Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE S LO VENTO WEEKLY Dbtotid To Tn Intebmts O« Tm iABOUHft Ouuun. “OD BOJA DO ZMAGE”! ^ “KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Štev. 21. “Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the PostOffice at Chicago, 111, under Act of March 3 1879 Chicago, 111., 22. maja 1908. “E°ZSSZ.’m Leto VII. O zborovanju S. JV. "P. J. Razgled po svetu. Ameriške vesti. Kaj je storiti človeku, ki je brez dela itd? V zadnji izdaji smo poročali o prvili šestih sejah 'konvencije, v naslednjih vrstah pa hočemo podati cenj. čitateljem še ostalo poročilo do konca konvencije. V prvih številkah smo poročali kratko in nepristransko, kar hočemo storiti tudi danes, da s tem zadostimo časnikarski dolžnosti. VII. seja. Najprvo se je vnela debata radi pomankljivega zapisnika, katerega so popravili in po popravku odobrili. Razpravljalo se je o povišanju asesmenta. Nekateri so bili za to, da bi ostal asesment nespremenjen ; zopet drugi, da se poviša na $1.25 in nekateri so se celo zavzemali za $1.50. Koneeno se je zvišal asesment na $1.25 do prihodnje konvencije. Po tej debati se je prešlo na poman,kljiva pravila. Večina je odločila, da 'se pomankljiva pravila popravijo člen za členom. Pravila so se temeljito popravila. Marsikaj se je dodalo, kjer se je videla nejasnost gotovih točk. se je pojasnilo. Več o tem bode razvidno iz zaspisnika, ki ga izda ■Jednota. VIII. seja. Nadaljevalo se je s popravljanjem pravil cel popoldan. Spremenilo se je toliko točk, da se je prišlo s pravili na trinajsto stran. Zaključek soje Jb G -ari pop. Tn naj podamo glavne spremembe pravil. Inkorporacija in sedež Jednote pride v pravila. U-prava Jednote: Konvencija, glavni odbor in (novo) splošno glasovanje. Konvencija se sklicuje na dve leti. S štirimi glasovi večine se je sklenilo, da izdaja Jednota lastno glasilo, ki pa se ima v drugem smislu preustrojiti, da bode odgovarjalo Jednota im potrebam. $3.00 na dan plača Jednota glavnemu odboru kot dnevnico tekom konvencije, delegatom pa določajo in plačajo društva sama. Splošno glasovanje se) opira na % glasov večine. Glavni odbor mora imeti redne mesečne seje. Prvi tajnik mora položiti $5000.00 varščine in blagajnik pa $10.000 in ne $20,000 kot doslej. IX. seja. Nadaljevalo se je s pravili in nekih pritožbah. Tudi na tej seji so se pravila dokaj popravila. X. seja. Po odobrenju zapisnika je došlo nekaj pritožb. Na to se je nadel jevala razprava o pravilih. Ko so bila pravila gotova, so prišle na vrsto pritožbe društev. Čulo se je marsikaj, kar mi ne bodemo za-bilježevali. XI. seja. V soboto dopoludne. Po odobrenju zapisnika se je nadaljevalo s pritožbami. Marsikaj bi tu lahko naveli pa pustimo stvar, da se nam ne bo predbacivalo, da hočemo komu škodovati. Ob jednajsti uri dop. je bilo konec pritožb. S tern je bil dnevni red izčrpan in preišlo se je na volitev glavnega odbora. Kandidata predlagana za predsedniško mesto sta bila Pran Bernik in Martin Potokar. Predno pa so se listki pobrali, je nekdo predlagal, da se seja pred volitvijo zaključi, ker manjka samo 20 minut do 12 ure. Seja se je takoj zaključila. XII. seja. V soboto popoldne. Po preči-tanju zapisnika se je prišlo na volitev dopoludne postavljenih kandidatov Pr. Bernik je dobil 33 glasov, Martin Potokar 42, na kar je bil Potokar proglašen predsednikom S. N. P. J. Za podpredsedniško mesto se je volitev vršila trikrat. Prvikrat ni dobil od treh kandidatov nobeden nadpolovične večine. Pri drugi volitvi med Jos. Zalokarjem in Matijo Kirar iz Kenosha, Wise, sta dobila vsak 38 glasov. Pri tretji volitvi je propal Jos. Zalokar in zmagal je M. Kirar. Kandidata za gl. tajnika sta bila Fr. Bernik in Fr. Krže. Prodrl je Krže. .Zapisnikarjem je bil izvoljen Pr. Btostič. Kandidata za glavnega blagajnika ;sta bila Pr. Mladič in Pr. Korce. Zmagal je Pr Korce, dose-dajni blagajnik iz Clevelanda, O. Za nadzorni odbor so bili po volitvi proglašeni: Louis Andol-šek, Frank Mladič in Frank Bernik. Porotni odbor: Stefančič, Mi-klaučič in Železnikar. Po volitvi se je prešlo na odložene pritožbe nekaterih članov, med kojimi je bila tudi pritožba M. V Konda. Zatrjevalo se je, da Konda ni ničesar zakrivil, kar bi dajalo povod društvu “Slavija” ali pa Jed-noti, da ga je izključilo. Tudi se je dokazalo, da se društvo ni ravnalo po pravilih in da se sme člane izključiti le pri rednih in ne pa izvanrednih sejah. Po nasvetu chicaških delegatov se je odločilo, da naj to zadevo reši društvo “Slavija” in naj trpi vse posledice nepremišljenega in nepostavnega dejanja, (Ko bi Konda imel polovico blagajne, bi ga Jednota prav gotovo sprejela. Op. stavca.) Konvencija se bode vršila prihodnjič v Cleveland, O. Oddaja blagajne in prepis vlog se vrši v pondeljek dopoludne. (Konec.) CENJENIM NAROČNIKOM. :l t-on; - : Mnogo Vas je, ki Vam je naročnina potekla s 1. majnikom in nekaterim poteče s koncem tega meseca. Da se pošiljatev lista “Gl. Svobode” ne prekine, prosimo, da zaostalo oziroma novo naročnino nenudoma pošljete. Da nam bo.možno vsestranski želji ustreči, da ali list povečamo ali pa s dvakratno izdajo lista prej ko mogoče pričnemo, prosimo cenjene naročnike, da se potrudijo in vsak naročnik po enega ali dva nova celoletna naročnika pridobi, ter nam tako s malo agitacijo pomore do naše in naših čita-teljev želje. Ako se ta naša želja izpolni nameravamo posvetiti še dve ali tri kolone izključno delavstvu, kar bode prav gotovo izvanredne koristi za slovenske delavce v Ameriki. Če list povečamo, potem bodemo prinašali delavska poročila in vesti iz vseh delov Amerike in tako inf armirali delavce v delavskih razmerah. Na delo tedaj! Uprav, in ured. Gl. Svobode. K nekemu gospodu je prišel duhovnik in ga silil, naj se da “pre-viditi” pred smrtjo. “Kaj”, je rekel gospod, “priprosta ricmanj: ska starka umira mirno brez vas, in jaz naj bi iskal vaše pomoči!” FRANCOSKA. Radikalno časopisje na Francoskem opisuje tamfcajšno klerikalno krizo. Abbé Houtin piše v “La Orise du Cierge”, da dan za dnevom raste številu duhovnikov, kteri iz katoliške cerkve izstopajo in se večinoma vedi in zgodovini posvetijo. Y kratkem je 1500 duhovnikov, ne meneč se