Harelvetltaiiftipreb RM бЈД Verlag und Schrlftleltung: Magenfurt, Bismarciutng 13, Postfacb 116 t Bezugsprtla (Im vor&us zablbar) пижаШсћ RM 1.— frel Haiu (etnechlleBUch RM 0.20 ZusteUgebtlhr Abbestellusgen der Zeitung fUr den nachfolgenden Monat werdeo nur achrtftUch imd sur Us 26. dee latifenden Honate aagenommen Nr. S. Krainburgf, den 12. Ј&ппег 1944. 4. Jahrgany. SoTjeti protestirajo proti vsakršnemu ттебатапји Moskva sp začno jasneje izražati „Sami vemo, kako moramo postopati s Finsko in Poljsko" Berlin, 11. januarja. Ko so se zavezniški državniki vrnili iz Teherana, niso mogli svoji domači javnosti poročati ravno o tistih perečih vprašanjih, ki so baje tvorili jedro konierenc s Stalinom. Na vsa vprašanja, kako je bilo odločeno o usodi baltskih držav, Finske, Poljske in balkanskih narodov v primeru, da zmagajo zavezniki, so trdovratno molčali. Samo nekaj mlačnih pojasnil so podali, v katerih so previdno namignili, da se bo baje tudi o teh vprašanjih »dalo govoriti« z Moskvo. Kritični opazovalec je iz te Rooseveltove molčečnosti že takrat razbral, da niso Sov-jeti v Teheranu dokončno prodrli samo s svojo neprijetno zahtevo po »drugi fronti«, marveč da so tudi v vseh ostalih političnih vprašanjih — in sem spadajo tudi zgoraj o-menjeni problemi — popolno in dokončno Zmagali. Ce bi bil potreben za to nedvoumno dejansko stanje še kakšen dokaz, Moskva sama ga je dala sedaj. Uradni Sovjetski list »Pravda« je izrabil namreč sedaj nek članek amerikanskega politika Wen-della Willkie kot povod, da je še enkrat z vsem poudarkom ugotovil, da je baltsko vprašanj« prav tako kakor usoda Poljske in Finske Izrecno »sovjetski problem«, in Moskva ne bo dopustila vmešavanja z nobene strani. Wendell Willkie ni skušal v nekem novoletnem članku v New York Times« pod Vzpodbujaj očim naslovom »Ne vzbujajte nezaupanja v Sovjetski zvezi« v glavnem ni-Севаг drugega, kot zbuditi med amerikan-skim narodom nove simpatije za sovjetske zaveznike. Bil pa je tako nepreviden, da je vpletel stavek; »Vsak se seveda bavi z nad Vse važnim vprašanjem; Kaj namerava Moskva pri vpoštevanju politične integritete z malimi obmejnimi državami Finsko, Poljsko, Baltskimi državami In z Balkanom?« Toda že s tem previdnim namigom je položil svoje Gorski sklopi južno od Ljubljane očiščeni Berlin, 11. januarja. Nemške čete so pravkar končale s čiščenjem preostankov posameznih komunističnih tolp v gorskih masivih južno od Ljubljane. Sovražnik je zgubil znatno število ljudi in orožja. V naše roke smo dobili številne ujetnike in tudi znaten plen sestoječ iz orožja in materiala. Tudi krajevna podvzetja v obmejnem gorovju med Hrvatsko in Italijo so bili sedaj uspešno končani. Pri uničenju neke večje tolpe so privedli številne ujetnike, med katerimi se je nahajal tudi n-k komunistični vodja. Nekaj tolp je bilo uničenih v skalnih globellh severno od Ljubljane. Ze samo tukaj so našteli 177 padlih komunistov. Gorovje okoli Banjaluke, ki je središče gibanj tolp v srednji Bosni, je bilo prav tako očiščeno v štiridnevnih bojih. Tukaj so znašale komunistične zgube preko 1000 mrtvih in več sto ujetnikov. Čiščenje v tej pokrajini je bil posebno hud udarec za gibanja topi, ki so poskušale od tam voditi svoj« operacije po načrtnem zbiranju. Tolpe na grškem ozemlju se vidno redčijo. Samo posamezne manjše čete se še v okrilju skalnatega gorovja ropajoč potikajo okoli. Tako, približno 35 mož obsegajoče tolpo so v gorovju Parnasa napadle naše čete In Jo uničile. Slaba ocena za Tita Zmgreh, II. januarja. Brezuspešni trud Angležev, da bi dosegli sodelovanje med srbsko Puričevo begunsko vlado in tako zvano nacionalno jugoslovansko vlado na diplomatskem in vojnem področju, sedaj podčrtava izjava emigrantske zbornice v Kairu. V tem uradnem opisovanju zadnjih bojev z banditi v nekdanjem jugoslovanskem prostoru ugotavljajo, da so Titove tolpe »prestale zgube, ki Jih ni mogoče več nadomestiti in da so ^®loma odrezani v Dinarskih Alpah. V ob-se glasi nadalje; »Partizanske čete so Iz vseh Večjih mest in vasi izgnane in razcepljene v majhne dele. Od teh se že nekatere razkrajajo. Druge se umikajo v divjem begu v zapadno Bosno. Radi pomanjklji-operacijske taktike so partizani zgubili «v*i položaje, raz katerih bi lahko obdržali vojaško pomembnost«. Ako jugoslovanska begunska vlada v Kairu v taki po-zbujajoči obliki ugotavlja uspešno vojSKOvanje nemške vojske proti Titovim partizanom, hoče s tem menda istočasno opozoriti zavezniško Javnost na brezupnost celotnega Titovega poizkusa. Rommel v zasedenem zapaflnem ozemlju Berlin, 11 januarja. Med svojim inšpekcijskim potovanjem skozi obrambne naprave v zasedenih zapadnih ozemljih si je ogledal Feldmarschall Rommel tudi vrsto za napad divizij oklopnjakov In oklop. 1kl..^''5"^'^'rjev In številne specialno Alparmne in bojne vaje so deloma ostrem strelu znova dokazale visoko stopnjo Izveibaaosti In vrednost čete. prste, na Moskvi neprijeten način preveč določeno na neko gnojno rano. Amerikanski politik je dobil nato od »Pravde« promptno sledeč bojevit odgovor; »Cas bi bil, da bi razumeli, da je tako zvano vprašanje baltskih držav notranja zadeva Sovjetske zveze, v katero se naj Willkie ne vmešava. Glede Finske in Poljske - ne glede na balkanske države — ve Sovjetska zveza, kako mora z njim postopati, in pri tem ne potrebuje Will-kiejeve pomoči«. Wendell Willkie mora dopustiti, da trdi »Pravda« o njem, da ponavlja »sumljive klice tistih reakcion-rnih skupin«, ki so se sedaj po napredovanju sovjetske armade pre- strašili. Ta boljševiika zavrnitev Wlllkleja je tako razločna, da v bistvu nI potrebno pristavljati nobenega nadaljnjega komentarja. Moskva je s tem še enkrat pred vsem svetom dokazala, da misli pod vsakim pogojem vztrajati pri zahtevah, s katerimi je prodrla v Teheranu: nadvlada nad vso Evropo v slučaju zavezniške in rovjetske zmage. Vsi poizkusi zapadnih velesil, da bi svoje prebivalstvo in pa emigrantske vlade, ki so zbrane' v n;ih davnih mestih, še nadalje pomirili s cenenimi pojasnili teh vprašanj, so menda s tem za vedno prekrižani. Moskva je govorila — In Londonu In Washingtonu ne preostane nič drugega kot da reče k sovjetskemu ckleou »da«. »Zakonite posest Sovjetov« Sovjetsko poslaništvo v Washingtonu objavlja v svojem časopisu nek članek, ki se bavi s poljskim vprašanjem na način, ki ga ni moči napak razumeti. Med drugim piše tudi to, da je sovjetska armada v letu 1933. »osvobodila« Zapadno in Belo Rusijo ter Zapadno Ukrajino »jarma poljskih zatiralcev«. Moskva smatra te pokrajine, ki so popreje pripadale Poljski, kot zakonito last Sovjetske zveze. Na neki veliki seji najvišjega sovjetskega sveta, so vpoštevali želje prebivalstva in priključili ta ozemlja Sovjetski zvezi. №v$i krali Peler se |i> napolii v Moskvo Beneš kot priganjač - KremelJ se je otresel Karla Belgrad, 11. januarja. Bivši kralj Peter, kateremu je tovariš »Tito« praktično odpovedal »jugoslovanski« prestol, je sklenil, kot se zve iz Kaira, poromati v Kremelj. Ali mu bo uspelo, zmehčati Stalinovo, v železen oklep odeto srce, se mora pustiti vnćmar, vendar mu je dal Beneš, ki se je pravkar vrnil Iz Moskve tn imel s Petrom daljši razgovor v tem oziru nekaj upanja. V tukajšnjih srbskih krogih so to vest sprejeli s pridržkom; iz posameznih pripomb pa posnemamo mnenje, da je še vedno za bivšega kralja Petra bolj častno, ako se ukloni Stalinu kot pa Titu, kaiti Josip Broz, benditski glavar je bil vendar tisti, ki je bil v ozki zvezi z atentatorji, ki so pred desetimi leti razdrli progo pri Gorici, da bi tako iztiril vlak, v katerem se je nahajal kralj Aleksander, torej Petrov oče. Ne glede na to se upira Petru tudi sicer sestati se s »tovarišem Titom«, ker gleda v tem pustolovcu ne glede na to, da ga je Stalin imenoval za »jugoslovanskega maršala« krimi- Dežela brez теге nalnega zločinca, s katerim se ne bi smeli pošteni ljudje družiti. Svoječasno je Josip Broz ponaredil 733 komadov jugoslovanskih SO-dinarskih kovancev in zagrešil še vrsto drugih kaznivih dejanj, ki so slabo spričevalo njegove osebne poštenosti. Ce upa kralj Peter, da bo našel pri rdečem carju v Kremlju usmiljenje, menda ob začetku svojega potovanja v Moskvo še ni vedel, na kako žaljiv način je sovjetski list »Vojna i raboči klas« izročil bivšega romunskega kral)a Karla splošnemu komunističnemu zaničevanju. To sovjetsko glasilo ^enuje Karla operetnega vojščaka, ki sanjari o osvojitvi tujih ozemelj, in ga omalovažuje kot mnogobarvno figuro, ki je pohajkovala po mehiških nočnih klubih, ako pa sedaj naenkrat zopet začuti željo, da bi si v nekem kotu Evrope posadil kraljevsko krono na glavo, 'e to samo dokaz, kako je s tem svojim razuzdanim življenjem v Ameriki zgubil vsak smisel za politično stvarnost. PoboinosI v »od Bega ljubljeni deželi« Nobenega centa za cerkvene namene - Resničen obraz krščanskih vojakov Ako _ si kdo skuša ustvariti sliko o verskem položaju v deželi dolarja, ga bosta zapeljale k napačnim sklepom predvsem dve dejstvi: Enkrat trdi uradna ameriška agitacija, da je zveza 48 držav »dežela krščanskih vojakov«, prežeta z najživahnejšim verskim življenjem. Na drugi strani pa vzbuja kričavo počenjanje vseh mogočih sekt in »prerokov« vtis, kot da so podjetni lopovi in elegantni sleparji, kakor kričeče naličena Almće MacPherson in mastni črnec »Father Divine«, tako rekoč glavne osebnosti v zme-šanem dejanju amerikanskega »verstva« Resnica je torej tudi tukaj znatno tesnejša, kot pa prizna sama sebi amerikanska prevzetnost In želja po senzacijah. Radi tega pa ni nič manj zanimiva in značilna za ka-rakterlzacijo Yankejev. N. pr. moramo vedeti, da večji del vd 130 milijonov prebivalstva Zedlnjenih držav ne pripada sploh nobeni cerkvi ali kaki svetovno nazorstveni skupnosti. Dejstvo, ki daje temu primeren odgovor pobožnjaškemu govoričenju was-hingtonske politike. Celih 50 milijonov Se-vernoamerlkancev vseh ras, ki so takrat šteli preko 123 milijonov, se je označilo leta 1930. kot »verne«, k čemer so prištevali kar naravnost najbolj dvomljive sekte, kakor razvpite raziskovalce svetega pisma, mormone in na pol boljševistične molilce za zdravje In sabbatlste. Ako so že ta števila nekoliko čudna za kakšno deželo in vlado, ki se hoče vedno znova nenaprošeno vmešavati v verske stvari drugih narodov je potem vrsta nadaljnjih dejstev še daleko bolj sramotnejša n. pr. niso dale ravno Zedlnjene države niti centa za kakršnekoli cerkvene namene. Medtem ko meče Roosevelt brez obotavljanja stotine milijard za svojo vojno, se ni odobrilo za oskrbo revnih, ki je prepuščena popolnoma cerkvam In sektam, niti dolarja dodatka. Iz tega položaja se je razvil tisti sramotni »lov za bogatim občanom«, ki je ravno amerlkan-ske cerkve popolnoma predal vplivu bogatih in brezvestnih »grabežljivcev«. Tako zelo kakor vlada zlagana puritanska morala s svojim čaščenjem bogastva v ame-rikanskem življenju in s svojo hinavsko pre- tlrano sramežljivostjo in sirovo politiko komolcev, tako težko je najti resnično vernost. V ameriški »navidezni kulturi« odloča v vseh predelih judovstvo, ki obvlada tako časnikarstvo kot gledališče, film kot radio in leposlovje. Ko je nedavno označil bostonski kardinal Zedinjene države kot najbolj brezverno in nemoralno državo na svetu, nihče ni mogel ugovarjati. Tu in tam vzdihujejo ljudje kot Nemcežerec škof Manning o propadanju nravnosti, ne najdejo pa nobene besede proti judovskim kvarilcem mladine, t katerimi so najožje povezani. Notranjemu propadanju tako Imenovanih Značilnih amerikanskih verskih občin ustreza njihovo zunanje nazadovanje. Ze leta 1930. je n. pr. izkazovala rimsko katoliška cerkev s svojimi 20 milijoni več pristašev, kakor