££££ ££££ ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO STATISTIČNO GRADIVO Št. 24/73 LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1972 LJUBLJANA, DECEMBER 1973 SESTAVILA: dipl. ing. ANDOLJŠEK Marija, samostojni svetovalec za statistiko kmetijstva dipl. ing. KNOL Ana, samostojni svetovalec ,zp statistiko kmetijstva PREGLED IZDANEGA STATISTIČNEGA GRADIVA V LETU 1973 1. Registracija učencev v gospodarstvu 31.111.1971. Strani 43; cena 40 din 2. Dohodki in izdatki negospodarskih organizacij 1971. Strani 50; cena 45 din 3. Zmogljivost trgovskega omrežja 1970. Strani 123; cena 45 din 4. Letni pregled cen 1971. Strani 31,' cena 40 din 5. Seznam sprememb naselij SR Slovenije od leta 1948 do 1972. Strani 99; cena 45 din 6. Letni pregled notranje trgovine 1971. Strani 72; cena 45 din 7. Popis kmetijstva 1969 (rezultati drugega dela popisa zasebnih kmečkih gospodarstev). Strani 63; cena 45 din 8. Letni pregled gostinstva 1971. Strani 55; cena 45 din 9. Letni pregled turizma 1971. Strani 100; cena 45 din 10. Osebni dohodki zaposlenih v družbenem sektorju 1971. Strani 68; cena 45 din 11. Seznam osnovnih in srednjih ter višjih in visokih šol na začetku šolskega leta 1972-1973. Strani 102; cena 45 din 12. Slušatelji visokih in višjih šol 1971-1972. Strani 95; cena 45 din 13. Družbeni produkt in narodni dohodek v letu 1971 . Strani 49) cena 45 din 14. Nekaj podatkov iz popisa prebivalcev 31.111.1971. Strani 65) cena 45 din 15. Teritorialno oblikovanje današnjih občin SR Slovenije po zajetih odprav Ijenih poli tično-teritorialnih eno- tah iz let 1948 in 1952 dalje. Strani 85; cena 45 din 16. Letni pregled industrije 1972. Strani 140; cena 45 din 17. Kulturno-umetniška in znanstvena dejavnost 1964-1971/72. Strani 73; cena 45 din 18. Naselja po številu gospodinjstev, prebivalstva in stanovanj ob popisu 31.111.1971. Strani 39) cena 45 din 19. Letni pregled obrti 1972. Strani 34; cenej 45 din 20. Investicije v osnovna sredstva in sredstva skupne porabe 1971. Strani 38/ cena 45 din. 21. Letni pregled odkupa 1972. Strani 66/ cena 45 din. 22. Letni pregled notranje trgovine 1972. Strani 72; cena 45 din. 23. Kazensko sodna statistika 1972, strani 125; cena 45 din. Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira Izdal in tiskal Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, Voiarskl pot št. 12 Tiskano v 170 izvodih, decembra 1973. Cena 45 din. Kmetijska statistika je specifično področje, ki za razliko od drugih statistik, spremlja dogajanja v prirodi. Zato je razumljivo, da so ti procesi poleg človekovega dela in usmerjanja odvisni od nešteto naravnih dejavnikov, vplivajo na samo proizvodnjo. Ker je natančno merjenje v statistiki kmetijstva povezano z velikimi finančnimi sredstvi in organizacijskimi napori, sio-ni spremljanje proizvodnje na ocenah, ki nam pravzaprav nakažejo smer v razvoju kmetijstva. V statistiki kmerijstva spremljamo rastlinsko in živalsko proizvodnjo ter nekaj pomembnejših agroekonomskih kazalnikov s pomočjo kmetijstva, in sicer za družbeni in zasebni sektor posebej. V letnem pregledu kmetijstva objavljamo podatke o rastlinski in živalski proizvodnji, nekaj pomembnejših finančnih podatkov ter nekatere podatke o osnovnih fondih v kmetijstvu SR Slovenije. Podatki so rezultati rednih letnih, četrtletnih in mesečnih statističnih raziskav in popisov, ki spremljajo kmetijsko proizvodnjo ter dogajanja v kmetijstvu vse leto. V prvem delu publikacije smo prikazali vse pomembnejše podatke v časovnih serijah. V drugem delu so nadrobnejši podatki za leto 1972, in sicer ločeno za zasebna kmečka gospodarstva in za družbene kmetijske organizacije. V prilogi so obrazci, s katerimi dobimo podatke, ki so objavljeni v tem gradivu. Ljubljana, december 1973 Direktor Franta Komel STATISTIČNA ZNAMENJA - ni pojava ... ni podatka 0 podatek manjši od 0,5 (polovica) dane merske enote 0,0 podatek je manjši od 0,05 (pet stotin) dane merske enote j7 poprečje 1) označba za opombo pod tabelo ali pod črto V S E B I NA stran Pojasnila.......................................................................................................... 5 Komentar . . , .................................................................................................... 6 1. SPOLOŠNI PODATKI O KMETIJSTVU.......................................................................... 11 1-1. Kmečko prebivalstvo..................................................................................... 11 1-2. Družbene kmetijske organizacije ........................................................................ 11 1-3. Zasebna kmečka gospodarstva po velikostih skupinah...................................................... 11 1-4. Verižni indeksi kmetijske proizvodnje ................................................................. 12 1-5. Delež področij v družbenem in narodnem dohodku ......................................................... 12 1-6. Vrednost proizvodnje, družbeni produkt in narodni dohodek kmetijstva.................................... 13 1-7 Struktura družbenega produkta v družbenem sektorju kmetijstva........................................... 13 1-8. Struktura narodnega dohodka v družbenem sektorju kmetijstva ............................................ 14 1-9. Družbeni produkt in materialni stroški po vrstah družbenih kmetijskih organizacij....................... 14 1- 10. Narodni dohodek z c zasebni sektor gospodarstva ........................................................ 