za papeževo prokljetstvo, sukno sleklo in ovratnik v kot treščilo. iSamo trije razredi duhovnikov so še, koji se “poklica”drže, namreč : Duhovniki, kterim dobrodelne ustanove mnogo neso, da se pasejo in bogu čas 'kradejo; potem taki, ki imajo dobro vspeva-joea podjetja in taki, ki imajo slamo mesto možgan v glavi, a se jim vseeno izvrstno godi.) i Preiskavanje zgodovine in prirode, je jelo tudi duhovnikom duh vedriti, in papizmu hrbet o-bračajo. Katoliški duhovščjhi preseda, da je Pruska država postavno u-vedla zažiganje mrličev. Da se pa duhovščina nekoliko odškoduje sta katoliška škofa dr. Fritzen iz štrasburga iz poslovala, da se v liturgijo katoliške cerkve uvedejo molitve za nemškega — pro-testantovskega — cesarja. RUSIJA. Rusom že preseda trpinčenje jetnikov. Zaradi nečloveškega postopanja nap ram jetnikom so bili v Astrahamu, ravnatelj in po-dravnatelj vsaki na 8 let, 5 pazniki vsaki na 5 let ječe obsojeni, in policijski načelnik, na kterega ulkaz se je z jetniki kruto postopalo, se je usmrtil. Rusija je pač sramota, ne samo za civilizirani, temveč že ves svet. ANGLUA. London, 17. maja. General Wilcox je naskočil Afgane, ki so prišli čez mejo, pri Lamdi Khotalu ter jih po kratkem boju pognal nazaj. Na angleški strani so padli le en častnik in dva vojaka, dočim je Afganov obležalo nad GO. Položaj na meji ni kakor nevaren, ker vznemirjajo meje le divje, nedisciplinirane čete, s katerimi ni afgamska vlada v nobeni zvezi. PERZIJA. Tiskovna svoboda v Perziji. Odkar ima Perzija ustavo, so vse svoboščine državljanov popolnejše 'kakor v katerikoli evropski državi. To se vidi posebno pri tiskovnem zakonu. Nedavno je perzijski časopis “Musavat” (Edin-stvo) očital šahu razne razuzdanosti iu pohujšljivosti v zasebnem življenju., Urednik je bil obtožen a je nastopil dokaz resnice. Nato je šah tožbo umaknil, in časopis zopet mimo izhaja. Perzijski kazenski zakonik namreč ne pozna paragrafa o razžaljenju veličanstva, katerega imajo “moderne” evropske države, temveč mora vladar, ako se čuti žaljenega, tožiti kakor vsak drugi državljan, in tudi plačati vse stroške, ako’s tožbo pogori. Z delom zopet pričeli. Rojak Fischer iz Johnston City, 111. nam piše, da so po preteku šest tedenskega počivanja zopet pričeli s polnim parom delati po rovih. Prejšna plačilna lestvica je zopet odobrena in ostane ” moči do 1. aprila 1910. Njegov dopis priobčimo prihodnjič. On tudi zatrjuje, da kdor se ne boji krampa in lopate, da tam lahko delo .dobi. vendar pa mora biti v uniji. Ska-bov ne marajo. Debs nominiran. Eugene V. Debs je nominiran za predsedniškega kandidata in Ben Hanford za podpredsedniškega kandidata na socijalističnem tic-ketu. Debs in Hanford! Moža, ki sta ivo|dila volilni (boj ¡Stocijalistične Stranke v leta 1904 sta zopet letos v tem poverjena od narodne konvencije, ki se je završila preteklo soboto. Prihodnja narodna konvencija bode leta 1910. Rojaki ameriški državljani zapišite si v spominsko knjigo: Debs in Hanford! Zapori. Madison, Wise. 12. maja. Župana D. IM. McDucliff iz Albion-a. Mich. so včeraj večer 'zaprli. Po-v’od aretatieije je bil, da je v ne kem prepiru, s prevodnikom p on lične želeiznice, v navzočnosti žensk rabil nespodobne besede. Proti varščini $1000 ga je sodnik spustil. Ohantanoga, Tenn. 14. maja. Policijskega načelnika N. J. Haskov so aretirali, ker je storil pred 23 leti v El Paso, Tex. veliko hudodelstvo. On in njegovi prijatelji so silloma vdrli v ječo, kjer je bil njegov brat zaprt, in čuvaje postrelali. Na aretacijo Haskeva je bila svoječasno visoka nagrada razpisana. Prijel ga je W. D. Watson, šerif v El Paso, Texas, kamor ga je od vel. Morala in značajnost policijskega načelnika! — Thaw v norišnici. 15. t. m. se je v Pouahkeepsie, N. Y. obravnavalo v svrho, ima se morilec Thaw iz norišnice izpustiti, ali ne. Zdravnika dr. Backer in dr. McDonald sta se izjavila, da Thaw je neozdravljiv, in da zaradi varnosti živlenja, nemoreta priporočati, da bi se Tbaw-a iz norišnice izpustilo. ' Okrožni zastopnik Jerome, se je izrazil, da bode sodišč« naprosil, da se pri prihodnjih tozadevnih razpravah izključi dr. Backer. — Se-ve, Thaw je miljonar, zatorej se morejo zapreke odstraniti, da Thaw na prosto pride. Škof Horstmann umrl. OlvelamMti škof Ignac F. Horstmann je v Oanton, Ohio 14. maja za srčno hibo umrl. V cerkvi sv. Janez-a je mašoval in ko je maša minula je kimalo potem izdihnil. Horstmann je bil rojen 16. decembra 1840 v Philadelphiji; 19. junija 1865 v mašnika posvečen in 25. februarja 1892 kot škof Clevelandske škofije konsekriran. Trudil se je, da bi boj med katoličani (Slovenci), kterih so kar tri stranke v Clevelandu, O. oblačil, a se mu ni posrečilo. Bodemo vidili kaj pride za njim. VABILO NA VESELICO! Slovensko bralno društvo“ Mladi Vrh” na Sygan Hill, Pa., priredi 30. maja (Decoration Day) zabavno veselico v prostorih J. Lesjaka. Začetek točno ob 2 pop. Rojaki in rojakinje vdeležite se te veselice! Za zabavo in razvedrilo je dobro preskrbljeno. Odbor. Butler, Pa. Policaj Gibbons je zasačil korenitega moža na dvorišču Monroe Hotela, ki se je nekako sumljivo obnašal. Gibbons ga je že par dni opazoval in nazadnje ga je zasačil, da je zbiral hrano iz pomij. Stopil je k njemu in človek, na kojega obrazu se je čitala beda revščina in glad, mu je pripovedoval, da je premo-gar, da je že dalj časa brez dela in jela in da je raj še iskal hrano v “garbage” posodah, kot pa iskal pomoči v dobrodelnih zavodih. Policist Gibbons mu je gmotno pomagal in ga preskrbel s hrano za par dni. Ras žalostna Amerika! “Kaj je človeku storiti, ki ne dela in je brez kruha in strehe ?” Taft se ne bi rabil zgovarjati na Boga. Policaj Gibbons ve. Videl je tudi, kako se je zgodilo, in če živi še sto let, si ne bo želel takega prizora. Štrajk pouličnih železničarjev. Iz Clevelanda se poroča, da stavka pouličnih železničarjev dela veliko preglavico mestni administraciji, katera je po sedemletnem boju dobila, kontrolo čez on-dotne poulične železnice. Kompromisa, katerega so sklenili delavci s prejšnimi lastniki, noče mesto pripoznati in radi tega so delavci zaštrajkali. Mesto je vposlilo stavkokazee in hoče na vsak način s prevažanjem nadaljevati. Ljudstvo simpatizira s delavci in radi tega se je administracija oziroma banda stavkokazcev poslužila dobrega sredstva namreč dinamita,' da s tem zvrne hudobijo na stavkajoče delavce in si pridobe ljudsko naklonjenost. Do sedaj je bila še vsaka kara.ki se je pokazala na uli ci. manj ali več poškodovana od dinamitnih ekspodij. Le čudo je to, da nobena oseba ni poškodovana vsled raztrelb. To nas spominja na poulični štrajk v Worchester, Mass., kjer so stavkokazci tudi rabili dinamit. Statim samcem in devicam. ■ Iz' iSergeant, Ky. se poroča : Te driove se' je vršila v Hardshell ba.bt inkovski cerkvi v Upper Rock House Crock čudna poroka. Ženin, Leonard Hall je 15 let star in nevesta, Ana Proffit pa 11 let. Stariši so jima v začetku seveda branili skleniti zvezo, a naposled so vendar privolili v to. Nevesta je pala skoraj v nezavest, ko je poljubila svoje “dolls” za srečni “good by”. 