pa •netodisti, baptisti in kogregacionallsti. Amerikanskim »Anglikancem« pa — k njim Se prištevajo Roosevelt in »boljši ljudje« '— pripada samo 1,2 milijona članov. Medtem Ico se nahaja sedem do osem mi-'Ijonov Judov v najstrumnejši vzgoji svojih rabinov, je tako zvani amerikanski narod versko popolnoma razcepljen in brezmočen. V izrazite judovske in plutokratske varstvene Gete pa so se izoblikovale organizacije kakor »krščanska zveza mladih mož«, »zveličavna armada« in druge, katere izrablja Washington predvsem za cerkveno politično gonjo v službi dolarskega Imperializma. Moralni propad na vseh straneh, silno naraščanje mladostnih zločinstev, duševna otopelost — to so znaki amerikanskega duševnega življenja, ki ga usmerjajo ljudje. Tisti, ki pa so zato odgovorni pa istočasno pripravljajo pot boljševizmu. V dveh letih so ujeli 377 Japoncev Wien, 11. januarja. AmeTikantki državni podta|nfk za vojn« zadeve Patterson ]• ob javil, da so amerikanske vojna lila od pri četka vojnt do sedaj ujela v celem samo 377 japonskih vojakov. Razmerje nemškega delavca do države Spisal Friederich Horstmann Zdi se, da se naši sovražniki v svoji aro-ganci domišljajo, da jim bo nemško delavstvo nekoč ugladilo pot do Berlina, ki ga s pomočjo svojih orožij sami nikoli ne bodo mogli prestopiti. Moskva je o socialni vrednosti politike z zatilčnim strelom tako prepričana, kakor London o privlačnosti »Slu-mov« in Washington o diplomaciji Wallstree-ta, da je po njihovem pojmovanju treba samo časa, da se v Nemčiji končnoveljavno vname zaželena revolta delavskih mas in da sredi tega kaosa prestopi meje Reicha kot »osvoboditelj od nacijskega jarma«. Ni čuda, da je položaj delavca do države in njegovo vedenje v vojni ena izmed snovi, o katerih naši nasprotniki najčešče razpravljajo. Spomin na organiziranje stavke muni-cijskih d_lavcev v letu 1917., ki je uspela C pomočjo Židov in ki je pomenila višek notranjega razkroja ter tvorila začetek našega zloma, je še premlad, da bi ga mogli naši sovražniki pozabiti. Razen tega se opirajo pri presoji javnega mnenja v Nemčiji na iz-povedbe židovsko-prostozidarskih emigrantov, ki imajo vse vzroke, da zamolčijo svojim gostiteljem resnico o notranjih razmerah v Reichu. Te stvari vedo pač za gotovo in še malo pomagajo z bombami in fosforjem, kjer prigovarjanje zlepa samo na sebi še ne po-vede do uspeha. V bistvu gre ta vojna pač sploh za tem, da se vrednoti delo, in za položaj delavca v državi. V tem oziru je značilno, da se je britanska plutokracija spričo uspešne nemške socialne politike, ki je vendar pi mogla docela zamolčali, čutila primorano, da je napravila koncesije delavskim društvom pa tudi sama dopustila objavo velikih socialnih programov, seveda z uspehom, da so bile ofi-cialno odklonjene vse zahteve Beveridgeje. vega načrta, ko je delavstvo zahtevalo konkretnih dokazov dobre volje. Socialno vprašanje navadno, kakor že v prejšnji svetovni vojni, odložijo za čas po vojni, da se jim potem nikoli ni več treba brigati zanj. Na drugi strani pa nihče niti trenutek ne dvomi, da je nemški delavec ravno tako nezadovoljen in da naravnost vpije za tem, da bi tudi bil deležen britansko-amerikanskih ali cel6 sovjetskih »socialnih blagodati«. Ne zanikamo, da tudi v Nemčiji še marsikateri problem čaka izpolnitve. Teh želja pa ni treba uveljaviti s pomočjo stavk in demonstracij proti kapitalistični kliki plutokra-tov in naposled zaradi materialne nadmoči In dolge roke vladajočega razreda končati s ponovnimi ponižanji in prisiljenimi ukrepi, ampak izpolnitev socialnega programa je v Nemčiji del naših narodnih načel, ki jih je Fiihrer sam postavil kot izvrševalec narodne volje in ki jih je v sedmih letih izgradnje pred vojno uresničil z zanosom, ki ga svetovna zgodovina doslej ni poznala. Nemški delavec se v tej vojni ne bojuje proti večkratni materialni in številčni nadmoči sovražnika, da bi se nadejal po vojni kot plačila za to socialnih miloščin vlade, ampak on se žrtvuje za bodočnost svojih otrok, ker noče propasti zop v socialno bedo dobe, ki je bila v znaku puhlic o svetovnem pobra-timstvu in človekoljublju, ki pa koncem koncev niso mogli nič spremeniti na tem, da sta se podcenjevala njegovo delo in njegova oseba. NSDAP je delavska stranka in naclonal-socialistična država je njena lastna država, ki si jo je priborila sama in ki je lahkomiselno ne spusti iz rok. Zahteve, ki jih dane* zagrizeno pripravlja delavstvo držav našli sovražnikov, pri nas že davno niso več aktualne. Ze davno so izpolnjene. Tvorijo sploh samo osnovo za nadalnje socialno delo, niso pa njen končnoveljavni cilj, s čimer se morajo zadovoljiti zasužnjene mase naših nasprotnikov. Ko je Fuhrer v letu 1933. naročil Reich:-leiterju dr. Robertu Leyju, da ustanovi Deutsche Arbeitsfront kot organizacijo za delojemalca in delodajalca, je izhajal raz načela, da sta oba v enaki meri dolžna opravljati službo občestva. Zahteve stavi vedno samo narod v svoji skupnosti, nikdar pa posamez. ni človek. Pravilno vrednotenje obojestranskega deleža zajamči lahko samci tako vodstvo, ki se čuti najtesneje povezano z vsemi plastmi naroda. Prevzame tudi obveznost, da s primernimi ukrepi zaščiti imetje In življenje svojih državljanov in da, če je treba, ukrene vse potrebno, da odpravi težkočs, kot jih n. pr. v veliki meri prinaša vojna. Kako bi bilo danes s prihranki nemškega delavca in nameščenca, če država ne bi pravočasno oznanila, da se zaustavijo mezde, la če ne bi s točno določenimi cenami ohranila kupno moč Reichsmarke? Morda raz »ličnih razmotrivanj vendar enkrat razumejo v sovražnih državah zaupanje nemškega naroda v njegovo neomajno veljavo, vtem ko so pri naših nasprotnikih in tistih, ki so Jih z obljubami pomoči in garancije pahnili v ne» srečo, nastale draginje, ki požrejo pičli zaslužek množice in jo silijo, da si mora od meseca do meseca tesneje zadrgniti pas. Nemški delavec ve za gotovo, da bodo po vojni Kreda. It. ЈаипагЈа 1944. KARAWANKEN ВОТВ stran S. — Stev. 8. tudi na področju politike mezd šli za liailo, ki so jo usmerili že od leta 1933. So reči, ki jih naši nasprotniki nikoli n« bodo doumeli, ker lete popolnoma izven sveta njihovih čustev in izkustev. Oni vidijo še danes široko maso nemškega naroda, da se kot nekoč vdajajo krivi veri marksizma, do-čim se ona sama, ker je osvobojena židovskega kapitala zopet čuti kot člen naroda In je dobrin nacije ravno tako deležne kakor vsak drugi rojak. FObrerjeva teza, da se mora vzgoja široke mase izvršiti po ovinku preko socialnega podviga, ker ta ustvarja splošne gospodarske pogoje, ki dovoljujejo posamezniku, da se udeležuje kulturnih dobrin nacije, je bila tudi tukaj sijajno upravičena. Nacionalsocialistična država je vrh tega ustvarila ustanove, ki odpirajo delavstvu doslej nesluteno obzorje. Kje so britanski delavci, ki so kdaj po raznih ladjah prevozili morja in raz vzvišenih mest stare Grčije lahko gledali izvor naše nordijske kulture? Kje so amerikanske mase, za katere so ustanovljena velika morska kopališča? In v kateri državi lahko delovna masa ookaže takšno socialno zakonodajo, ki ima svoj višek v zasigurani starostni preskrbi tudi najzadnjega nemškega človeka? V Veliki Britaniji na mnogih področjih niso dosegli niti stanja Bismarckove socialne zakonodaje, kaj šele samo majčkeni del velikopoteznega nacionalsocialističnega socialnega dela. Nekoč pogrešani nacionalni ponos Nemcev зе je uresničil. Kakor nemški delavec s ponosom lahko kaže na svoj položaj v državi in družbi, kakor sinovi delavcev danes z lan-gemarckskim študijem in mnogimi drugimi pospeševalnimi ukrepi lahko dosežejo naj-/išja mesta, kakor v oboroženi sili lahko postane vsak častnik, ki ima potrebne sposobnosti in lahko nosi viteški križec vsak, najsi 30 častnik ali prostak, ki je s svojo hrabrostjo in preudarnostjo zaslužil odlikovanje — la navedemo samo nekaj primerov — pa avno tako ponosno, samozavestno in neu-logljivo nosi danes tudi zadnji nemški dela-rec usodo volne ob strani vodstva. Ce se j# ovražnik nadejal uspeha s svojimi zastraho-alnimi napadi, se je tudi tokrat teme-iito zmotil. Neupogljivo pretrpijo udarce, ki ih moramo prenašati, dokler ne pride dan -ibračuna. Volja nasprotnika je, da se ustva-ijo neposedujoče mase, proletariat, ki je pripravljen za revolucijo. Kdo drugi nam pa ho-:e povrniti našo posest, kakor nacionalsooi-listična država, tako se vprašuje s svojim asnim instiktom po bombah poškodovani ro-ak. Nasprotnik bi si kot zmagalec izmislil e nadalnje ukrepe izkoriščevanja, naša meta ne bi bila nikoli pozidana, iz dimnikov laših tovarn se nikoli ne bi kadilo in beda jovojne dobe bi se povrnila v še veliko Troznejši izmeri. Sovražniki so nam vendar lovolj zgodaj sporočili svoje načrte in nem-kemu delavstvu napovedali namesto dela in :ruha ter pravičnena socialneaa položaja za-užnjenje In odvedbo v Sibirijo kot sužnjev ■ovjetov in še mnogo drugih činov mašče-■ an j a. Zaupanje nemškega delavca v FOhrerja je -elzmerno. njem vidi utelešenje nscional-ociaUsUčn-;- ideala. Zato ne smemo vpra-ati, kakšno je razmerje nemškega delavca 1o države, ampak kakšno je njegovo raz-lerje do FOhrerja. In na to je nemški narod e tisočkrat odgovoril in odgovarja vsak dan nova. Se nikdar ni bila v zgodovini našega taroda edinost med vodstvom In delavstvom ako popolna ko danes. To je edin odgovor, :i ga dobimo iz tvorniških delavnic in pi-arn. Iz predavalnic in iz kmetij. To snanje občestva našega naroda nas navdaja z ne-zrekljlvlm ponosom In daje nam vsem, od "Uhrerja pa do zadnjega nemškega delavca, občutek verne gotovosti o zmagi naših o-'OŽIj. še nadalje hndi boji na Modo Odbiti sovražni napadi v Južni Italiji - Bombardiranje ladij pred Kirenajko Oberkommando der Wehrmacht ]« dne 10. januarja objavHo: Zapadno od Očakova smo preprečili bolj-ievišlci poakui Izkrcanja enot vojne mornarice. V proftoru Kirovogradu smo se ubranili močnih sovražnih napadov in v uspešnih nasprotnih napadih vrgli boljševike nazaj. Južno in jugozahodno od Pogrebišča so ▼ teku hudi, premenljivl boji z dalje prodira-j očim sovražnikom. Neko začasno zgubljeno vas smo ■ protisunkom zopet osvojili in pri tem uničili en sovjetski bataljon. Sovražnik je imel visoke krvav« zgub« in zgubil sedemnajst topov, V zadnjih dneh se je pri bojih v tem prostoru z vztrajnostjo in pogumno izvedenimi nasprotnimi napadi posebno odlikovala 17. divizija oklopnjakov, ki Jo vodi Generalma-jor von der Meden. Južno in zapadno od Berdičeva so naše čete deloma s protisunkom razbile silne napade S ovjetov In uničile 31 sovražnih oklopnjakov. Nemško zračno orožje je na težiščih ponovno poseglo v boje na tleh z močnimi silami In bombardiralo sovražnikove nared stoječe čete in zbiranja oklopnjakov. Pri bojevanju s sovjetskim oskrbovalnim prometom Je razdejalo pet vlakov z materialom in poškodovalo osem nadaljnjih vlakov. v obkrajnem ozemlju pripjeUkih močvirij j« prišlo do krajevnih bojev s sovražnimi iz-vidniškimi silami zapadno od Novograd-Vo-vinskega in Samega. Zapadlo od Rečice so Sovjeti nadaljevali svoje napade. V težkih bojih so tudi včeraj spodleteli vsi prodorni poskusi boljfievikov. Krajevne vdore smo zajezili. Jugovzhodno od Vitebska so naše čete zavrnile ponovne močne napade sovražnika. Včeraj glede področja za odsek enega zbora javljeno število odstrelov 57 oklopnjakov se je povišalo na 71. V odseku istega zbora smo včeraj odstrelili nadaljnjih 87 sovjetskih oklopnjakov. Severozapadno od Vitebska so boljševiki ponovno napadli brez uspeha. Pri očiščenju nekega gozdnega sveta smo uničili neko močnejšo sovražnikovo bojno skupino. Saksonski 456. grenadirski polk, ki ga vodi Oberstleutnant Sacher, se