800 delavcev na štrajk. V Kansas City, Mo., je zastav-kalo 800 delavcev v pivovarnah. Vse pivovarne stoje; tudi vozniki so zaštrajkali. Stara, pogodba med delavci in pivovarji je potekla s 1. majem. Delavci so zahtevali $1.00. poboljška na teden, izdelovalci pa niso v to privolili, sledil je štrajk. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ............... 50 kron, za $ 20.45 ................ 100 kron, za $ 40.90 ............... 200 kron, za $ 102.00 ............... 500 kron, za $ 204.00 ............... 1000 kron, za $1017.00 ............... 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini • v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order alipa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St,, New York 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio Smrt in pogreb Jakoba Nesreče. Spisal Ivan Cankar. m. (Nadaljevanje.) “Sinoči je misli nanj!” je iz-pregovoril Peter. “Slišal je tudi njegov glas; z živimi očmi ga je videl morda ob poslednji uri.”' — Tisti večer, ko sem,videl obešenega pijanca, nisem mogel zaspati. Dobro se spominjam na tisto noč, zakaj zdi se mi, da nisem bil nikoli prej tako blizu spoznanju. Nič me ni bilo groza; z mirnim srcem sem mislil na tisti sivi, jetični obraz, na zatekle oči, ki so gledale name. “Od matere proklet!” Tako je rekel sam in ker je rekel pod vejo, je bila pač resnica. Vso noč sem premišljeval o tistih čudnih besedah, kakor da bi bila skrita za njimi .neizgovorjena skrivnost. Toliko sem spoznal in razumel, da je bil obsojen človek od začetka, brez krivde in brez greha. V prvi uri svojega 'življenja je bdi obsojen in nato je živel kakor je hotel, počel in govoril, kar je hotel, svoji obsodbi, nad zibko zapisani, ni mogel ubežati. Svetnik bi bil lahko, sam sveti Alozij, a ljudje bi kazali nanj in bi rekli: “Škoda!” Da je tako, sem pač vedel, nisem pa vedel, zakaj je tako. Kdo je tisti, ki izbira ljudi ob rojstvu; postavi tega, dasi je hrom, neumen in zloben, med ljudi in ukaže: “Ljubite ga!” — in postavi onega, dasi je čist na duši in na telesu, kraj ceste im ukaže ljudem: “Pahnite ga v jarek, vaš sovražnik je!” Kdo je tisti, ki izbira? Po kakšnem redu, po kakšnih postavah, šegah in znamenjih izbira? In kako je mogoče, da ljudje tako hitro in natanko spoznajo,, kdo je izbran in kdo je zavrženi? — Gotovo je bilo le to edino, da sem jaz izmed zavrženih, olb cesto postavljenih, “od matere prokletih.” To sem dognal tisto noč, ko nisem bil žalosten, še potrt ne. Celo nekaka mirna zadovoljnost mi je legla v srce, zakaj mislil sem: Če je tako, da ni mogoče ubežati tej obsodbi, tedaj je moje življenje še prijetnejše od življenja pravičnih ljudi. Tisti, ki j» obsojen na vislice, lahko do poslednje ure krade, ropa in ubija, kolikor ima pač prilike; nič manjša, pa tudi nič večja ne bo njegova kazen. Zanj ni več ne zlih ne blagih del, ne laži in me resnice, ne bridkosti, ne vesti in ne kesanja. Življenje pravičnih ljudi je nemirno, v strahu in skrbi trepečejo, da bi ne zapravili svoje pravičnosti. Življenje njega, ki je obsojen, pa je mimo in brez skrbi; česar nima, ne more zapraviti. ¡On ve, da si nikoli ne bo pridobil ljubezni pravičnih ljudi, ¡zato se tudi ne peha zanjo. On ve, da mu nobena dobrota ne bo povrnjena in da mu nobena kazen he bo prizanesena; zato ne izkazuje dobrot in se kazni ne boji. Ni ga skrb ne za jed, ne za pijačo; kar rodi ¡zemlja, kar hrani klet in kašča, je njegovo; zakaj zanj ni greha in ne postav, časti in sramote ni zanj; to vse je stvar in last pravičnih. Ko sem to dognal v svojih mislih, sem vstal takoj zjutraj, še preden je vzišlo solnice, in sem se napravil na pot; prostrani svet je bil zdaj moja hiša. Toda preden sem šel, sem hotel še nekaj izvedeti, nekaj videti, morda sam nisem vedel, kaj. Napotil sem se k svoji materi, ki je bila omože-na in je ¡živela pravično med ljudmi. Tudi njen mož je bil zelo pravičen, videl sem ga nekoč na cesti. Vse je bilo še tiho, ko sem (prišel do duri in sem potrkal s pestjo. Dolgo sem trkal, preden je prišla odpirat prestrašena ženska, moja mati. “Kdo pa si ti, paglavec? Kaj pa hočeš?” je zaklicala in me ni spoznala. “Samo to mi povejte, mati, če je res, da ste me prokleti ob .rojstvu ! ” “Jezus Marija!” je zakričala in je padla vznak, jaz pa sem bežal ¡po stopnjieah. Morda zdaj vem, kaj sem hotel takrat izvedeti in videti. Ko sem stal pred njo, sem čudno vztrepetal in rad bi ji bil poljubil tisto belo roko, samo roko poljubil. In skoro mi se zdi, da bi v tistem trenotku, ko bi se zares sklonil ter poljubil roko, stopil med pravične ljudi in da bi me spo>znali za svojega. Ona pa je prebledela od groze, ko me je spoznala po glasu, in je padla vznak; tako ji nisem poljubil roke in se nisem odrešil. — “Glej, Peter, druga sveča dogoreva, zunaj pa se dani in1 megla puhti iz kotline. Poglejva še ta zadnji papir, ki je tako nerodno popisan, kakor da je pisal v temi ! ” — Vse sem premislil in določil, na poglavitno stvar pa sem bil popolnoma pozabil. Vsa vprašanja sem stavil in sem po vesti odgovarjal, poglavitnega pa nisem stavil, ker bi bil moral odgovoriti z nezamudinim dejanjem. Čemu pa je treba, da uživam zaničevanje in sovraštvo, udarec in ječo? Zdavnaj že sem dognal, da moje življenje ne veseli ne mene in ne drugega nikogar, da tudi ne koristi ne meni in ne nikomur, in vendar nisem napravil konca temu nespametnemu romanju. In če doslej nisem stavil vprašanja, ga stavim zdaj : Ali je potreba, da stojim ljudem napoti, v izgleda-vanje in pohujšanje? Ni potreba. Ali je kratkočasen posel strašila v koruzi? Ni kratkočasen. Edino, kar se mi zdi zamalo, je to, da še ob svoji smrti ne bom nikomur ne škodoval, ne koristil. A-men! — ‘ ‘ Zmotil se je, Peter, in ni videl tvojih solz!” Slonel je ob meni in čutil sem, kako ga je izpreletelo. “Če se je zmotil ... saj to, glej, saj to je bilo poglavitno vprašanje. Če se je v temi zmotil, tedaj je bila zmota vse od začetka do konca ... Že ena sama solza ...” Umolknil je. “Do konca izpregovori, Peter, in nič te ne bodi sram! ’ ’ “Že ena sama solza, iz ljubezni prelita, je dolgega življenja vredna.” Meglena, bela svetloba je ¡posijala v ¡brlog, na mrtvecev obraz. Zdelo se mi je, da je bil prijaznejši in veselejši, nego zvečer; ustnice niso bile več tako napete, tudi obrvi niso ležale več tako globoko na očeh. Vstala sva. “Tako se je torej zmotil v poglavitni stvari. Toda verjemi, Peter, lažje mu je, ker se je zmotil in strašno bi bilo njegovo življenje, da je bil spoznal to veliko zmoto: šel bi bil pod križ omahujoč, peneč se in besneč, po nedolžnem na križ obsojen. Tako pa je bilo mimo njegovo srce; blagor mn!” Tudi Peter je strmel na njegov Obraz. “Pomisli: zdelo se mi je vso noč, da je poslušal. Tudi zdaj, zdi se mi, je slišal najine besede in se smehlja ...” Pogrnila sva ga s suknjo, prižgala sva poslednjo svečo in sva jo postavila ob zglavje, iz dveh suhih vej sva napravila velik križ in sva ga zasadila v zemljo pred brlog. Ko sva stopila iz kotline, je stalo sobice tik nad hribom, žareče, kakor sredi zlatega jezera. / IV. “Pojdiva, Peter, da poiščeva pogrebcev!” In nastopila sva križev pot. j Grobar, čemeren starec, se je zelo razljutil. “Kaj še postav ne poznata? Sam si je končal življenje!” “Ali bo torej tam segnil?” “Naj segnije!” “Saj bova plačala!” “Kaj bosta vidva plačala! Napravil bom jamo, ampak globoke ne! V kotu jo bom napravil, za plotom; med praprot in koprive ga vrzita! . . . Jamo bom napravil, drago pa me ne briga nič, le sama ga zasujta!” In še na pragu je ¡klical za nama. “Le sama ga zasujta! In da mi križa ne napravita! Križa ne sme imeti, razbojnik, in če ga zasadita, ga bom vrgel čez plot!” “Kaj jim je storil?” je vzdihnil Peter in njegove oči, od pre-čute noči zatekle, so se orosile. “Ne vzdihuj, Peter! Zdaj veš, kaj jim je storil!” Napotila sva se naprej k Andrej ažu. “¡Čemu je Andrejaž izmed vseh pravičnih ljudi najmanj pravičen. Pijanec je, zato je usmiljena duša. Kaj misliš, da bova trezne in spodobne ljudi? Tiste bova vabila, ki so najbolj malopridni in najbolj zavrženi!” Andrejaž je sekal drva pred svojo polpotrto kolibo. Poznalo se mu je od daleč, 'da je že zajtrkoval; široko je stal in je vihtel sekiro z ljuto silo. Zelo rdeč je bil v obraz in nosa ni imel; ko se je vračal nekoč iz ¡krčme, je pa- 4 _ 4 Za najboljšo * obleko * * li- po najnižjih cenah pojdite k .. . vogal Blue Island ul. in 18. ceste. Stotine vzorcev modernih moških OBLEK $5.oo do $25.00 Obleke za dečke vse hiode in barve ...... * * * * * * * * * od $2.50 naprej. ? 4 ■7 M ATflll I Patent obeša- A. / fl N I lira I lozaobleke s ^ LflU I UIlJ svako obleko. 4* ^ 4* 4* 4* ^ 4* ^ 4*® 4* 4* ^ *^ *^ *^ ^ *^ *$* *$* *$* 3^ del v veži na koso, na tako čuden in neverjeten način, da si je gladko odrezal nos. “Ali bi šel za pogrebca, Andrejaž?” “Bi šel!” “Tudi žganja bo zadosti.” “Pojdem.” “Jakob je umrl, Jakob Nesreča!” Andrejaž se je zasmejal. “Za njim ne bomo jokali. Toda nesel bom, če je treba.” “Zvonjenja pa ne bo in tudi duhovnika ne!” Izpustil je sekiro in je pogledal nezaupen, kakor da bi se bal goljufije. “Obesil se je!” Andrejaž je nekaj časa pomislil. “Koliko, pravita, da bo žganja?” “Zadosti.” “Denarja pa nič?” “Dvajset krajcarjev.” Oprl se je z obema rokama ob sekiro, premišljeval je dolgo, naposled je izpregovoril. “Pojdem, ampak nerad. Nekrš-čanski pogreb bo, greh bo zraven, toda človek je požrešen, dušo in zveličanje bi prodal za žganje, Bog se usmili! V nedeljo pojdem k spovedi, pa naj pride zraven še ta nemarnost, ena več ali manj! ’ ’ Tako sva dobila pogrebca; trije smo bili zdaj. “Če bi rekla še Žabarju?” se je domislil Peter. Zavila sva v klanec; visoko nad vasjo, vrhu klanca, je samevala že med lazi, v kamenitem, nerodovitnem polju ¡žalostna koča Žabarje-va. Sedel je na pragn in je gledal na naju s svojimi velikimi, vodenimi, plahimi očmi. Bos je ¡bil, sedel je sključen in je oklepal kolena z obema rokama. Na obrazu se ni poznalo Žabarju, je li mlad ali star, čisto brezizrazen, top in miren je bil; lasje so bili zelo svetli in mehki, še bolj svetla, redka, mahovita brada mu je poganjala po obrazu, visoko v lice. Njegovega resničnega imena nisem vedel; od zore do mraka se je potepal po fari. spal pa je doma pri materi. Pravili so, da je drugače čisto spodoben m pameten človek, tih in len: edino če so klicali paglavci za njim: “Žaba! Žaba!” je pobegnil prestrašen in je bežal do doma in celo če je ugledal resnično žabo, pohlevno čepečo kraj luže in strmečo nanj z velikimi neumnimi očmi. je prebledel in se je tresel. “Ali bi šel za pogrebca?” Pokimal je. “Jutri opoldne; lepo se napravi, dvajset krajcarjev boš dobil.” Pokimal je vdrugie. “Naravnost k meni pridi, poj-deva skupaj !! ” Opravila sva in sva šla. i (Dalje prihodnjič.) Slovenci! Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno GOSTILNO na 680 Blue Island Ave., blizu Atlas pivovarne. IG. F. HALLER. ATLA8 PIVO. BU8INE8S LUNCH *&********************** WISCONSIN LO O' ili * s ili ili it KENOSHA, \ è 5°. PHONE 4l3 SAi-OO /V 'S EL Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovanjem in hrano. 24 Union Street.* WISC. % I * 1* m t t i TELEFON CALUMET 1678 Najfinejše fotografije izdeluje vendar-le samo P. Schneiđer FOTOGRAF 2222 State St., Chicago. Cene zmerne—postrežba hitra. MATIJI ERKLAVEC. Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah 624 South Centre Avenue. John 0. Hruby TRGOVEO s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd. *»«** Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs 589-591 Centre Avenue Chicago, 111. CUNARDBSUNE CHICAGO MATIJA K1KAR GOSTILNIČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke. TELEFON ŠTEV. 777 Moderna gostilna. HOERBER PIVO IN DOBRA KUHA. Slovenci, to je slovensko podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči MARTIN NEMANTCH 813—22 St., blizu slov. cerkve, CHICAGO. ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, Ili Rojakom priporočava svoj lepo urejeni- Saloon Vedno sveže pivo, fina vina in likerji. Postrežba točna. F. BLATNIK A. PRESELNIK I lastnika 230 S. Union Ave., PUEBLO. Colorado _|Z_ Ncw Yorka v Sredozemsko morje in Adrijatička pristanišča. V REKO potom _ OJ BRALTARJ AjNE APEL J A IN TRST A. Novi, moderni parniki s dvema, vijakoma. Slavonia, Fannonia, Carpathia, Ultonia (Težki 10,000 do 13,000 stotov) Parnika ■‘Caronia” in “Carma-nia”, dva največja parnika na svetu celo leto redno yozita. Za natančne pozvedbe za odhod in prihod parnikov, kakor tudi za-vozne cene in o tretjem razredu obrniti se je na: CUNARD STEAMSHIP COMPANY LTD. F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn St., Chicago Slovenski Stavbenik HIŠ IN POSLOPJA se priporoča vsem Slovanom pa ceni brez vsake konkurence. Za izvrstno delo se jamči ANDREJ ULLE, 452 Spruce St., - COLLINWOOD, OHIO NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Pisk St, Tel. Canal 1405 Ilirija, vstani! Spisal L. M. Nadaljevanje. Socijalizem po vda rja enakopravnost na celi črti; iz tega je toraj razvidno, da isti principijelno ne pripozna ne kapitalizma ne kake nadvlade. Ker pa teh ne pripoznaiva se ga smatra za revo-lucijonamega, ki se pa od drugih revolucij onamih strank v marsičem razlikuje. Isti tudi nima v sebi terorizma, toraj ni in se ne more prištevati podoben, anarhizmu, Socijalizem je idealnega značaja, ne pozna nasilja, toraj tudi vsako orožje zavrže in se s čistim umom bori proti vsakemu nasilju. Ameriški kapitalisti, vladajoči krogi in taki, ki si domišljujejo, da se prištevajo v “400” mislijo in tudi trde, da je “Socijalizem” in “Anarhizem’1’ eno in isto. To pa ni bilo in ne bo nikoli resnica. Kar prvi zametuje, dragi posvečuje. Prvi se hord s umom, dragi s bodalom; prvi stavi svoje upanje v glasovnico, dragi je temu nasproten. 'V malih potetzah smo označili kaj je socijalizem, v obširnejšo razpravo se o tem vprašanju ne spuščamo, ker nameravamo o tem na dragem mestu spregovoriti. Drago iu tretje vprašanje si bodemo skupno ogledali in to pa radi tega, ker je razprava o teh vprašanjih sama na sebi spojena, «notna. Socijalizem ni nikak novejši pojav. On obstoji že tisoče in tisoče let. Da z lahkoto trdimo, da isti je toliko' star ko človeški rod. :V starem, da v najstarejšem času se je kolikor toliko času, kraju in človeški kulturi primemo kazal in živel. Stavimo si pred oči dejstvo napredka družabnega (socijalnega) 'življenja— recimo 50 teh let — taiko si zamoremo misliti kakšen ■živelj je moral biti pred 100 leti, kak v takozvanem srednjem veku, kak v starem veku in kak pa šele v prazgodovinskem času, ko so ljudje živeli še na najnižji stopnji izobrazbe, ko še ni bilo ne duha ne 'sluha o kaki kulturi. Človek je že sam na sebi vstvar-jen za družabno 'življenje. On ne bi mogel živeti kot samotar, ker vse okolnosti so že take, da eden brez dražega ne bi imel obstanka. Živi jenski pogoji so vte-meljeni na iso-cijalni podlagi. Prvotni človek je živel v podzemeljskih jamah, duplinah in sicer z ženo in otroci, če je kateri otrok odrastel in če smemo tako reči si iskal lastno ognjišče-to je si iskal boljše polovice, jo dobil, vkral ali zamenjal za kako kožo, je iskal prvo kako luknjo ali brlog za stanovanje in tam družinsko živel. To nam dokazujejo razni učenjaki in preiskovalci, kateri se s takimi preiskovanji bavijo. 'V tej dobi še ni bilo socijalizma pač pa patriarhizem. Po preteku mnogih stoletij, da tisoč letij združili so se v občine, volili so najstarejšega člana poglavarjem in le-ta je imel neomejeno oblast nad soobčani. V tej dobi pojavil se je kolikor toliko socijalizem, a bil je še v povojih. S naraščajem in množitvijo človeškega rodu množile so se tudi patriarhalične občine. Živi jenski pogoji so naravnim potom zahtevali, da sio se pričele občine širiti po svetu. Ljudje so iskali ugodnejših krajev, sosebno takih krajev, ki so dajali dovolj živeža. Tu moramo mimogrede pripomniti, da v tej dobi še ni bilo poljedelstva in da so se ljudje preživljali izključno le od lova in ribarstva. 'S lovom in ribarstvom vkresala se je iskra kulture in s to se je razvijal socijalizem. V teku časa se je ljudstvo o-gromuo pomnožilo, to pa tem več, ker je bilo mnogoženstvo običajno. Množitev ljudstva pa je bila zopet povod, da so se trame občanov odcepile od svoje občine in šli pod vodstvom takozvanih * vojvodi’ iskati boljših krajev. Občinski glavarji so se imenovali ljudski vojvode; stari (Jermani so jih imenovali “Grave.” Začela se je doba plemstva. Kultura je dospela na višje stališče; pojavilo se je božanstvo in socijalizem se je še močnejše razvijal, akoravno niso umeii tega takratni ljudje. Iz grofij so se ustanovile kneževine in na pritisk raznih vojvod in knezov so se kneževine razširjale in vhrjevale. Pričela se je doba ustanovljenja držav in pričetek starega veka. Mesta so se gradila; trgovina se je pričela in vsled te so trgovci prišli v dotiko z raznimi ljudstvi in narodi. To je kulturo in ž njo tudi socijalizem jako razvilo. Kolikor silneje je napredovala kultura, toliko hitreje se je širil socializem. Temelj socijalizma je kultura ; 'brez kulture si socijalizma niti misliti ne moremo. Kultura je mati socijalizma, gravev (grofov), vojvodi, knezov itd. (Socijalizem je bil že v tistem času na visoki stopnji, toda ljudje ga niso poznali, ker jim je bil latenten — prikrit. Žal —.kultura je pa tudi mati vsega zla. Vojne, preganjanje, poboje itd. je ona rodila. Grofi, vojvodi in knezi so v svoj prid Obračali pozicije, katere so zavzemali in to je dajalo povod večnim vojskam in napadom. Prisvo-jevali so si bojne jetnike in jih podjarmili kot sužne. To nam svedoči biblija ali zgodba istare