je tukaj posebno odlikoval v bojih zadnjih dni. V zapadnem odseku južnoitalijanske fronte se je v združenem ognju našega topništva zrušilo več krajevnih sovražnikovih napadov. Na ostali fronti je ob uspešnem delovanju naših udarnih čet dan potekel mirno. Dne 9. januarja so nemška bojna letala v prvih jutranjih urah napadla ladijske cilje pred severno obalo Kirenajke. Pogodila so večkrat v polno štiri trgovske ladje srednje velikosti. Dve izmed ladij se lahko smatrate z zgubljene. Mi smo zgubili eno lastno letalo. Srdfla borba v proslorn pri Kirovogradu Razbiti števiini sovietsiti napadi pri Kijevu, Vitebsiio, Rečici in Berdičevu Oberkommando der Wehrmacht je dne 9. januarja objavilo: V prostoru pri Kirovogradu ie traja težka borba z nezmanjšano silo. V zapadnem delu mesta se še srdito bojujejo. Odločno izvedeni nasprotni napadi so vrgli prodirajoče boljševike kljub trdovratnemu napadu na raznih mestih nazaj. Pri tem so bili odstreljeni številni oklopnjaki. Južno od Kijeva, južno in zapadno od Pogrebišča in v prostoru pri Berdičevu so naše čete razbile številne sovražne napade. Odredi Waffen-f{ so z nasprotnim sunkom vrgli neko sovražno bfigado na njene izhodne položaje nazaj in uničili 27 sovjetskih oklopnjakov in pet jurlšnih topov. Zračno orožje je na žariščih z dobrim uspehom poseglo v boje na kopnem in prizadelo Sovjetom visoke zgube ljudi in materiala. Zapadno od Rečice je sovražnik po silni topniški pripravi prešel z močnimi silami na široki fronti v napad. Naše položaje smo, za- Jezivši nekai vdorov, držali povsod. Pri Vi-tebsku je bilo težišče sovjetskih prodornih napadov včeraj jugovzhodno od mesta. Zavrnili smo sovražnika krvavo v srditih bojih kljub močni sovražni uporabi oklopnjakov in bojnih letal. Sovjeti so tukaj zgubili 84 oklopnjakov, izmed teh S7 samo v odseku enega polka. Na južnoitalijanski fronti je popustilo sovražnikovo bojno delovanje v odseku zapadno od Mignano-Venefra. Več krajevnih napadov na naše višinske položaje smo se ubranili ob visokih sovražnikovih zgubah. Tudi ob obali južnega Jadrana je ostal brez uspeha močen sunek sovražnika. Lastna u-darna četa je uničila neko sovražno oporišče in pognala v zrak municijska skladišča. Posamezna britanska letala so v pretekli noči odvrgla bombe na kraje v Zapadni Nemčiji. Pri tem je bila znova zadeta stolna cerkev v Aachnu. Visoke boljšeifišlse zgnbe pri Vilebsbu 262 letal sestreljenih v enem tednn - Prodom! poskusi pri Berdičevu spodleteli Oberkommando der Wehrmacht je dne 8. januarja objavilo: Na obeh straneh Kirovograda in v mestu samem so v teku silni boji z močnimi sovražnimi silami. Lastni odredi oklopnjakov so v nasprotnem napadu vrgli boljševike »everno od mesta nazaj in vzeli v posest nek važen gorski svet. Težki obrambni boji južno od Kijeva in v prostoru pri Berdičevu Se trajajo z nezmanjšano silo. Prodorne poskuse boljše-vikov imo tudi včeraj preprečili In nekaj vdorov zajezili. Južno od Pogrebišča so naše čete z nasprotnim napadom vrgle napadajoče Sovjete kljub srditemu odporu nazaj in uničile pri tem večje število sovražnih oklop- njakov. Severno od Rečice In zapadno od Propoiska je več krajevnih boljSeviSkIh napadov ostalo brez uspeha. Pri nadaljevanju svojih močnih napadov severozahodno od Vitebska so Sovjeti utrpeli posebno visoke zgube ljudi in materiala. Severno od Nevla so se v našem obrambnem ognju zrušili ponovni sovražni napadi. Zračno orožje je s te. žiščem v prostoru pri Kirovogradu In Berdičevu poseglo v boje na tleh in prizadelo sovražniku visoke krvave zgube ter znatne izpade orožij, orodja in vozil. V pretekli noči je bilo pri bojih s sovjetskim oskrbovalnim prometom uničenih sedem prevoznih vlakov in devet nadaljnjih vlakov težko poškodovan nih. V severnem delu južnoitalijanske front« ]• sovražnik razširil svoje z močnimi silami izvajane napade na nadaljnje odseke. Po težkih bojih smo v prostoru severozapadno od Mig-nana zgubili dve gorski skupinL Na ost^t fronti je potekel dan vobče mirno. Skupine britansko-sevemoamerlikih bombw nikov so včeraj podnevi napadle kraje v Zapadni Nemčiji in na jugu Releha. Po načrt* odvrženih bombah so nastale znatne škod* v stanovanjskih ozemljih zlasti v Ludwlgt-hafnu in Mannheimu. V pretekli noči so vznemlrjevalna letala odvrgla bombe v industrijskem ozemlju ob Rheinu na Westfalskem. Skupine sovražnih bombnikov so zgubile pri teh napadih 33 letal, mnoštveno štirimo-torne bombnike. Osem lastnih lovskih letal se ni vrnilo. S tem so znašale zgube britansko-severno^ ameriških zastrahovalnih letalcev v prvemi tednu 1944. leta 262 letal, od teh 231 štirimo^ tornih bombnikov. Težki bo]I oa vzhodni fronti Oberkommando der Wehrmacht je dn4l 7. januarja objavilo: V odseku pri Kirovogradu je sovražnik oja-i čil svoj pritisk. Napade močnih skupin pej hote in oklopnjakov smo s pomočjo zra6 nega orožja prestregli na obeh straneh me-i sta in odstrelili 51 oklopnjakov. Severno od mesta so naše čete z nasprotnim napadom vrgle Sovjete nazaj in uplenile 30 topov. So« vražnik je imel težke zgube ljudi in mate« riala. Tudi na obeh straneh Berdičeva še trajaj* dalje težki premenljivi boji s številčno veliko močnejšimi sovražnimi silami. Zapadno od Propojska so na več mestih spodleteli napadi Sovjetov z visokimi krvavimi zgubami sovražnika. Pri Vitebsku so si naše čete proti ponovnim močnim sovjetskim prodornim poskusom zopet priborile popoln obrambni uspeh in uničile 49 sovražnih oklopnjakov. Na ostali vzhodni fronti so se vršila samo bojna dejanja krajevnega pomena. Na zahodnem delu južnoitalijanske fronte se je tudi včeraj izjalovilo več sovražnikovih z močnim topništvom in oklopnjaki podprtih napadov. En krajevni vdor smo zajezili. Krajevni vdor severozapadno od Mig-nana smo odpravili z nasprotnim napadom. V ostalih odsekih ]• ob krajevnem del: nju dan potekel mirno. Nemški brzi čolni so pod vodstvom Kapi-t&nleutnanta МОПзгја dne 6 januarja prodrli proti plovbam britanskih konvojev ob jugozapadni obali Anglije. Iz močno zaščitenega konvoja so potopili pet ladij z 12.000 brt In eno strežno ladjo. Nadaljnje ladje so bile poškodovane po torpednih zadetkih. Nemški odred je polnoštevilno in brez po' škodb dospel v svoje oporišče. Nemški lovci so nad Atlantikom zbili eno britansko veieletalo tipa Sunderland. Sil« zračne obrambe so nad zasedenimi zapad-nimi ozemlji sestrelile sedem britanskih nizkih letalcev. V pretekli noči so posamezni britanski bombniki napadli kraj* v Industrijskem ozemlju ob Rheinu na Westfalskem. Brltsko-MvernoameriiM letalci so v zadnjih dneh napadli hrvatska mesta v Bosni in razrušili v Prljedoru z bombami otroški dom, pri čemer je bilo 25 otrok ubitih ali težko ranjenih. Verlae und Druck: NS.-Qauverlte nad Uruckereti KHrnten GmbH. Klagenfurt. — VerlasBleiter:; Dr. Emil Heitjan — Hauiitschriftlelter: Friedrich IIorBtmann Ziirfeit kt Anr.piffenliete Nr 1 LAsoda kmeiice Kl^ilke H^arionove ^ OPISAL KRIEGSBERICHTER KARL ОПО ZOTTMANN - COPYRIGHT BY DEUTSCHER VERIAG, BERLIN Hči sem poštene matere, ki me je rodila dne 17. novembra 1915. leta kleče v snegu na cesti od Peča do Andrijevice, vtem ko je poleg nje korakalo na stotine in zo^et ito-tine bežečih Srbov proti Podgorici in Skadru. Nek pop ji je držal roko in mene z hladne rjuhe na zemlji dvignil proti nebu, tako mi je pripovedovala mati. Na pol sestradani so, ko so opazili tako bedo poleg sebe, pobrali iz svojih krušnih vrečic še tanke skorje, kakšno suho hruško ,par zrnlc koruze in jih dali njej za okrepčilo. Nek general, ki je prišel navzgor, ji je dal piti iz svoj# steklenic«, v kateri je nosil dvojno kuhano slivovko. Srbska vojska je bila poražena, Nemci in Bolgari so korakali naprej ,in narod j« bežal pred njimi s svojimi vojaki vred do obale. Kako smo takrat ostali pri življenju, ne vem več povedati. Mati je obležala v Jusui Hanu, medtem ko se je cele ure dolgi vod z zadnjim naporom premikal mimo mene naprej. Neka kmetica nas je sprejela. In nas napojila z mlekom skrit« koz«. Pop j* pa umrl še v noči našega prihoda za izčrpanostjo. Sedem dni nI bil nič jedel. Mati mi je vzdela ime Milka. Moj oC« ]« bil padel pri Raski. Nikoli ga nisem apozna-la, in nemir tistih dni mojega rojstv« m# ml zapustil vs« živ« dni . * Ko sem bila stara sedem l«t, s« |e moja mati poročila s kovačem Krunoslavom Cl-koto, ki se je naselil v neki mali vasi ▼ Kor-dunu. Pasla sem ovc« In bila sr«čna. Pozneje #*m dolivala, da so Srbi preganjali Hrvat«, t«r so s« zbirali in skl«nill, da hočejo postati svoboden narod, neodvisen od ukazov Iz Belgrade. Preganjali so jih pa sedaj le šiT huje. In zato so zbežali v inozemstvo. Dva fanta Iz naše pokrajine so obesili na Ciganskem otoku pri Belgradu. Stari ljudje so pripovedovali • W«tlh l«tlh li turik# dobe, ko so hajduki šli v gozdove, in bilo je veliko tarnanja na cestah, ker »e tudi sedaj ni spoštovala pravica in se j« omalovaževala svoboda. V tistem letu, ko so Nemci z letali in oklopnjaki prišli v našo deželo, sem stala tudi jaz ob cesti in jim dala piti vina ter jajc za jesti. Bil je mraz. In oblaki so bili polni snega. Vojaki so se smejali in nam krepko stisnili roke. Plesali smo kolo, ker smo mislili, da je sedaj napočila doba miru. Pili smo slivovko in dalmatinsko vino, ki nam ga je podaril gostilničar, in oči so nam polile solze veselja. Objeli smo vojake, ki so pri nas počivali, in jim podarili oddojke In kure, ki so jih pekli, ter bel kruh. ^ Ko smo tisto leto mislili, da lahko spravimo letino, smo našli v koruzi speč« može, ki so imeli puške pri sebi in takoj poskočili, ko smo se približali. Bil« so to prve tolpe, ki smo jih videli. Ed«n izmed njih |« bil Stanko-Canica Opa-čič, ki j« pozneje postal poveljnik kordunske skupine v odelklh tolp. Govorili so nam, toda mi jih niti poslušali nismo, ker smo se bali. Ponoči to prišli v vas in govorili z možmi, ki so jih poznali, in nekaj jih j« šlo z njimi T«n. Takrat ni bilo nobenega vojaštva več v našem kraju In lahko so se premikali, kakor so se hoteli. Sporočili %o ,da bodo zadeli vsakogar, ki bi si jih upal izdati. Kmete I« bilo strah in molčali so. Kmalu nato so izginlH. Nato smo slišali, da j« razstreljena velika železniška proga, in moj očim je rekel, da pomeni to veliko nesrečo za nas vse. Ko se pa nI več zgodilo kar bi ml lahko opazili ,smo pozabili na nje gove besede, in šele veliko pozneje, ko so ga umorili na Pašlncu pri Cirklnikem polju, ko M maša hiša pogorela la ## M ««č«lo naše nesrečno trpljenje, smo se spomnili na to in preklinjali tiste može v koruzi, vendar je takrat že bilo prepozno. * Pozimi so prišli možje Iz Like v našo vas. Vpraševali so za Stanko-Canica Opa-čič«m, ki je bil začasno šel na planino Ko-zara. Je to široko gorovje ob cesti od Ba-njaluke v Prijedor, menda kakšnih 80 km dolgo; posestrima mu j* gorovje Kozara, ki je več kot 30 km dolgo. Možje so ga šil Iskat. Prišli so pa drugi iz Dalmacije, ki so se bili zarotlli proti Italijanom, napadli in pobili straže in sedaj zbežali. Nadalje so prišli tudi nekateri od Drine navzdol, ti so se bili zaobljubili, da se bodo osvetlil za svoje očete, matere 1л otroke, ki so jim jih pobili četnlki, in se pridružili tolpam. Pripove-dovali so nam na dolg^o o grozovitosti čet-nlkov, ki so živeli v črni gori in Hercegovini ter se vojskovali proti Hrvatom, ki so jih sovražili. V nočeh so Sli dalje. Nikoli se niso poslu-žlll ceste, ampak v gosjem redu drug za drugim preprečkali polja in kmalu zavili v gozdove. Ko jih j« bilo dovolj, so začeli snemati tire, železnice iz Banjaluke v Prijedor. Železniške prage so odnesli k seboj, tire so vrgli daleč na njive. Kozaro bomo napravili za trdnjavo, v kateri nas ne bodo mogli