zaveze. Faraon je imel Jude veliko let kot jetnike v E-gdptovski deželi, 'ker jim ni dovolil vrniti se v Judejo in morali so živeti v Egiptu kot tlačani. Mozes in njegov brat Aron sta bila prebrisana 'bratoljubna. Stavila sta si težhvno in nevarno nalogo rešiti svoje brate iz egiptovske sužnosti. To dej'stvo nam očividno dokazuje, da sta bila Mozes in Aron socijalista. Primerjaj ju s delavskim vodjo današnjega dne, ki hoče ¡s socijalnim naporom rešiti delavstvo kapitalističnega jarma. Potrjevati moramo, da ko je Mojzes vodil judovsko ljustvo v obljubljeno deželo, se je postavil na diktatorično stališče, kar seveda ni odgovarjalo socijalističnim načelom toda premisliti moremo, da odnošaji so bili taki, da se Mo-zesovo postopanje samo na sebi o-pravičuje. — Doji med takratnimi ljudstvi in narodi so bili na dnevnem redu. Plemenitaši in kralji so se med seboj pehali in bojevali, kar je pa ljudstvo popolnoma podivjalo in ko so še judovski duhovniki, pismarji in farizeji začeli ljudstvo tako neusmiljeno izsesavati je ljudstvo postalo topo in brezbrižno in socijalizem se je pomaknil iz površja. 'Postal je zopet latenten ali prikrit. Starčkova beseda. Med tem ko se mladina veseli energije, moči in čilosti moramo spoštovati starost radi skušnje in konservatizma. Ta skušnja je včasih več vredna kot šolanje in se pristoja mladini, da vedno pre-vdari nasvet starih ljudi. Pomislimo kaj pravi Mr. Julian Per-zyuski, 1417 Germanton Ave., Philadelphia, Pa.: “Star sem čez 03 let in se hranim v dobrem zdravju le s porabo od šest do osem steklenic Trinerjevega ameriškega zdravilno grenkega vina vsako leto. Isto je zelo dobra tonika, katero s vestnostjo vsakomur priporočam.” Stari gospod govori resnico, ker to zdravilo je najboljša tonika v vseh življen-skih periodah, sosebno tam, kjer se počuti padanje telesne moči in gibčnosti. Isto stori telo zmožno sprejemati dovelj brane katera tvori dovolj čiste krvi za vzdrža-vanje potrebne moči. 'Zdravi že-lodečne bolesti in čreva, ojači nerve in mišice in daje nove moči, novo energijo in pohlep. Dobiva se v lekarnah in pri izdelovalen Josipu Triner — 016 — 022 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Mnh nasilna t južno VSTOČNEM MISSOURIJU. Sedaj mate lepo priložnost nabaviti si po najnižjih cenah in pogojih najboljšo zemljo za obdelovanje in kmetijo. “Garden Spot” v Missourijn tako se imenuje okoličane blizu trgov in blizu železnic. Podnebje je zdravo in ugodno. vJe hočete biti med rojaki in neodvisni, potem pišite na sledeči naslov: mimmm coimation agency Iščemo zastopnike. POPLAH BLUFF, Mo. DR. TRICHTERS PASN-EXPELLER Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV PAIN-EXPELLER. Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. -Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol t; in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita. F. Ad. Richter & Co. 215 Pearl St. NEW YORK. MINE R’S V letu 1804 je bil Dr. Ramdohr nastavljen za vrhovnega zdra. vnika oremogarjev v Clausenthal-u na Nemškem. Dobro vedoč nezdravo stanje podzemskega dela, je Dr. Ramdohr po veliki skušnji pripravil recept za izdelovanje žeiodečnega grenčeca. Recept se je ohranil - isti daje navodila za izdelovanje “MINER’S BITTERS”. To zdravilo je posebno dobro v mrzlem ali meglenem vremenu, kekar kedo dela v vlažnih in plina polnih prostorih aI; rovih in Dr. Ramdohr je priporočal to zdravilo kot najboljšo toniko za one, ki težko delajo. I BITTERS I ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. j LAOER | MAGNET j GRANAT | Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROOA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine_________22.000 HP La Touraipe........ .15.000 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour. M. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 885 Ashland Ave., Chicago, lil. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od 1—3. ure popoiudne in od 6.—8:30 ure večer. V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoiudne. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist, m Abo hočete prihraniti nekaj dolarjey, kupite peči in pohištvo pri *»• NAS & Jas. Yasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. Chas tYL SPOŠTOVAN KROJAČ Čistim in barvam obleke! /86 So. Halsted 81 nasproti 20, cesto Tel, Canal 2188. CHICAGO, ILL. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641 Edward Pauch ----- gostilničar-- 663 Blue Island Avenue CHICAGO. P RVI DOLAR prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s 652 Blue Island Ave. Odprto vsako soboto večer do 8 ure VACLAV DONAT izđeluje neopojne pijace, so-dovico in mineralno vodo. 576 W. 19 St Tel, Canal 6296 Vsak slovenski delavec mora čitati “Glas Svobode”! Sođrugi, širite ga! 4‘Glas Svobode” (The Voice op Liberty) __________WEEKLY______________ Published by The Glas Svobode Co., ' 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ‘Glas Svobode” izhaja vsaki petek -------------— in velja —------------- ZA AMERIKO: Za celo leto...............$1.50 za pol leta................75c ZA EVROPO: Za celo leto............kron 10 za pol leta.............kron 5 Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 665 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, lLL Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. ________ I^Kre. Iz iskre plamen. * Organizacija je moč, s ktero računajo vaši delodajalci A Soeijalizem je poroštvo zemeljskim prebivalcem, da bo vladal mir. — Soeijalizem pomenja mir. * Štiri člani kongresa so unij siki možje, ki imajo vedno v žepu “paid up union eards.” Ti so: W. B. Wilsoni in ' T. D, Nicjiols iz* PeniLsvlvaoije: W. J. Dafy ■ |... ljudstvo speje k fami cerkvi s čutom svetim in pobožnim . . . Kaj imajo, kaj imajo? . . . Kakor reke'vse do morja vam teko iz krajev raznih: iz vseh ulic speje ljudstvo na veliki trg prostrani pred kalifov konak beli. Z živoj reko j tudi jaz sem na ta spošni vilj priplaval. I % Glava pestra je pri glavi . . . “Ti, Pavliha, tudi tukaj?” — nekdo dregne me pod rebra. — Prišel! — rečem znancu Mirzi — pa, za Boga, kaj imate?! “Kaj imamo, kaj imamo!” — čudi se mi sosed Mirza — (Zmernost princa porodila Triglavana je najlepša;) . . . * Da velikansko si je mislil, to je duh, ki ni mu para! In boj o-stal je med nami. Akcija, katero je pričel s odpovedjo peharčka nlam ¡je odpirala oči. Korakali smo v bojnih vrstah in se poganjali za oslovsko senco. Dobili je nismo ; zginila je vsakokrat pred veliko palačo in sedaj ko je spomin pasijonske igre na veliki petek za vejal po celem Clevelandu čakamo boljše bodočnosti od našega soborilca H. J. M. Rolar. Ravnateljstvo Standard Oil Co je določilo, da izplača za četrtletno (!) dividendo na vsako delnico $9.00. Za chikaško razsodbo $29 240.000 dolarjev se toliko zmeni kot za lanski sneg. Humbug! — e§F moderna gostilna Atlas in Pilzen pivo. Likerji. Sinodke. Prost prigrizek. Zastopnik Najboljših parobrodnih črt. Pošiljatev denarja na vse dele sveta po najnižjem kurzu in točno MOHOR fllLADIČ _______e_______________________ Sedaj na novem prostoru 572 'Bltie I^flcind AsOe., blizu Loomis St. Phone Canal 3214. CHICAGO, ILL, Ob KULT — IZOBRAZBA. ’i i • » li J c"*. Znano je, da se v Tjuje, nepoznane dežele med tuje in divje (?) narode najprej naseljujejo misi-j y(:i a rji kot kulturen osci in da tem divjim narodom vsiljujejo svojo omiko. Kakor hitro misjo-narji dobe ljudstvo na svojo roko in si ogledajo plodnost zemlje, pridejo za njimi drugi kulturo-nosci, to so vojaki, ki domorodno divje ljudstvo podjarmijo, opravljajo nad njimi razna nasilstva in orgije in vse to se imenuje: razširjanje kulture. Oglejmo si le nekoliko to kulturo. Ko se je Krištof Kolumb s svojimi vojaki izkrcal na otoku Kuba so ga domačini “Indijanci” sicer nezaupno, vendar pa prijazno sprejeli, mdečokožni otočani so se kmalu ojačili in ptujeem popolnoma zaupali. Yarali so se! Indijanci so koj sprevidili, da so belokošci zlatohlepni in lakotni in dali so jim ga v izobilju, ali španska lakomnost je bila nena-sitljiva. Španjoli so zahtevali vedno več in več in uboj, ropi in umori so bili na dnevnem redu. Umevno je, da se je prvotno prijateljstvo spremenilo v smrtno sovraštvo. Beli kulturonoscd so rttdni med svet, da so ameriški prebivalci sami divjaki, med tem ko so bili. v resnici bclokožci • hujši lp>t divjaki, da (pravcati krvoločne ž.i,\ Vnelo se je smgtno sovraštvo do belokožcev, a siromaki-domači-uii so -bili v slabejšem položaju, ker njih orožje je bilo jako po-mankljivo proti tehnično izdelanem evropejskem orožju.Hrabrost rudeče kožeev jim ni nič pomagala, vedno so bili poraženi in potisnjeni v ozadje. To vidimo še danes. Nič ni čudnega, da je bil med posameznimi rodovi slučaj — in je v nekaterih krajih še danes, da so premaganca v bitki — pojedli ali bolje rečeno požrli, saj se med belokožci tudi taki slučaji dogajajo. Zakaj so potem belokožci vpili, da so Indijanci ljud-ožrci, med tem ko so la št n a hudodelstva prikrivali ali pa v prid kulture oznanjevali. Pač čudni nazori! Splošno, brezkultumi narodi se značijo kot ljudi brez vsake čednosti. Temu pa ni tako. Dobe se narodi, kateri negujejo čednosti kot svetinjo in take med kulturnimi narodi zastonj iščemo. Na ^primer, tatvina je bila v prejšnih časih pri neciviliziranih narodih popolnoma neznana stvar. Kurubancem v Dekhani, Sprednja Indija, dajo tamošni farmarji žitne pridelke v varstvo in gotovi so, da jim niti eno -zrno proč ne pride, akoravno je kurubansko ljudstvo zelo siromašno. Indijanci v Paraguay in Parana smatrajo za naj več j o žalitev, ako jim kedo predbaciva tatvino. Ako se pa le slučaj pripeti in se tatu zaloti, more le-ta povrniti ukradeno stvar, povrh pa ga še rodbinski starosta pretepe do krvi. Prebivalci na Ogneni Zemlji i-majo navado, da oropajo ladije, ki obiščejo njihovo obrežje, in le s darom se lahko potniki oziroma 1-adija obvaruje ropa. Če pa komu izročiš dar, s naročilom da ga komu izroči, gotovo pravo mesto najde. 'V teh ozirih so pošteni. Kako pa je pri nas civiliziranih, vernih krščanskih ljudeh? Pri nas, ki imamo ljubezen do bližnjega kot vrhovni kult? Pošteni smo, da kar pokamo; nikomur nič žalega ne storimo in smo vzor človeštva, da nam ni enakosti!! Da, da, to smo mi! Sramote si moramo oči pokriti in rudečica nas obleti pred takozvanim divjakom, ker pravcato divjaštvo je ravno v civilizaciji. Delavci! Pristopajte k delavskim unijam, kjer se nahajajo v vašem okolišču. Posebno veljaj to rudarjem v Minnesoti in dir god po zapadu, koder ima West em Federation of Miners svoje lokalne unije. SPOMIN Sok. Ant. KFepei, Kouto, Češko na vsesokolski shod ▼ Pragi—19.07. Tam so se sešli SLOVANI: Rusi, Cehi, Slovenci, Hrvati, or bi itd. in so pokusili slovenski izdelek Triglav Bitter Wine Tonic In Ban Jelačič Stomach Bitters. Tako piše g. Anton Krepel, iz Kouta, Češko. Isti gospod je poslal novo naročnino, ker mu u-Saja. G. Krepel je okoli 60 let star in še danes delujoč Sokol. TRIGLAV ga krepi. Poskusite “TRIGLAV GRENKO VINO”. TRIGL4V CHEMICAL WORKS, 1648 W. 22 St.. CHICAGO. ILL. C6icage- FRANK N IKLICH. Box 634 Salida.C» z astopnik za Colorado. Rodovitna zemljišča v državi Micn omOgemaw County pr | $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aket. Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska ¿dela po najnižjih cenah preskrbi John J. Pollak, 534z W. 18th St., Chicago, 111. ICedor želi kmetijo po ceni v najlep.ših krajih naj se obrne na . . . . F. GRAM. NAYLOR, - MO. Delavci! Kaj je lepše in koristnejše kot imeti tak nožič v žepu. Haywood ¡d Moyer-ova podoba na eni strrni ročaja, na drugi pa: “Workers of the world unite.” Sodrug J. A. Williams, veteran Socijalistične stranke bo dal $1000.oo od dobička Socialistični stranki v Ameriki prigodom narodne konvencije. Cena nožicu navad- Gtf CA ne velikosti..........vpI• »JV7 Za dame samo 75c. Pri nar -ćitvi po 10 ali več. nož Sl.25. Pri naročitvi omenite ‘Glas Svobode za večjo varnost pošiljatve priložiti je še 10c za priporočitev pošiljatve. Toraj hitro, dokler so še v zalogi! Vsak nož garantiran! Pri naročitvi je nasloviti: J. A. WILLIAMS, Box ill Soldier’s Home, Cal. _ TEL , CANAL 5 97 ’ ^ROJAKI ČITATELJI Pri meni dobite pohištvo, razno kuhinjsko opravo, porcelanasto in steklenopo-sodo; podobe, svetilke, žim- • niče in divane.Z eno besedo kar se pohištva tiče vse; od začetne črke. A do končnice Z. Proti plačilu ali na o-brok. Dobro blago po najnižji ceni. i-na polska, in sploh naj večja zaloga pohištva na severozapodni strani mesta. 