napasti, so rekli; zbralo se je precej ljudstva pri njih: dijaki Iz Belgrade in Subotlce, ki so jim govorili o Stalinu In Leninu ter rekli, da jim bosta ta dva pomagala. Mnogo jih je pa bilo tudi takih zraven, ki so koga umorili In so se bali krvne osvete, drugi so bili berači in postopači niso imeli na sebi nič drugega kakor cunje, In bih so polni uši ter drugega krvosesnega mrčesa. * Ko je bilo teh ljudi sedaj vedno več In se jih je že nekaj stotin združilo v gorovju, je rokel mo) očim da bo šel v Prijedor In tam kupil kovačnico, češ da naše vasi ne bodo več dolgo stale. Moja mati mu je prigovarjala, naj ostane. In odložil )« flvojo pot Tu je prišel nekega dne Stanko-Canica Opa« čič Iz gorovja. In z njim je bilo nekaj mož. Jahali ao na majhnih konjih In čez hrbet so Imeli opasane puške. Eden je Sel od hlie do hiše In naročil, da morajo vsi moški od 18. do 55. leta priti v gostilno ter da lo povabljene tudi žene. Tistega, ki ne bo prišel al bodo zapomnili Kmetje so se odpravili In tudi nekaj žen je šlo z njimi v gostilno. Tam je visela 1% oken rdeča zastava. Sedli mo za mize in Stan. ko je temu In onemu pokimal. Možje so pa zapazili ,da tolpe nekaj namerjajo, In težko so sopli. Ko so bili tako vsi zbrani, |» vstal eden izmed njih, ki so ga imenovali „stric Janko". Ta je znal s kakšno veselo stvarjo spraviti ljudi v smeh. čeprav nobenemu nI bilo za smeh. Kdo je bil „stric Janko", Se nismo vedeli, In tudi jaz sem zvedela za to šel* v#-liko mesecev pozneje. Cas je, tako j« rekel „stric Janko", za vse tako težak, ker so Nemci v deželi. Vlada pa dopušča, da kmetje propadajo, In zato si morajo kmetje sami Iskati zaščite. In ko je tako pripovedoval In opisoval mnogo primerov b*de, je bil marsikateri pobit zaradi ga, kar je on povedal. Toda obraz mejega očima je bil kakor iz železa in nad njegovim nosom so bile vdrte globoke jrube^ Pri« Sel je čas, tako j* rekel „stric Јмко", d* morajo kmetje In delavci z«č*tl boj proti okupatorjem, kajti tako bi lahko pomagali Rusiji, da premaga Nemčijo Tu j* vstal moj očim In vzkliknili „Ml Ime« mo tukaj v deželi mir in svoje delo. Zaka| naj se bojujemo, če nas nihče ne napad« in nam n« stori nič talaga?" Toda t« )« pl«. nil Stanko kvišku, In kričali mo, da bo to te Se opazil, kajti Nemo! bodo potegnili vm« k vojakom. Tu j« odgovoril moj očim, da |e to laž, In kričali so i« bolj, d« j« Udajalao. In da so Stalinove armade že na poti proti Hrvatski, In kdor n* bo korakal z njimi, bo že videl .k}« bo nekega dn* našel svojo (De]|e phhodW*# Belt« S. — Nt. *. KARAWANKKK BOTE Wlttwoch. W. ЈПтт 1*44. Staling Ohifeige fiir die. Bundesgenossen Rege anglo-afflerikanisdie Diskussion in der Polenfrage - Groteskes Gesdiwatz Stockholm, 11. Janner. Der „Prawda"-Artikel, in dem Stalin den Anglo-Amerikanern deutlich zu verstehen gibt, daB er sidi ihre Einmischung In osteuropaische Fragen ganz energisch ver-bittet, steht weiterhin im Mittelpunkt der Er-orterungen englischer und amerikanischer Zei-tungen. Das Echo, das dieser von Stalin inspi-rierte. wenn nicht von ihm selbst verfaBte Artikel gefunden hat, beweist. daB man in England und in den USA verstanden hat, daB die „Prawda"-Ausfiihrungen weniger Willkie al« den Anglo-Amerikanern iiberhaupt gelten. Man emp-findft an der Themse und im WeiBen Haus die Ohrfeige, die ihnen der Kreml-Diktstor ver-abreicht hat, und es ist intcressant. zu verfolgen, wis die Reaktion der Anglo-Amerikaner dtr-auf ist. Willkie fst „Sberrasdit" Die „New York Times", In der bekanntlich der Neujahrsartikel veroffentlicht wurde, der die scharfe Antwort der „Prawda" ausloste. stellt nunmehr scharfsinnig fest, die „Prawda"-Aus-lassungen wiirden in Washington als ein Hin-wcis an die Engliinder und die USA engesehen. ihre Hands von Polen und anderen Staaten zu lassen, deren Grenzen sich die Sowjettruppen nalierten. Im iibrigen stellt die „New York Times" die Oberrascliung Wendell Willkies iiber den heftigen sowjetischen Anwurf gegen ihn fest, wo doch Willkie seinen Artikel als sowjetfreund-lich betrachte Die Uberraschung Willkies ist nicht gerade^ln Zeugnis fiir seinen politischen Sdiarfsinn und den anderer Politiker urn Roosevelt. In der ihnen eigenen Oberheblichkeit und Neunmalklugheit glauben sie, ein Urteil uber die europaische I.age zu haben, und sie maiden sich an. dementsprechend Entscheidungen in europai-schen Fragen zu treffen. Jetzt bekommen sie sehr deutlich von Moskau zu verstehen, dafi sie Schwachkopfe "Sind und daB sie besser die Finger von Dingen lassen, durch die sie den KremI erheblich verschnupfen konnen. Polnische Frage — SuBerste Vorslcht Die sowjet-polnische Frage wird nach diesem „Prawda"-Anikel in London und Washington auch sehr viel vorsiclitiger behandelt. Die Eng-lander bemiihen sich, so schnell wie moglich sich die sowjetisclie Auffassung zu eigen zu machen urn ja nicht etwa AnstoB in Moskau zu erregen So erklart Vernon Bartlett im „News Chronicle", (lie britische Ansicht gehe dahin, .,d«S die Stark« Polens weniger von dem IJmfaiig seines Gebiete* abhangt. als von seinen Be/.iehungen zu seinen Nachbarn". Das ist wieder ein Versuch der Engliinder, sich mit einer faulen Aiixrede von den Vcrpflichtungen zuriickzuzielien, die ale seiner-%eit einmal Polen gegenUber eingegangen waren. Heute will man in London von all den Ver-sprechungen in Polen nichts wissen, nachdem England Europa an den Bolschewismus verraten hat. Hiitte man in London 1939 die Dberzeugung gehabt, die Vernon Bartlett jetzt ausspricht, dann hafte sich der ganze Wcltkrieg, der fiir alle Be-teillgten mit schweren Opfcrn vcrbunden ist, vermelden lassen. Aber damals hicit es England fiir angebracht, den Krieg vom Zaun zu brechen, well es angeblich verhindern wollte, daB dag deutsche Danzig zum Reich zuriickkame. Der ,,Daily Herald" erklart mit cinem Zynismus und einer Heuchelei ohnegleichen, die Sowjctregicrung habe die „Grenze von 1920 niemals als gerechte Grenze anerkannt und stets das weiBrussische und westukrainische Gebiet als gewaltsam tb-getrennt betraclnet", Der „Daily Herald" tut so, als habe England 1920 diescn bolschewistischen Standpunkt veil und ganz gewiirdigt, und iiber-sieht, daB sich damals die englische Politik und 242. STUN UK. Hlt*r st^ht der diitte Fall! 1. Er veig6nnt niemandem etwas! — Niko-Jttur ničesar ne prlvoSči. 2. Wem gilt dlese Anapielung? — Na koga meri (namigava)? 3. Nehmen Sle sich ein Belepiel aa ihm! — Zgledujte se po nJem! i- Ich verbltte mir dae! — Kaj takega ne maram! 5. Er enlHtammte einer Bauemfamllie. — Izhaja Iz kmečke rodbine. 6. Ich rate Ihnen davon ab! — Odavetujem vam od tega! 7. Wir wei'den dienem Ubeletande abhelfen! — To neprlliko (napako, oviro) bomo od-stranlli! 8. Kr lauertp ihm im Walde auf. - Zalezoval gii Je (piežal je nanj) v gozdu. 9- Bind Ble dem Vereln beigetreten? — Ali ste pristopili k društvu? 10. Km ist 'hnri nicht belzukommen. — Nič mu ne morejo (ne morejo mu priti do 41-vegH). 11. Er trachtete Ihm nach dem Leben. — Stre-Kel mu je po življenju. 13. Er let mir auvorgokommen. — Prehitel ga je. IS. Rie muten mir zuvlel zu! — Preveč ml prisojate! '''•"""I Sle mir da« zu? AH mialit« kaj takega o meni? 15, Bist Du niir gut? (Haat Du mlch ll«b?) _ Ali me ima# 10 Bind Sle mir bO#e ? — Ali ate Jeenl пмм ? 17. Mir let ang-st um aigi _ Bojim me za vas! 3S, )Wr 1st lolil 1ИП 1ћћ. ml jfi zanj. 18. Selen Sle mlf bitte behllflich. Poma- SJta ml, proeim. тмг mir _ Ovirat им )». nicht zuletzt derseibe Churchill, der sich und sein Volk dem Bolschewismus verkauft hat, ale entschledene Feinde der Sowjets gebardeten, Ein verbliiffendes USA-Kirdieniidit Einen grotesken Bcitrag zum Fall Polen llefert der demokratische USA-Abgeordnete William B. Barry. Er erktarte, Stalin solle ohne Zdgern be-kanntgeben daB die Sovvjetarmee Polen befreien vvolle. Das sei — so sagte er — „eine goldene Gelegenheit fur Stalin, alle Zweifel zu beseitigen, die in den Hirn?n der nichtkommunistischen Lander fiber die ernste Absicht der Sowjetunion zu einer Zusammenarbcit mit anderen Nationen fiir einen dauerhaften Frieden in der Nachkriegs-welt" bestehen konnten. Der USA-Abgeordnete gibt ein verbluffendes Beispiel von der Geistes-verfassung und Hohlkopfigkeit der demokrati-schen Weltverbesserer. Und nun die .^olnisdien Patrioten" In der Diskussion um die polnisch-sowjetlsche Frage mischt sich jetzt auch das Organ der so-genannten „Union polnischer Patrioten in Moskau", die „Woyna Polska". Hier kommen die von Stalin gekauftcn Polen zu Wort, die sich bereithalten, den Auftrag des Kremls zu erfiillen, der dahin geht. Polen zu einem bolschewistischen Protektoratsgebiet zu machen. Die „Woyna rd. Lissabon, 11. Janner. (Eigenberieht.) Der fiir die Provinz Bengalen neuernannte britische Gouverneur, der Australier Richard Casey, plau-derie einem Reuter-Berichterstatter gegeniiber .seine volistandlge Unkenntnis von Land und Menschen aus. Casey, in cinem Aujenblick er-schiitterndster Kata.strophcn in eine ungllickliche Provinz geschickt, freut sich, „dieses groBe Land kennenzuiernen". Er habe — so erklart er — we nig Erfahrung hinsichtlich der indischen An-gelegenhelten, gehe aber seiner Arbeit „unvor-eingenommen und mit groBer Sympathie" ent-gegen. Er sei — betonte er weiter — sehr be-eindruckt von dem Umfang und den Kompli-katlonen der indischen i.age, ebenso vom Umfang des kulturellen Erbes Indiens. Mit solchen Sirencnklangen will er, bevor er den FuB auf 21. Ee ftlllt mir echwer zu liigen. -— Težko nU je lagati. 22. Er ist mir nicht gewachnen, — Ni mi koa. 23. Das kommt mlr sehr gelegen (ungelegen). — To ml dela ravno prav (dela mi napet je). Hler steht der vlerfe Fall. 1. Lelsten Sle mir doch Geeellechaftl — Delajte ml vendar družbo! 2. Stellen Sle elne Frage an mich! — Vprašajte me enkrat! 3. Treffen Sle alle notwendlgen Vorkehrun-gen. — Ukrenite vse potrebno. 4. Wir haben einen welten Weg zurUckge-legt. — Dolgo pot ste prehodili, 5. Haben Sle schon einen EntechluB gefaSt? — Ali ste se že odločili ? 6. Wann werden Sie die Reise antreten? — Kdaj boste odrinili na pot? 7. Die Feinde ergilffen die Flucht. — Sovražniki so pobegnili. 8. Trinken Sie das Glas doch leer! — I/pijte (spraznite! vendar kozarec! 9. Heute habe Ich mlch wirklich satt ge-geesen! — Danes sem ee res najedel! 10. Er schrelt elch heleer! — Krićd (tako), da bo ohripel! 11. Wlr haben uns k rank gelacht. — Smejali smo se, da bi lahko počili. 12. Man nannte Ihn einen Trottel. - Imenovali 80 gft butca (tepca). 18. lich muQ das als elne Boleldlgung ansehen. — To moram smatrati za žalitev. 14. Br gab sich fUr einen Arzt aue. — Izdajal me je za zdravnika. 1,'i. Ich halte Ihn fllr einen Taugenirhts. - gs %a malopridneža. 14, Er wurde zum Major bef6rdert. — Povi-taa J« bil Ml taajorja. Polska" rich tet heftige Angriffe gegen die pol-niscl>e Exilregierung und stellt ihrerseits ein Pro-gramm fiir die Nachkriegszeit auf, das ganz den Forderungen des Kremls entspricht und u. a. folgende Punkte enthalt: 1. Die Westuktaine und WeifiruBland gehoren zur Sowjetunion; 2. Erriditung eines demokratischen und parla- mentarischen Regimes in Polen. * Die anglo-amerikanische Presse samt der „Prawda" beschaftigen sich, wie wir unserseits zu der poinisch-sowjctischen Grenzdiskussion vermerken mussen, mit einem sehr unzeit-gemafien und iiberfliissigen Them a. Der Feind zerlegt bereits das Fell des Baren. der noch gar nicht erlegt ist und niemals erlegt werden wird. Ober das Schicksal Polens und iiber die Grenz-fragen im Osten iiberhaupt werden weder der Kreml. noch der plutokratisch - demokratische Klungel in London und Washington entscheiden, und schon gar nicht die polnische Emigranten-clique. Die Polen verspiiren wenig Lust, einmal Sowjetbiirger zu werden. Ihnen steht das Schicksal der baltischen Staaten und der Ukraine wah-rend der Zeit des bolschewistischen Blutregimes deutli^ vor Augen. Katyn ist fur sie eine ein-dringliche Warnung, die sie nicht vergessen werden. Sie haben inzwischen langst erkannt, dafi sie im Generalgouvernement im Frieden leben und dort ihre Ordnung haben, und sie haben nicht die geringste Sehnsucht nach den bolschewistischen „Freiheitsaposteln". indischen Boden setzt, fiir seine Personlichkeit werben, lielert jedoch nur der ablehnenden Hal-tung, mit der man ihn in Bengalen erwartet, leue Nahrung. Es erweist sich darum auch der Vorwurf als gercchtfertigt, der von den verschicdensten in-disclien PoUtikern gegen die Gesamtpolitlk der britischen Regierung Indlen gegeniiber erhaben Wurde, dafi namlich London sich entschlossen habe, angesichts der Unlosbarkeit der Probleme in einejn fiir es selbst giinstigen Sinne einfach zu den grobsten Methoden zu greifen, einen Milltar zum Vizekonig von Indien zu ernennen und nun einen Neuling mit der Verwaltung und Leitung der wichtigsten Provinz zu beauftragen. Deutlich erkennbar verfolgt aber Churchill mit dieser Ernennung auch noch einen zweiten Ge-danken. Er mochte, den Loslosungstendcnzen Australien.5 vom Empire entgegen, Interesse und yerbundenheit des wichtigen Eckpfeilers des bri-tischen Einflusses Im Siidpazifik an den An-gelegenheiten des Empires wecken und so die Tendenz zur Orientierung nach den USA, die zweifelsfrei in Australien an Boden gewinnt, untergraben. In Australien nahm bisher nur der Minister fiir die auslandisclien Gebiete, Ward, zu der Ernennung Caseys Stellung. Er konne — so fiihrte er aus — die gegen diese Ernennung er-hobenen Einwande prominenter Inder verstehen. denn die Kenntnis Caseys von den indischen Dingen konne natiirlich nicht verglichen werden mit der Kenntnis einer grofien Anzahl gebildeter Inder. Dlese billige und wirkungslose Erklarung Soil wohl dazu beitragen. die Widerstande gegen ''ie Ernennung des Australiers zu beseitigen. in-dem man den Indern vortiiuscht, die Australier seien etwa weniger stur und unnachgiebig, als die Englander selbst. Ш Ward schon einmal in dem ganzen Problem Mellung nahm, mulite er wohl Oder iibel auch auf den schweren Vorwurf zu sprechen kommen, den die Inder gegen Australien erheben. indem sie daraut hinweiscn, die Einwanderungsgesetze dieses Landes gestatte-ten nur die Zuwanderung und Einbiirgerung von Weifien. Ward versuchte hier mit einer bezeich-nenden Grobschlachtigkeit des Gegenbewei.ses diese Klippe zu umschiffen. Er erklarte, das betreffende Gesetz Jjabe nichts mit einer rassi-schen Diskriminierung zu tun. Es kiindige sich in ihm kein Anspruch auf rassische Oberlegen-heit an. So etwas konne nur von den Nazis kommen. Die Griinde fiir das australische Einwande rungsverbot selen rein wirtsdiaftlicher Art gewesen und datierten von einem weit zuriick-liegenden Vorfall her. namlich, als die Zucker-industrie von Queensland die billige Kanakcn-arbeit einfiihren solite Ward zog aber nicht daraus den Schluls, daB die Einwanderungsgesetz-gebung nun als iiberaltet aafgegeben we rde. Die britische Agitation sucht, die Abreise Caseys bereits mit Berichten uber angeblichj Erfolge der britisclien Fiirsorge in Bengalen zu begleiten. So behauptet der Londoner Nach-richtendienst, unter Fiihrung der britischen Armee sei in Indien ein ausgedehnter Kampf gegen Hunger und Seuchen eingeleitet worden, Pa-trouillen zogen durch das Land, um die von Krankheiten befallenen Dorfer „ausfindig zu machen". Dorthin wurden dann mit alien ver-fiigbaren Mittein, wie Flugzeugen, Eisenbahn, Autos, Ochsenkarren usw., die Arzte gebracht, Kranke wiirden auf dem schnellsten Wege in die nachstgelegenen Hospitaler geschafft. Dieser er-logenen und schamlosen Agitation gegeniiber betont die britische Zeitung „New Leader" noch einmal die wirklichen Zustande in Bengalen, wenn sie berichtet, auf der Speisekarte eines Luxushotels in Kalkutta seien zwar die erlesen-sten Leckerbissen fiir verwohnte Feinsdimeclicr zu finden, in Kalkutta und Lfmgebung aber steige die Zahl der Todesopfer durch Hunger und Seuchen taglich an. Oberall an den Strafien-randern lagen Frauen und Kinder. Ihre Hoff-nung sei so tief gesunken, dafi sie sogar um ein wenig Wasser bettelten. Seite an Seite bis zum Endsieg Tokio, II. Janner. Am ersten Jahrestage der Kriegserkiiirun« Nationalchinas gegen die USA und England erklirte Ministerprasident Tojo m einer Rundfunkrede nadj China, dalS die diine.4-sdie Regierung bereits im Verleufe eines Kriegs-jahres wertvolle Beitrage zur ertolgreichen Durdi-fiihrung des gcmeinsemen Krieges geleistet haae. Das diinesisdie Volk konne niemals seine Aus-beutuag durch England und Amerika vergessen, die mit dem beriichtigten Opiumkrieg begonneii habe. Der letztc Weltkrieg habe gclehrt, wic ч.ј Englander ufid Amerikaner trotz heiligen Ver-sidierungen im Siegestalle kletne oder sdiwache Lander ohne Ausnanme behandelten. Daher gcbe Japan am ersten Jihrestage des Kriegsemtritts Chinas die feierlidhe Erklarung ab, dal? beide Lander w?iterhin Seite an Seite wie ein Brudcr-volk kampfen werden, bis der Endsieg errungcn sei. Sdiwere USA-Verluste bei Rabaul Tokio, 11. janner. Das kaiserliche Hauptqiiar-tier gab am Donnerstag folgenden Bericht her-aus: Am Montag in den friihen Morgenstunden schossen kaiserliche Marineluftstreitkrafte 15 feindliche Flugzeuge ab, als 30 feindliche Ma-schinen Rabaul angriffcn. Zwel unserer Flugzeuge werden vermiBt. Eine Zerstorerflottille und Marineluftstreitkrafte schossen zusammen am Dienstag in den friihen Morgenstunden 12 Masdiinen aus einem feindlichen Verband von 76 Flugzeugen heraus, die unsere Stellungen bei Kavieng (Neu-Irland) angriffen. Einer unserer Zerstorer erlitt gering-fiigige Beschiidigungen; sonst traten auf unserer Stelle keine Verluste ein. MarineluftstreitkrSfte stellten am Dienstag-morgen 22 feindliche Jager zum Kampf, die er-neut einen Angriff gegen Rabaul durdifiihrten, Es wurden 19 feindliche Maschinen abgeschossen. Drei eigene Flugzeuge werden vermiBt. Dr. Goebbels sprach vor Truppenffihrern Berlin, 11. Janner. Reicbsminister Dr. Goebbele spradi am Freitag In Berlin vor einer Anzahl hShercr Triippcnliihrer aus dem Osten sowie Kommandeuren und Offixieren der im Raum von Berlin siationierien Trtippenteile. Dr. Goebbels stellte in seiner Rede die Zusammenhiinge zwlschen militiirisdier und poli-tischer Kriejfiihrung dar und leitete von den «us dor cngcn Verschmeliuiig polili.scher Intclligenz und militari.'cher Maditmittcl cntspringendcn unerschopf-lidien EiMrgien die Gewifiheit unseres Sieges eb. »Deutsche kampfen wie Teufel und Hollenhunde" Besessener Widerstand unserer Truppen-Alliierte rliditen „in 65 Tagen 9 km vor" Berlin, 11. Janner, An der siiditalitnischen Front ^orschcllcn «n dem bescsscncn Widerstand der dort ^injjesclzten Grcnadicre und Panz.erjjrenadicrc. Gc-birjjs- und FallschirmiSjicr alle gfHiRanjicIcgten Durdi-Irucksvcrsuchc der Anjjlo-Amcrikencr und losen sich 'n Brtlichc Kampftiandlunjen auf die dem anstiirmen-den Fcind sdiwcrste Opfct an Blut und StahI kosten, Г)рг neue englusche Oberbefehlshaber General Leeti, sijjte In reslgnierttr Anerkennung. daB die Deut-schen wle d ' e Teufcl und Hollenhunde k a m p f t e n. In 65 Taycn slnd am Wcstriiljjcl die nmcrikanischon Spilzcn neun Kilometer vorjjeriickt desslnd taglich 140 Meter. F.ine Abwehr-zone llegt hintei der anderen und muft schrittweisc unter harten Opfern bczwungcn werden. Der vermutllch letzten Berrlere der deutsdien Stellungen schlleRt sich rejelmSBl« die erste eines nenen BercstioimsfsvMems an So wird die Oberlassun? finer Kuppc oder eine.« zertriimmerter^ Ortes nach harteaten Kampler fiir den t'eind zu einem al« eu tcDct *k*mft#m G«wina Ahnc Btdwwu*. Am Freiteg wurde hart um die Hohe des Mont# Bordiia im Gebiet der Neapel—Rom-Stre6e gerun-gen. Die H9he wechselt mehrfach den Beeitrcr. Mehrere VorstSBe gegen den Colle de Dro bei San Vittore Vittoreal del 1л*1о wurden blutig abgeschla-gen. Ebenso hart wurde um den Gipfel des Monti Mejo and der Qiiaia-HShe gekampft. Dann rSumten unsere Gefeditsvorpoeten den Hang mid das гег-wiihlte Stellung-ssystem unbemerkt vom Feinde und Kctzten sich wenige hundert Meter am niich«ten Burg-riicken zu erneutem und verbissenem Widerstand fe.st. Gegen diese neuen Stellungen rannten die US-Ameri-kaner am Sams tag an. Die Kampfe eind noch im Gauge. Ata Oetfliigel brachte ein tchwungvoll ge-fiihrtee Wfeuaa StoStmppunternehmeD Beute und Ge-fattgeoe ein. Bei emeuten Durcbbruchevensucheii der F.mplrctroppen in der №he der adriatiechen Kiinte holtcn sich diese im KampI gegen unsere Fallschirm-jiiter blutigc Kbpfe. Die britischen Verluste werdea luM aJ# bM«BdMi adtvcr gemeWet. Sklavenhondel unter der Flagge des Empire IndiSftie Hinder fiir 5,50 Marie versAadtert - Indiens Hungersnot wird ausgeniitzt Genf, II. Janner Die Rcfiihlsrohesten Mensdien in Asicn von heute >eien jene Sdiurken, die die Hungersnot von Bengalen ausnutzten, um ihren iliegalen Kinderhandel zu fordern, schreibt die englische Wochenzeitschrist „New Tribune". Durdi Hunger und Entbehrungen zu Skcletten ge-wordene hiindcrt Kinder seien in der letzten Zeit von diesen Schurken rii Preijen aufgekauft worden, die zum Teil nicht mehr als 9 Sh (5.50 RM) • betragen. Eines von zwei furchtbaren Schicksalcn erwar-ten jene Kinder, die diese Sklavenhandler in den StralJcn Kalkuttas auttrieben. EInige Kinder wurden an Bettlergangster verschachert, die »ie ihren anderen berufsmafiigen Bettlern „zum Training" aushandigen. Es mache sich fiir viele Gangster bezahlt, die Kinder hungrig zu halten, ohne sie aber .sterben zu lassen. Je ausgemergel-ter sif ainsehen und le l.iuter sie weinten, um so besser eigneten sie sitJi in ihren Augen als Bett- lerkoder. Andere Kinder, vor allem die alteren Maddieo, wurden m die Freudenhauser verkauft, aus dcnen sie na^ lahren cntweder als Wrack oder iiberhaupt nicht niehr auftauchen. In Kalkutta und in den landlichen Bezirken Bcngalens, die die Hungersnot heimsudit, seien diese Sklavenhandler am Werk. Jcden Abend, wenn sich d;e Dunkelheit tiuf die sdilimmsten Stredtcn der Hungersnot senkc, naherten sich diese Raubvogel in Menschengestalt den korper-lidi und seclisch j^eschwaditen Miittern und ver-suchten, diese niit gaukelhdften Worten zu iiber-reden, ihre Kinder herzugeben. Denn, $o erklarten sie, cs ware fur die Kinder gesor^t, sie wiiVden gut ernahrt und j^ekleidet und schliefillch in Arbeit So verziditen hungernde Eltcrn von auf ihre Kinder in der Annahme, gs gfhf ihnen dann besser; in WirkliJikeit liefern ihre Kinder nur Sklavenhandlern aus. Das britische „Verstandnis" iur Indien Casey gestelit volikommene Unkenntnis - Der Sdiwindei von der Hllfelelstunu Vr. T. J. Ivukae Aun#o,hneid*n! Aufhebee! n)etit9(4i metUediseh nnd ptakfiseh ВтчШа, W. Јаптштја T**. KAllAWAWKBIT BOTH stran 4. — gtfiv. & ^ако &e je MoneaCa ^ugo&Caviia S|kisat Danilo Gregoric '-'op.viKnt 1У43 oy vvimeim иоШшапп Verlag m Leipzig 31 »Spričo težavnega položaja, v katerem se nahajata narod in država, je kralj sklenil, da prevzame oblast. Kraljevi namestniki so se odpovedali. Vojska je zvesto na strani kralja in izvršuej njegova povelja. S sestavo vlade je poverjen generalni polkovnik Dušan T. 81-mović. Naj živi kralj!« Glasno je vreščal radio. In nato je sledila narodna himna. »Bože pravde, ti Sto s pase od propasti do-ead nas . . .