21 let v tej trgovini. Prepričajte IZ STARE DOMOVINE Trinajst dnevnikov izhaja zdaj v Zagrebu. Ali ni to nekoliko preveč za brate Hrvate? Smrt vsled stave. Pet. Modic iz Velikih Blok pri Ložu je spil za stavo liter žganja. Takoj nato se je zgrudil in ma mestu umrl. Opekarno na Veliki Otavi blizu Šempasa na Goriškem, last neke Mške tvrdke, je kupil bogataš Josip Vuga iz Čedada. V Vipavski dolini namerava napraviti tovarno cementa. Volitve na Bolgarskem. Minister notranjih del Tačev je razpustil 386 občinskih zastopov, da bi s tem pridobil vladi večino pri volitvah v sobranje. Ureditev Savinje pri Celju. Pretekli teden je posebna komisija na ukaz poljedelskega ministrstva pregledala načrt za ureditev Savinje pri Celju. S tem se torej to za Celje važno vprašanje približuje svoji rešitvi. 180 metrov globoko je padel v sonograškem gorovju “Zistelal-pe” vseučiliščni profesor iz Čmo-vic dr. Ferd. pl. Lowl ter obležal mrtev. V gorovju je iskal kamenje- Častnik — poneverjalec. V Karlovcu je neki nižji častnik ondot-ne garnizije poneveril na škodo vojnega erarja večjo vsoto denarja ter pobegnil. Vojaške oblasti so izdale za njim tiralnico. Neroda. Ono večer je prišel v stolno cerkev iz Amerike povmiv-ši se 281etni dninar Mihael Hribar iz Savinje pri Kamniku ter od klopi do klopi ponujal vernikom svoj rožnivenec, da bi ga poljubo-vali. Ker je bil pa le prenadle-žen, je bil aretovam. Nova nasilstva’ na Hrvaškem. Vlada je izvršila novo nasilstvo. Vpokojila je vseučiliškega profesorja dr. Cara in dr. Šišiča. V javnosti je to novo nasilstvo vzbudilo silno ogorčenje in nevoljo. Bati se je resnih posledic. O umoru bolgarske učiteljice. Bel grad 16. maja Bolgarska vlada je službeno obvestila srbsko vlado, da je preiskava bolgarskih o-blastev dognala, da na umorjeni učiteljici Naumovi ni bilo izvršeno na srbski zemlji nobeno nasilstvo. Bolgarska vlada torej sama priznava, da so bile vesti bolgarskih in drugih listov o umoru bolgarske učiteljice Naumove zlobne lalži, proračunjene v to, da bi o-klevetale Srbijo. Zidanje gimnazijskega poslopja za Novo mesto je v ministrstvu za letos zaspalo. Deželna vlada je načrt dobro napravila in ga pred letom 1908. ministrstvu predložila. Toda finančni minister hoče predložen načrt za sto tisoč kron skrčiti. Vsled tega spi načrt mimo spanje žo peti mesec pri ministrstvu. Potem se je obljubilo, da bode od 1. maja naprej vsaj eden vlak iz Novega mesta vozil do Ljubljane dve uri. Tudi to se ni zgodilo. Vlak bo tudi v prihodnje žajfal po tri ure do Ljubljane. Angleški turisti v Postojni, Koncem aprila so se pripeljali s posebnim vlakom z Reke v Postojno angleški turisti ter bili na kolodvoru sprejeti od člana jamske komisije, g. komisarja dr. Andrej-ke. Nastanili so se v “Narodnem hotelu’'. Po obedu so si ogledali Postojnsko jamo, ki je bila krasno razsvetljena. V jami je sodelovala trška godba ter pel čvete-rospev pevskega društva “Postojna”. Gostje so bili zelo iznenađeni nad krasoto Postojnske jame ter Ijubeznjivostjo in izvanredno dobro postrežbo. Od tu so se vrnili zopet na Reko. “Belokranjec” je v zadnji številki posvetil deiž. glavarju naslednjo notico: “Deželni glavar Šuklje je posetil te dni Belo Krajino. Bil je v Črnomlju, Poljanah, Vrhu, Vinici, Preloki, Adle. šičah in v Metliki. Sprejema ni bilo v črnomaljskem okraju nikjer. Čez Črnomaljce se je baja pritožil, da si gospodje vse to preveč po domače predstavljajo. Če so bili Belokranjci dobri, da je po njih hrbtu kvišku splezal, je ta zamera res malo neumestna. Domačin nam vendar ne bo zameril, da smo z njim po domače. Pripominjamo tudi, da'nam same obljube ne zadostujejo več, če prihajajo iz še tako “blagorodnih” ust, in da bi jih dali sto za eno samo izpolnjeno. Belokranjci pa tudi nismo več tako ponižni, da bi se dali pitati samo z besedami. “Sijajna večina” 228 glasov zadnjih volitev naj bo Šukljetu resen memento. Dejanj zahtevamo! Kdor svojih obljub ne drži, mu mi po domače pravimo lažnik. ’ ’ Jezikovni škandal! Pri okrajnem sodišču v Celovcu se je vršila dne 21. p. m. obravnava, pri kateri sta zastopala dve slovenski stranki dva slovenska odvetnika. Zastopnika izjavita takoj v začetku obravnave, da se bodeta posluževala v svojem govoru le slovenščine, ker je tožba slovenska in ker je materni jezik obedveh strank slovenski. Sodnik sklene nato, da se ima obravnavati nemško in da morata tudi zastopnika govoriti nemško. Ker izjavita obadva zastopnika, da bodeta vkljub temu govorila samo slovensko, razglasi sodni sklep, s katerim naznanja, da odtegne obedvema zastopnikoma besedo. Obenem razglasi sklep, da se prestavi razprava na nedoločen poznejši dam, da povabi o-sebno obedve stranki k razpravi ter bo ž njima sam brez zastopnikov razpravljal. Kaj takega še ni doživela Avstrija. Ko bi se zgodilo to na Češkem, bi nastala rabuka, da bi se država tresla. RAZNO. Ameriško pravosodje. Da je Ameriško pravosodje starokopitno nam ni treba posebej p o vda rj ati, da se pa v dvejsetem stoletju, zamore še slučaj dogoditi kakoršen je nastopni, to pa že presega vse meje in je škandal vseh škandalov. Philadelphia Tagblatt z dne 18. maja t. 1. piše: Kako velik je “cof”, kteri se drži našega pravosodja in kako debela je simbolična zaveza pred očmi gospe Just-ici j a to dokazuje sluča jmoža po imenu Benjamin Benjamin. Benjamin se nahaja, v Moyamen-siug ječi, in se bo moral radi malomarnega uboja zagovarjati. Obtožen je, da je povzročil vsled za-nikmosti 15 let starega Harry de Lange smrt. Še-le potem, ko ga je policijski sodnik v imenovano ječo oddal, je policija dognala, da Harry de Lange sploh ni mrtev temveč ima le nogo zlomljeno in zdravniki so izjavili, da ni nobene nevarnosti! 1 Poiicijsikemu sodniku, kteri je stvar preiškaval, se je stvar naznanila in ob enem prosilo, da Benjamina izpusti. Ali glej čudo! Sodnik se je izjavil, da ni v njegovi moči, da bi oddani izid preiskave, preklical. Nato so se obrnili na Coronarja. da naj leta Vkrene, da se Benjamin izpusti, a Ooronar je rekel, da stvar ni v njegovem delokrogu.