< se je glasilo besedilo. Občutil sem kot posmeh, kot paćenje, kot krvavo onečaščenje zvokov, ki so mi bili vedno toliko pomenili. In potem še vojna koračnica: »Pripravite se, vi bojevniki.. « Hotel sem zapreti aparat, ker nisem mogel več poslušati, kar je tu prišlo v zvočniku. Toda m01 da bi prišle še kakine druge vesti, poročila. iz katerih bi se moglo kaj posneti. Toda dolgo ni prišlo nič, samo tisto prvo objavo so ponavljali vsakih deset minut ki BO jo vedno okvirili domoljubni in Wjeviti zvoki. In naposled je bil potem prebran kraljev proglas. »Srbi, Hrvatje in Slovenci! V teh težkih trenutkih za naš narod sem se odločil, vzeti kraljevsko oblast v svoje roke. Kraljevi namestniki, ki so razumeli opravičenost mojih nagibov, so takoj sami odstopili. Moja zvesta vojska in mornarica sta se mi takoj stavile na razpolago In izvršujeta moja povelja. Pozivam vse Srbe, Hrvate in Slovence, naj se strnejo okrog prestola. Je to najsi-grumejše sredstvo, da v teh težkih prilikah vzdržujemo red v notranjosti in mir na zunaj. Generalnega polkovnika Dušana T. Simoviča sem poveril z mandatom, da sestavi vlado. Zaupajoč v Boga in v bodočnost Jugoslavije, pozivam vse državljane in vse oblasti v državi, naj vrše svoje dolžnosti proti kralju in domovini. Peter II.< Poemeh. sramotno je bilo, kar sem tu sll-ial. Kako je mogel sedemnajstletnik bolje za-jajnčiti red in mir narodu, kakor kraljevi namestnik. pametni, odgovornosti se zavedajoči mož? Kako je mogel sedaj vzeti v svoje roke politiko države general, ki je bil štiri dni po-preje z najostrejšiml grožnjami ra.zsajal proti politiki pakta in s tem proti miru? Bilo je nerazumljivo. Kaj si je pač mislil mladi mož ki je bil to podpisal, ko so čitali ta proglas? Ali se je zavedal odgovornosti, ki jo je prevzel. Ali je sploh bil v položaju, da bi doumel stvar, v katero se je spustil? Ali je raaumel, kaj je pomenilo, če se nasilno odstranijo tisti, ki so bili nosilci politike zveze z Nemčijo? Skozi špranjo je vdrl sončni žarek v sobo. Veselo so plesali praški gori in doli, se vrtin-čili v zlatem pramenu, čegar reflekse je bilo opaziti cel6 na medli črnini moje pištole. Oči BO me bolele in počasi me je premagala utrujenost. Zaspal sem. Glasno vpitje na ulici me je zopet zbudilo. Pogledal sem na uro: bila je deveta ura pred-poldne. Skupina nedoraslih, učencev in vajencev, se je premikala skozi ulico. Vzklikali so: »živel kralj!« »Naj živi narod!« »Doli s Pavlom!« »Doli s sramotnim paktom!« »Naj se sklene zveza s Sovjeti!« Ti neumni mladiči, ki ničesar niso vedeli In ničesar razumeli, ti so sedaj delali politiko na ulici! To naj bo torej red v notranjosti! In vedno nove skupine so se slišale. Vedno znova so bili glasovi popolnoma mladih ljudi, vedno znova najgrša psovanja tistih mož, ki 80 bili hoteli mir in veličino države, ki so ho- teli boljšo bodočnoet v varnosti 1и blagostanju za državo. Vključil sem zopet radijski aparat. Se vedno ti zvoki fanfar. Toda znenada je novo sporočilo prekinilo godbo. »General Simović, je sestavil svojo vlado. Vlada je sestavljena tako..in nato so bila prečitana imena. že pri prvem imenu sem osupnil. »Prvi podpredsednik dr. Vlatko Maček .. .< Kako to? Maček se je bil vendar s polno energijo zastavil za pakt in z njim zvezano politiko. In tudi osebno je bil vendar zmiraj najožje povezan tako s kraljevim namestnikom kakor s Cvetkovićem. Kaj je moglo to pomeniti? Je-11 bil Maček spremenil fronto, ali je bila to samo Slmovičeva zvijača, da je vzel njegovo ime v seznam ministrov? Ali naj morda to pomeni, da hoče Slmovičeva vlada odpraviti le Cvetkoviča in kraljeve namestnike, drugače pa nadaljevati politiko, ki sta jo bila vodila Pavel in njegov ministrski predsednik ? V enem trenutku so mi šinila vsa ta vprašanja skozi glavo. Toda že prihodnje ime je prekinilo blazno hitre miselne zveze in postavilo nove probleme: »DrugI podpredsednik prof. Slobodan Jova-nović.. .< Slobodan Jovanović, veliki mož prostozidarjev, ki je sedel v ozadju, se skrival pod zaščito svoje učenosti, ki ni hotel nikdar nastopiti kot aktiven politik in je vendar vladal nad vsem srbskim prostozidarstvom. Jovanović čegar trobilo in učenec, čegar pomagač in izvrševalec je bil Konstantinovič. Kako je prišel ta alcupaj * MaAkom. Okv* »rbmkeg* pro*to«i- darstva, utelešen demokrat, republikanec, Ja-kobinec, skupaj đ kralju zvestim kmetom Mačkom — nerazumljivo! In potem so sledila še druga imena. Nazadnje je bilo še rečeno, da so člani vlade prisegli pred kraljem Petrom. Vsi Hrvati Iz prejšnjega kabineta so bili ostali, ravno tako oba Slovenca, moslema tudi. Toda izmed Srbov so bili sami novi ljudje, iz-vzemSi Budisavljeviča in Cubrlloviča, ki sta bila izstopila iz vlade Cvetkoviča zaradi pristopa k paktu treh sil. Kot zimanjega ministra so imenovali starega Nlnčića. Kje so le tega izkopali? Bil je vendar star, gluh ko zemlja in bolan. Morda zato, ker je bil pred leti nekoč predsednik pri zborovanju zveze narodov, ko je bila brezmočna Nemčija po Stresemannu na ženevskem jezeru priglasila svoj pristop k ligi. ' Budisavljevič je postal notranji minister. Največji nemcežerec odstavljene vlade naj torej sedaj dela notranjo politiko. Illć seveda minister vojske; če je postail Slmovdč ministrski predsednik, pač tudi ni moglo biti drugače. In znenada sem videl shemo nove vlade pred sabo. SrWke demokratske stranke so bile postavile vsaka po dva moža v vlado. In vsi ti ljudje so bili prostozidarji, znani, javni zagovorniki poUtičnih načrtov Velikega Orienta. Med njimi je bdi Jevtič, ki sem ga mogel nekaj dni preje opazovati v razpoloženju pozno ponoči v nekem nočnem lokalu, ko je dal po ciganih igrati Typperaryjevo pesem, se drl zraven In nato metal okrog obilne napitnine, potem ko so bili on in njegova družba pri mizi živahno in demonstrativno ploskali godbi. Tudi Miša Trlfunović je bil na lisU. Mož, ki je bil izročil kraljevemu namestniku spomenico opozicije. In končno Milan Gavrilovič poslanik v Moskvi, čisti levičar, čisti anarhiode-mokrat, bolj boljševik, kot kaj drugega. Wcraisodna množita: Заје loJno kol ракГ To mi je postalo jasno; osnovni glas vlade so dali Srbi, srbski prostozidarji, ljudje, ki so bili fanatični pripadniki Zapada in ki so ravno tako fanatično sovražili Nemčijo. Hrvati so bili samo za obrobo. Kdo ve, ali so sploh bili privolili, da vstopijo v vlado. In ravno tako tudi Slovenci. In ognjevit govor, ki se je slišal v tem hipu v radiju, je potrdil mojo domnevo. O srbski želji po svobodi je bilo govora, o srbski misiji. O čutu srbskega naroda za čast. O žilavi vztrajnosti Srbov in o njihovi hrabrosti za časa balkanskih vojn in svetovne vojne. »Zbudil se je duh srbskih prostovoljcev«, je kričal nekdo po etru, in kot potrdilo je za-donela takoj nato neka pesem komitašev. Niti besede o Jugoslaviji. Nobene besede o dejstvu, da končno država sedaj že 22 let nI bila več država Srbov, ampak država Jugoslovanov. Nek član rodbine mojih znancev ee je vrnil iz mesta. »Komaj sem priSel skozi. Povsod vojaštvo, in povsod se dere množica, ki je skoraj pt}ana. Povsod nazdiavljajo Simoviču, vzklikajo Angliji vzklikajo Rooseveltu. Povsod preklinjajo princa, Cvetkoviča. In povsod se slišijo klici, zahtevajoči pogodbo z Moskvo«. Brez sape, odsekano je bilo poročilo. »Predmestno nižje ljudstvo, drhal, se je podalo v mesto. Besna množica razcapanih, umazanih postav, pomešana z gologlavimi dekleti in učenci se vali skozi ulico. Nemško prometno pisarno so s kamenjem raztrupali. Pred njo so zgradili grmado. Pohištvo, slike, papirji gore. In ravno tako pred italijansko pisarno. Tako se godi tudi z založbo Vremena. Pred nemškim poslaništvom in pred Italijanskim stoje vojaški kordoni in za tem preklinja In besni množica. In vidijo se rdeče zastave, dvignjene pe- sti ljudske fronte. Pravi čarovniški ko'telj je v mestu«. Jasno mi je postalo, da je bilo vsega konec. Tuljenje skupine demonstrantov se je slišalo v sobo, v kateri sem sedel. Vedel sem, kaj mora priti. Takšne žalitve, takšnega udarca v obraz, Nemčija ni mogla prenesti. Kako vražje si je vendar vse zamislila Anglija. Takoj po podpisu pakta prevrat, aretacije, demonstracije. Vzšla je setev marljivih prizadevanj Ronalda Campbella in njegovih mnogih agentov, pognojena z množico dobro uporabljenih vsot funtov. Donovanov obisk je sedaj dozorel svoje sadove. Churchill in Roosevelt sta bila lahko zadovoljna. In morda tudi Stalin, če je občina danes tako besnela po povelju Moskve. Nekajkrat sem tekom dneva dobil poročilo v svoje pribežališče. Demonstracije so se bile nadaljevale skozi ves dan. Popoldne so bile še hujše, še bolj divje. Trakove z napisi komunističnih geeel so nosili po mestu okrog. In zvočniki šo na vseh trgih neštetokrat ponavljali; »Raje vojno kot pakt raje vojno kot pakt!« Na javnih ulicah so 21dje razdeljevali denar med nižje ljudstvo, da ga podžge jo k sramotilnim kllcom in lučanjem kamenja. Vino In žganje je teklo v množicah, plačali so ga agentje. Sodrga je lahko pila, kolikor je hotela. Na nemškem poslaništvu so bila vrata odprta. Množice so prišle pri enih vratih notri, dobile viski in denar in se pri drugih vratih zopet odvalile ven. In povsod med sumljivimi postavami podzemlja, med katerimi se je pokazalo le malo resnih in dostojno oblečenih meščanov so se drevili šolarji v svojih modrih čepicah. Dan po podpisu pakta je bil prost šolskega pouka, še včeraj smo bili govorili o tem. Bil je sklep profesorskega društva v Belgradu, da se pusti dcca na cesto. Naučni minister ni bil poaeprrl Der Siad siaai am Tiber / Das jiingste ruchlose AUeatat cler biiliBch-amerikanischen Luftpiraten auf die Vatikan-etadt, die heiligste Statte des Christentums, lenkte Immer noch die Aufmerksamkeit auf dieses Interessante Gebilde, das — klelner ala die Republiken Andorra oder San Marino —jt eine Sonderstellung unter alien Staaten der Welt elnnimmt und gleichsara ein Staat im Staate ist. Von schweren Bastclen und mittelalterllchen Mauern ist der kleinsle Staat der Welt ein-geschlossen, der nur aus einer Reihe von Pa-Iftsten, Kirchen Museen und Garten besteht. Gleichwohl muB man den FaB vorweisen, wenn man ihn betritt. Denn die Schweizergardi-■ten, die Leibwachen dieses Miniaturstaates, haben — i'wenn sle nicht gerade im Festtags-gewand, mit mittelalterllchen Pumphosen, Helm und Hellebarde ihren Dienst versehen — ein modernes Gewehr und fragen jeden Pas-•anten in unverfalschtem Schwyzer DUtsch nach dem Woher und Wohln. Dazu gesellen •ich noch die papstlichen Genc&armen, die el-men glelchlalls beim Betreten des Vatikan-Btaates einem kurzen Verhbr unterziehen. Der Vatikan hat tlbrigens auch sein elgenes Post-emt mlt eigenen Briefmarken, die nur inner-halb der Mauern des Staates zum Frankieren benUtzt werden konnen. Ea ist klar, dafi dieses Poetamt von jeher elne Pilgerst&tte aller Phi-latelisten war, zumal es hier die vcrschieden-■ten Markenserien, sogar eigene Luftpost- und ExpreBmarken, glbt. Im Ubrigen bat der Vatikan auch seine eigenen Miinzen, die als Zahlungsmittel in gam Italien in Umlauf sind. Hier handelt es sich freiltch nur urn wahrungstechniach bedeu-tungslose Tradition, da nur kleinwertige MUn-sen aiisgegeben werden, die da« Bildnis des 6t. Peter autweiaen. Die Sch-veizer-Leibgarde hat eine Starke von genau 99 Mann, eln-•chlieBlloh der Mllitarkapelle. Sie 1st natUrlich keine Kampftruppe, ist jedoch exerziermftBtg bestens ausgebildet. In icinem Staate regiert der Papet wle ein 99 Leibqatdisten schuizen den Vatikaastaat Cos Fostfflnt des Popsies weltlicher Herrscher. Er hat In der Pereon dee Kardinalstaatssekret&rs seinen eigenen Au-Benminister, der ihm tKglich Bericht Uber die allgemeine Lage erstattet. Sein Amt erlischt automatisch mit dem Tode des papstes, der ihn eich Jewells nach erfolgter Neuwahl selbst auswahlt. Hinsichtlich der Representation Ubertrifft der kleine vatikanlsche Staat alle anderen Staaten, die pKpstUchen WUrdentrft- ger schemen in ihren PhaniasieuuUormen einem Farbenmeer entstiegen zu sein. Der Krieg hat diesem Miniaturstaat eine besondere Stel-lung verliehen denn w&hi end die Stadt Rom _ einschlieBllch des Vatikanstaates — unter dem Schutz der deutechen Wehrmacht steht, leben innerhalb der Mauern des papstlichen Machtbereichs die Botschafter auch der Feind-staaten Deutschlands, eine diplomatische Situation, die nur mit viel Geschick und Finger-spitzengefUhl gemelstert werden kann. Der »hochste« Mann der Welt / S si« Ritisen und Zwerge — im deuischen Volks-marchen spielten sie von alters her eine groBe Rolle. Weniger erfreullch sind dlese seltsamen Naturerscheinungen in Wirklichkeit. F4ir die Mltwelt mbgen sie zwar eine besondere Merk-wUrdlgkeit bedeuten, die Betroffenen selbst flihlen sich meist als Stiefkinder der Natur, fUr die eher ein Mitleid am Platze 1st. So ahniich mag auch der Isl&nder Johann Pe-turson empflnden, der vor kurzem in einer Kindervorstellung von »Gullivers Reisen« in einer Kopenhagener Vergnligungsetfitte als groflter Mann der Welt auftrat. Fi-tlher hielt diesen zwelfelhaften Rekord der Amerikaner Robert Pershing Wadlow. der aus Manistee im Starate Michigan stammte. Er war 2.70 Meter grofi und verdiente sich durch Schaustellungen in Varietžs sein tagliches Brot, bis er im Alter von erst 22 Jahren elncr Blutvergiftung erlag. Die Fachgelehrten fUhr-ten das Riesenwachstum dieses Yankees aui eine abnorme Funktio^ der HimanhangdrUse zurUck. Seit seinem Tode gilt der Isllinder Johann Peturson als der gi6IJte Mann dei Welt. Er gleicht mit seiner »GipfelhOhe« von 2.52 Meter bel einem Gewlcht von 180 Kilo gleichfalls elnem wandilndcn Turni. Der Gr6Qe dieses nordiachen Rlesen entsprechen auch selne BedUrfnlsse. Er' bat die Hutnum-mer 72. SchuhgrSBe 63 ur.d bcnollgt zu elnem einzigen Anzug sieben Meter Stoff. Zum Mafi- vmee. In prvi pri druStvu srednješolskih uAk teljev 80 zaprli belgrajske srednje Sole z utw meljitvljo, da so v posameznih razredih glmw nazije učenci pripravljali demonstracije proti politiki pakta. To je moral biti vpliv Radoje Knpževića, to spoznanje je stalo jaeno pred mano. Radoje Knežević, veliki prostozidar, 81-movićev prijatelj, po Konstantlnoviću postava Ijent u&itelj kralja, je bil tatas predsednik udruženja srednješolskih učiteljev. Gotovo je imel stik z ljudmi, ki so napravili puč, in vedel je o tem že preje. Od tod je izvirala ta usme-litev mladine na ulico, da bi se ustvaril neod« govorni element, ki napolnjuje ulice in brea kritike ponavlja vse klice, ki jim jih kdo kriči. Za menoj so že bile Izdane tiralice; povsod 30 me iskali. Tam, kjer eem prebival, sem se lahko zanašal, da me ne bo mogel nihče najti, Toda dve reči sta bile ki sta me vendar pri4 pravile do sklepa, da sem šel ven iz svojega pribežališča. Zaprli so bili mojo ženo in ji za-pretili, dp, jo bodo ustrelili, če ne pove, kje prebivam jaz. Ni mogla tega povedati, ker nI vedela. In končno so jo izpustili. Toda kdo je mogel vedeti in kdo je mogel prerokovati, kaj se bo vse zgodilo v prihodnjih dneh. Nato sem dobil sporočilo, da so zahtevale nove oblasti mojo izročitev tudi od nemškega poslaništva, kakor da bi se bil tam skrival. Nisem mogel Danes pričneiuo objavljati preiresljivo, po resničnih dogodkih posneto poročilo; »Usoda kmetice Milke Martonove«. V njem se poroča o križevem potu nekega bosenskega dekleta, Id je bila iztrgana iz svoje miroljubne domovine in končala kot brzi sel bandita Tita. To zanimivo poročilo, ki je napeto od prve do zadnje vrste, je najprej objavila »Berliner IHustrlerte«. Založba »Deutscher Verlag, Berlin« nam ga je prijazno dala na razpolago. dopustiti, da W se razširjala govorica, da sem se zatekel v kakšno inozemsko poslaništvo. In tako sem se odločil, da sem po nekem posredniku zahteval od oblasti voz in zagotovitev svobodnega kretanja do policijskega predsednika. Peljal sem se skozi mesto v velikem, zaprtem vozu Zraven voznika je sedel vojak v poind vojni opremi. Ulice so bile polne razgrajm-joče množice. Z največjim naporom si je voz utiral pot skozi mase. Iz sodov so razdeljevali vino. Ob cestnih križiščih so bile postavljene ciganke godbe. Pijana množica je plesala okrog miz. Na vseh koncih in krajih so bile postavljene strojnice. Ob važnih točkah so stali oklopnjald. Pred starim konakom nekaj topov. Množica je rjovela in kričala, nazdravljala Simoviču in Angliji, kriče grozila in preklinjala princa in njegovo vlado. In sam sem se lahko prepričal, da se je ujemalo, kar so mi poročali že tekom dneva: povsod je bila sodrga in podzemlje, ki sta privrela v mesto iz svojih skrivališč in se sedaj izdivjala. Stoje« na strehah avtomobilov je kričal tu en pop, tam zopet kak častnik, na kaSnem drugem oglu kakšen razcapan agitator. Ščuvajoča gesla množici. Dospeti smo bili do policijskega predaeđ-ništva. V prefektovi pisarni me je sprejel velik, debel polkovnik letalcev, s kodrastim kratkim čopom las nad nizkitti čelom, z debelim zabuhlim obrazom, z malim topim nosom, v vojni opremi, kopo in plečnl pas opasano okrog debelega trupla. Kje sem že videl ta rdeči hruškasti obraz. Tako znan se ml je zdel, toda nisem vedel kam naj g"a dam. >Ukazaino mi Je, naj vas nekaj časa obdržim tukaj«, je začel z visokim grlnim glasom, ki se nikakor ni skladal z sicer masivno postavo. »Dobil sem nalog danes zjutraj in sem vas dal iskati. Koliko časa boste tukaj, ne vem. Morda bo trajalo samo nekaj dni«. (Dalje prihodnjič) nehmen muB sich der Schneider einer kleinen Stehleiter bedlenen. Auf Reisen muB der Riese stets in zwei Betten schlafen, hat also Dop-pelzimmer zu bezahlen. Damlt sind jedoch seine N6te und Schwierlgkeiten noch nlchl erschOpft. Normalerwelse benOtigt Peturson die dreifachen Portionen an Getr&nken und Spelsen, die ein gew6hnlicher Sterbllcher ver-zehrt. Der riesige Islknder hat Ubngens acht Geschwister, die alle von ganz normalem Kor-perbau und Wuchs sind. An n&chster Stelfe In der Rangliste der grOBten Manner der Welt steht der Flnne Wain o Mylyrinne. Er war auf der Berliner Olympiade im Sommer 1936 in Begleiti-.ng des Bcrufsrlngers Otto Huthanen ein liberall viel-bestaunter Cast. Der riesenhafte Nordlandcr war damals 2.^8 Meter groB und wog nicht weniger als dreieinhalb Zentner. Er ist das zweitaiteste Kind von fUnf Geschwistern, die jpdoch auBer ihm alle Normalgr6Be haben. Mylyrinnes Mutter entstammt einem alten Bauerngeschlecht, wahrend sein ,Vater Beam-ter der finnischen KrlminalpoHzei ist. Wohl der viertgrtifite Mann der Welt ist Georg Kie-fer aus Obermodern am Oberrhein, der iange Zeit in einem StraBburger Kaufhaus als Wortner Dienst tat. Er wuchs bis zu seinem 14. Ijebensjahr wie jeder normnle Jungc heran, Seitdem aber >8C'hoB« er unaufhdrUch in die Htthe und maB zuletzt 2.37 Meter bel elnem Gewlcht von 138 Kilo. vifiu)iea oie scnon... ... dafl man in der „Odyssee* die ersten •Nachrichten Uber Wiirste Undet? Im Mittel-alter wurden an qroBen Festen, z. B. in Braunschweig und Kčnigsberg, RiesenwUrste von mihreren hundert Metern LSnge in ieierli-Cher Prozession umhergetragen. ... dafl die Straufle die groBten lebenden VOgel der Welt sind und ein StrauBenel zweieinhalb Kilogramm wiegt? ... daB in elnem dSnlschen Fischereihaien eine Blitzgefrleranlaoe pro Tag zwanzig Ton-nen Fische tiefgelrleren laBt? ... daB der chilenische Nasenfrosch ein lH"slergatte ist? Sowie das Weibchen die Eler gelegt hat, verschluckt er den ganzen Klndersegen und bewahrt ihn in der zum Quaken dienenden Schallblase auf. Solang# die Jungen nlcht ausgeschlUplt »ind, 1st er zum Stillschwelgen verurteilt. ... dafl .man auf dem Franziskanerplal* In Wien das kleinsle Kaffeehaus der Welt mit nur fiinf Tischen flndeH ...daB die im „Malerhaus« von Bad Rel-chenhall in Oberbayern aufgestellte »Welt-uhr« nicht nur Jahr, Monat, Tag, Stunde, Minute und Sekunde, sondern zuglelch die In den Hauptstftdten der ganzen J®* wells gerade herrschende Zeit auf ale Minute genau anzeigt? ... dafl der Gletscherfloh, der in den hdch-sten Eisregionen lebt, jeden Abend einge-friert und des Morgeni wieder quickleben-dig ist? Das Tierchen ist 2,5 mm lang und ernfthrt sich von den Koniierenpollen, die der Wind in die luftlgsten H6hen der Bergwelt hinauftrigt. ... daB es in dem Land der unbegrenzten Magllchkeiten line »Zeltung der Menschen-ffinde«, eine »Zeltung der Schnarcher« und eine »Zeltung fi&r Regenschirmhasser« glbt* daB bei den Alchemisten der Ausdruck .Venus« fiir das Kupfer gebraucht wlrd, well dieses den Namen von der der Venus hell'* gen Insel Cypern bekommen hatte? Wran 5. — etev. 8. KABAWANKEN BOTE Sreda, П.јшаа1гЏШЛ» Dva krvoločna dokumenta K ZRCALO ČASA ) Za božič je podaril kralj Simeon II. reve-iem 100 milijonov levov. Vsoto je razdelila kraljica mati vladnim predsednikom. Se hitreje kot cene naraščajo v Palestini Zločini. Britanska policija je ugotovila, da so skrivali v židovski naselbini Rehevoth 20 zloglasnih zločincev iz Varšave, Lemberga In Katovic. Štiri izmed njih so zaprli, drugi eo ušli. Cel6 na javnih ulicah v Jeruzalemu se dogajajo podnevni ropi. V Haifi je izvršilo te dni pet Južnoafrikancev, med temi dva Žida, roparski umor. Notranje ministrstvo т Argentiniji je izdalo v sredo zvečer nove odredbe za časo-* katerimi se bo odstranil anonimni vpliv v časopisju. Načelno bodo prepove. , poročila, ki nasprotujejo nacionalnim "^tesom države. , ® poročilu »Daily Sketch« navdaja »a«? strokovne funkcionarje velika skrb *01 Pomanjkanja zaupanja angleških delav-Ж * ^^'^stvo strokovnih zvez. Angleški general Leese, naslednik Mont-»ошегуја, meni, da je dosedaj še vse koli-»or toliko povoljno poteklo. Sedaj pa stoje ostrim problemom nasproti. »Nemci se bo-kot vragi.« Ob priliki godu Antonesca se je celotno 'omunsko časopisje spominjalo zgodovinskih Zaslug državnega vodje in se složno izjavilo * njegovim ciljem, ki pomenijo zagotovitev tivljenskih pravic romunskega naroda. Ministrstvo dela v Zedinjenih državah objavlja, da je bilo v prvih 11 mesecih leta 1943. »klicanih 3425 stavk. Z britsko-severoamerikanskimi zastrahoval-Wnji napadi je bilo porušenih v Zadru ^nogo nenadomestljivih spomenikov stare 'J^tske zgodovine in kulture. _ *''®'relstvo Zedinjenih držav je objavilo, .P'^'očilu EFE Iz Washingtona, da je po-Pna nemška podmornica v Atlantiku 24. j 1943. rušilec »Leary«. Rušilec je ^el izpodrivanje vode 1000 ton in hitrost Vozlov. Moštvo je štelo 122 mož. jj i*daj je izbruhnila v vseh delih Novega v, . še tudi epidemija koz, javlja „Times«, nev polovico obolelih je v življenski g-j ?'nosti, mnogo pa jih je že postalo žrtev ko ?®4e. Prvič je umrla radi obolenja na zah Vrsta Evropejcev. g, * oeJtlh dopisov med poslancem Spodnje ornice in indijskim ministrom Ameryjem J Mzvidno, da zaposlujejo Angleži indijske Ие v rudnikih in to cel6 v rovih. ® seji zastopnikov industrije v Blr-^inghamu so obravnavati tudi nezadostne »rnostne naprave v angleških obratih, po-Oca »Daily Etpress«, kar je imelo v preteklem *tu za posledice več kot 30.000 velikih ne-'feč v obratih. kitajska nacionalna vlada Je praznovala v ***<16110 prvo obletnico vojne napovedi An-№i jn Zedinjenlm državam. Ob tej priliki je :"**il vladni predsednik Vangčingvaj svoj '■dm sklep, zastaviti vse sile za končno zrna-eo. ----- Toricelle. direktor Italijanske-»La Corriere« in rektor katoli-Frj^j,|;.'l*Oskega socialnega skrbstva v ■Unjo.i f® bil v svojem stanovanju v Agenu gjjjj po dveh komunističnih terori-cijj Storilca sta ušla. Ta umor je v Fran-njL *®ku nekaj tednov četrti umor duhov-P® komunistih. Hrvatski aspebl proti tolpam v. #9reb, 11. januarja. V teku zadnjih akcij, začele septembra 1943. leta, so utr-Hrv %%ditl na ozemlju neodvisne države 1944 ^ gori in Albaniji do konca leta sledeče zgube: 25.847 mrtvih, pri-izno 20.000 ranjenih In 10.390 ujetnikov. J Je bilo okrog 100.000 italijanskih vo-razoroženih in Interniranih. Plen pri teh akcijah Je znašal 436 topov, 8 Protiletalskih topov, 2317 strojnic, 592 metal-min, 75.635 pušk. 11 protioklopnjaških avtomatičnih pištol, 96 oklopnja-3,*' 1396 avtomobilov, 413 motornih koles, liv ® letal, 6994 konj, razen tega še ve-munlcije. V г j''® proti tolpam se uspešno nadaljujejo. dneh so tolpe zopet imele številne Spoznanle v Washlngtonn ®'"' r,,^ ponesrečenih rudarjev, ki »ref. J življenje, Grozepolne ne. >lh t dnevno radi pomanjklji- varovalnih naprav, kakor ^ Obralo^®. v vseh področ- Navodila komunističnega vodstva Ljubljanski časopisi objavljajo v faksimllu dv« lisUiii, ki sta bill najdeni pri ubitem kurirju komunistične pošte. Prvo pismo je navodilo »Centralama komiteta« (C3EC) »Komunistične partije Jugoslavije« (HPJ), drugo pa izvršilna naredba ^Komunistične partije Slovenije« (KPS). Krvoločno podrobno naročilo za popolno likvidacijo celih slojev slovenskega naroda je podpisal znani krvolok Boris Kidrič, ki je menda tajnik »KPS«. V prvi okrožnici so zanimive zlasti tri ugotovitve. Prva je odkrito priznanje, da je cilj komunizma tudi pri nas edino le »socialistična revolucija«, ne pa kako »narodno osvobojen je«. Druga ugotovitev je ta, da velja borba komunistov »vsem posedujoCim razredom«, torej tudi vsem kmetom, obrtnikom, trgov-C e m Itd., enako pa tudi »vsem tistim elementom«, ki se ne priznavajo brezpogojno komunističnim naukom. Tretja značilna ugotovitev je končno ona, da je treba vse te »elemente« izločiti, to se pravi »likvidirati« že pred končnim udarom, da ne bodo mogli ovirati popolne izvedb« komunističnih načrtov. Dočtm se ta navodila gibljejo т okviru že znanih šlagerjev komunistične ideologije, je druga okrožnica mnogo bolj brutalno jasna. Ona vseibuje nekaka izvirna navodila k prvi okrožnici. Navodila so sadističen izliv krvničke strasti, mržnje in beaa. Kidrič v njih brez ovinkov in brez sramu razkriva krvave cilje komunistov tudi pri nas. šestnajst točk, ki ob-ravnajo poboj in pokolj desettisočev Slovencev in Slovenk, odseva vso sadistično pokvarjenost Kidrič-Bablerjeve krvniSke družbe. Te točke ki se po izrecnem navodilu okrožnice morajo nepreikllono izvesti, se glase v izvirniku: Seznam na smrt obsojenih »1.) Vsi voditelji v OF, И pripadajo kakšni meSčanskismeri, se morajo likvidirati. 2.) Vsi veleposestniki, ka^talietl, iodustrlj-ci in kulakl se morajo likvidirati. 3.) Vsi voditelji In funkcionarji meščanskih strank, ki niso na delu v OF ali pa pri NOV in kateri ne bodo likvidirani tam, ae morajo likvidirati. 4.) Vse voditelje bele garde M mora likvidirati. 5.) Vse voditelje plave garde eo mora Uk-vl-diratL e.) Ve« f^-ovoe la gwot&poTOe s* mora Mr kvidlratl. 7.) Vse tntrfeikitualce, študente in kavarniške političarje se mora likvidirati. 8.) Vse duhovnike, ki so se Izjavili proti delavstvu, se mora likvidirati. 9.) Vse bivše jugoslovanske oficirje, tudi one, ki so pri NOV, se mora zapreti. 10.) Vse duhovnike se mora zapreti. CJerkv« ostanejo zaprte, iste se ne sme rušiti. Repre-salije se sme Izvajati samo na drugih, cerkvenih posestvih. 11.) Vsa vojaška odposlanstva kapitalističnih držav, ki se nahajajo pri NOV, se mora prisiliti, da odpotujejo. Vsak dainji razgovor je prepovedan. 12.) Vse osebe, ki se protivijo našemu oavo- H gornjim odkritjem piše četrtkovo »Jutro« 6e sledeče: i»ZnačUno je dejstvo, da so našli v skladišč« veliko število potnih In drugih legitimacij bivših italijanskih oblasti, zlasti vojaćkih. Vse te listine eo bile opremljene že z vsemi potreb-' nlmi uradnimi štampUjkami in podpisi. Treba je bilo pristaviti le Se ime In osebne podatke, pa je komunistični kurir lahko mimo pasirai bloke in potoval po pokrajini. Ni še ugotovljeno, ali so bile te Uatine ukradene ali pa so jih, kar je bolj verjetno, zlasti v drugI polovici preteklega leta komunisti dobili kar direktno od svojih zaveznikov med badoljevci. Zanimivo je tudi odkritje točno Izdelanega načrta za zasedbo Ljubljane^ če bi komunistična krdela prišla do tega, da Jo Izvedejo. Podrobno je določeno, kje se morajo oborožena krdela zbrati, koliko in s kakšnim orožjem na tem in koliko na drugem prostoru. Za vsak oddelek je postavljena naloga, kaj mora storiti In katera poslopja т mestu zasesti. Napovedano Je tudi, s kakšnim odporom je treba pri tem računati na poeaaneendii točkah. Seveda je odpor preračunan samo po fantaziji, kakor tudi sicer ta »zaeeđbenl načrt« ne priča vprav o kakem vojaškem znanju. Med prvimi postojankami, katere W morala komunistična krdela zasesti, sta glavna pošta In vladna palača, a katerim se načrt Se prav posebej bavl. V skladišču je bU oči vidno osrednji arhbr komunistične šipijona&ne služibe za Ljubljano. Arhiv obsega mnogo tieočev Imen ljubljanskih prebivalcev Iz vseh mestnih okrajev. Zabeleženi so v njem vei, ki so jih smatrali komunisti za svoje nasprotnike. Iz aatoeležb je razvidno, kako eo v prejšnjih »dobrih« časih, ko so imeli med Ljubljančani, zlasti med mladino še več pristašev, komunisti špijonlrali za veakim nasprotnikom, kaj dela, kam hodi Im s" kom občuje. V kartoteki je skoro pol Ljubljane, pri čemer je značilno, da število preprostih In siromašnih slojev Ijiudi daleč prevladuje nad številom pripadnikov tkzv. boljših slojev. Vse polno je v njej barakarjev, delavcev in pomočnikov slug In nižjih nameščencev, vendar pa se na. prvi pogled vidi, da je vsa ta kartoteka z Imeni vrad sestavljena zelo povr?no. Netočni so priimki, Se bolj netočna krstna Imena. Poklic je mnogokrat označen napačno ali pa sploh ij4>uščea, pač doke«, kako povsAno ao leu Amton, Vrchpolje; Zapuder Egldi, Kertlna; Smolnikar Jakob, Aich; Villar Anton, Alchj Schkarja Jakob, Prevoje; Jesenschle Albin, Morautsch; Schuster Johann St. Martin; 2jott-mann August, Rodica-Domschale; Zerar Albin, Schkerjansche-Radomlje; Sdikofitz Vimsenz, Jareche-Domschale; Dollner Emil, SebeDje bei Neumarktl; Potokar Stane, Stein . Iz raznih krajev Nemčije: Lawritsch Franz, Unter Gomling. Objavljali smo dosl^ rade volje pozdrave nadih vojakov. 2al pa tega v bodoče ne bomo mogli več storiti, ker nam nedostaja prostora. Zatemnitev na Gorenjekem: Urad« no Je odrejeno, da se mora na Gorenjskem za^ temniti v tednu od 10. do 16. Januarja od 17.1'» do 6. ure. :#porftrf porožcralcc Gorenjski šport v preteklem letu Laltka aUetika V laliikoatletskem športa ni bilo v preteklem letu povsem zadovoljivih rezultatov, tako v uspehih kot v delovanju. Dočim sp nekdaj obstojale na Gorenjskem številne lahkoatletske sekcije, je sedaj vsa lahko atletika samo v ABlingu. število prireditev v preteklem letu Je bilo zelo omejeno. Razen dvoboja ABling ; Zeltweg, v katerem je zmagal ABllng, je bilo le par internih prireditev. Zelo dobro eo se držali gorenjski atleti na prvenstvu Kfimtna T Klagejifurtu. A Blinftki o^čnl atlet Klinar, ki je nedvomno eden najboljših deseterobojcev T državi, je odnesel na k&mtnerakemi prvenstvu kar tri prva mesta. Revanžni dvoboj ABlinga z Zeltwegom kakor tudi dvoboj v CUUju se je končal uepeSno za aCUMke atlete in atletinje. V tej panogi bi bUo ieileti več jportmega de« lovanja. Boka Med zelo aktivne športne panoge na Go-renjsk«m ee prišteva tudi boke. Močna boksarska ekipa obatoja le T ABlingu, dočlm Je Krainburg z nekaterimi svojimi atleti stkt A&Ungu vedno v oporo. Številni nastopi T Leobnu, Wienu, VUlachu, Klagenfurtu, Zelt-wegu, MUnclinu itd. eo se končali delno uspešno, delno pa tudi neuspešno za aBHnške atlete. Tudi v Alllingni je bilo izvedenih več lepo u-apelih prireditev. ABUnški boksarji Baloch, Aechmann in Supan štejejo med prvorazredne moči v Oetmarki. Vsd trije so doeegli naslov prvaka Kfimtna, vsak v svoji kategortji. Supan pa Je dosegel oed6 prvenstvo Ostmarke. Baloch In Supan sta zastopaJa svoje barve na državnem prvenstvu v Heidelbergu. Tej panogi športa velja za aktivno delovanje yme piiamaDje, (Dalje pdhodnjKj, Krnil uničevalni nam komunistov Ц. Јмтатјд 19*. KAWAWATTKgy ВОТК stran в. — AtPT. & Krainisdii d'l- uhd Flmlifabtik Zabret & Co., Q. m. b. H. — Freilhot b'ei Krainburg, Ruff 264 Kauft ali« Olsaatcn oder Ubwnimint diss* in Lolinverarbeitung шМ Usiee MsteiiU »INTEXci TEXTILWERKE HORAK KOMMANDITGESELLSCHAFT KRAINBURG SPINNEREli WEISS- UND BUNTWARENWEBEREl, FAR-BEREl, BLEICHEREl, DRUCKEREI, RAUHEREI UND APPRETUR W&mche ohne Punk** ? I Sie квплеп In drei Jahren mehi 1 WSsche bMitKen ale nnrtere H.tiis frauen. ohnp itiB Sie dafUr Punkte b-auchen. Sie miiasen allerdiiiKs daranf aehten, .lurch systematische Wiischeptlcue die vielfachen Sell adeiismoelichlteiten voii Threr Wasclie ferriiiihalten. Wasche. die eonst entKw«i*e«an-i veil ware wird naoh Jahren ! iiorh gut mid tadello? eein N'aheres hii-riiber, und besonder« I'lbnr die Vermeidune von WS-I ^ćheschadeii aller Art. fiiiden Sie in einer wertvolien Henlcel-Lehrschrift. die Ihnen Icostenloe zueeeandt wird A I # Draokeache «n: I'RHSII. VVKMKK: naMneldort 1 \'«шс. Г, ■■■• , Orti SENF Fabrik C. Wenget Klajenfuri SLUŽBO DOBI Sprejmejo se mlinar za valjčni mlin, hlapec za kmetijstvo in dekla za kmetijstvo v mlinu. Juvan, Mittergamling Nr. 20, a. d Sawe. 5705-1 Kovaikega pomočnika in vajenca sprejmem takoj. Hran« in stanovanje v hiSi. Ciril Porenta, kovaški mojster in izdelovatelj vozov, Mannsburg okraj Stein. 5009-1 Hauf^aus H€RBST Hiagenfu4i Kinderbetten KAfFEE тш Pabrik C Weneer Kla^pnfiin Gospodinja, vajena tudi kmečkih del, dobi stalno mesto. Naslov pri K. B. Krainburg, pod 2309-1. Tapetniškega vajencTln pomoč-nika, sprejme takoj tapetništvo Pleschetz Johann, St. Veit-Sawe. i_' 2306-1 'čisto, pošteno in zanesljivo žen-isko za manjše gospodinjstvo k 'moškemu z enim otrokom iščem I za takoj. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Zadovoljna" 2317-1. Učenko, poštenih staršev, z dovršenim dolžnostnim letom (Pflichtjahr) sprejme trgovina z mešanim blagom. Vsa oskrba v hiši. Dopise na K. B. Krainburg pod 2319-1._ 15 letna deklica z dolžnostnim letom, vešča nemščine, se želi izučiti v trgovini z manufakturnim blagom. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Silva" 2323-1. Tekstilna tovarna v Krainburgu sprejme portirja in i zakonski par za vratarsko mesto. Dopise na K. Bote, Krainburg pod RH 423. TP In s C H U H F A B R I K I 1^^ I Gd NEUMARKTL.OBERKRAIN DRAHTANSCHRIFT, TRIO NEUMARKTL / FERNSPRECHER NR. 20 OpuM>ne loiarnc Uporahiie stroje kupi KliKT FRICK к1ацеп1пг1 Salmstralie Kern rut I4H6 HxeibhpatkaMe hi Xwainbmit Geoc^iimifcte DeTiien-Baak mU liCaup#Kfvei|^efellen Л o a ft ШШ.Л. Zaiew u. St. 17ei# a.d. rfaiv« ^enira# I%9 ZeidinaBgMtelle der bfftntl. BtnipukaiM ftir die Ostrauk Girokoriti ReifiitbanknebeDttelle Krainburg Nr. МШ/5720 Girozentrale derOstmarkiRcfaen Sparkassen.Wien Nr 10/720 Karntntritcfae >iparka«se Klaganfur« PostsparkaKienkonto Wien Nr. 62.281 £SSIG Fibrik C. Wencet Klasenfurt 01« lUrkandan VtrMWIIIStrMftn Ledaullilar" wi« ime „Wolf". Svarim pred nakupom psa. Oni, ki mi psa pripel j« nazaj, dobi dobro nagrado. Od* dati pri Franz Stare, Wart 93. ______2305-2) Pred 14 dnevi se je zatekel pe*i svetlorjave barve z belo lisO spredaj, visok 64 cm, najbrže lov ski v okolici Podreče. Dobi s» v Podreče, štev. 40. 1503-1* (Fwesetiiev pisawne пп7.П1111Ја iniwtni KtevtoMrfk (faut Лгежж л Jfirainbuw^ ^ I Ж HI n t e r h a u • g-a*« • V ирућгкАижћ Nr. I :J I J.