15 2. RASTLINSKA IN ŽIVALSKA PROIZVODNJA V SR SLOVENIJI 1968-1972 ............................................... 16 2- 1. Pregled zemljiških kategorij za SR Slovenijo 1968-1972 2-1. Zemljiške kategorije po lastništvu...................... 2-3. Sestava zemljiških kategorij po lastništvu.............................................................. 17 2-4. Skupine zemljiških kategorij po uporabnosti............................................................. 18 2-5. Skupine njivskih posevkov po lastništvu ................................................................ 19 2-6. Struktura skupnih njivskih posevkov..................................................................... 19 2-7. Posejana površina glavnih posevkov ..................................................................... 20 2-8. Pridelki posevkov....................................................................................... 21 2-9. Pospravljene površine in pridelek njivskih posevkov..................................................... 22 2-10. Pospravljene površine in pridelek fravnišč............................................................... 26 2-11. Sadna drevesa in pridelek sadja.......................................................................... 26 2-12. Površina in pridelek jagodičevja......................................................................... 27 2-13. Domača p edelava sadja................................................................................... 28 2-14. Površina vinogradov, trte, pridelek in predelava grozdja................................................. 28 2-10. Porabljene količine umetnih gnojil...................................................................... 29 2-16. Število in delež živine po lastništvu.................................................................... 30 2-17. Živina in plemenska živina po lastništvu................................................................. 30 2-18. Število in sestava živine po spolu in starosti........................................................... 31 2-19. Prirast živine.......................................................................................... 31 2-20. Količina mesa............................................................................................ 32 2-21 . Živalska proizvodnja..................................................................................... 32 2-22. Zakol živine v klavnicah................................................................................. 32 2-23. Oddaja pitane živine z družbenih in zasebnih godpodarstev................................................ 34 2-24. Ulov rib, rakov in školjk (morskih in sladkovodnih rib) ............................................... 35 2-25. Prodaja nekaterih pridelkov z družbenih kmetijskih gospodarstev........................................ 36 2- 26. Odkup nekaterih pridelkov od zasebnih proizvajalcev................................................ 37 3. PREGLED POMEMBNEJŠIH KAZALNIKOV ZA LETO 1972 .............................................................. 38 3- 1. Površina in posevk) v letu 1972 ....................................................................... 38 3-2. Površine posevkov in pridelki (po lastništvu) ......................................................... 39 3-3. Travišča - površina in pridelek......................................................................... 40 3-4. Drevesa in pridelek sadja............................................................................... 41 3-5. Pridelek sadja s plantažnih sadovnjakov ................................................................ 41 3-6. Površine in pridelek jagodičevja....................................................................... 42 3-7. Površina vinogradov, število trt in pridelek grozdja.................................................... 42 3-8. Pridelek s plantažnih sadovnjakov....................................................................... 42 3-9. Domačo predelava sadja v letu 1972 ..................................................................... 43 vg O stran 3-10. Domača predelava grozdja..................................................................... 43 3-11. Število živine v letu 1972 ..................................................................... 44 3-12. Število živine po vrstah družbenih gospodarstev................................................ 44 3-13. Bilanca živine...................................................................................45 3-14. Poprečne odkupne cene.......................................................................... 45 3- 15. Izvoz in uvoz kmetijskih pridelkov in živine ...................................................46 4. PROIZVOD SODELOVANJE DRUŽBENIH KMETIJSKIH ORGANIZACIJ Z ZASEBNIMI KMETI .............................47 4- 1. Opravljena dela zasebnim kmetom v letu 1972 47 4-2. Oskrbovanje kooperantov z reprodukcijskim materialom v letu 1972 48 4-3. Površine in pridelki nekaterih posevkov v proizvodnem sodelovanju v letu 1972 .................. 48 5. PRILOGA - OBRAZCI Rastlinska proizvodnja - PO-21 a, b PO-22 a, b, c PO-32 a, b PO-33 a, b PO-34 a, b Živalska proizvodnja - PO-51 -2a, 2 PO-54 PO-52 PO-61 a, b PO-61 I. a, I. b PO-62 PO-71 POJASNILA Kmečko prebivalstvo Pri popisih prebivalstva so se menjale definicije kmečkega prebivalstva. Po popisu prebivalstva leto 1948 je kot kmetovalec definiran tisti, ki se redno in pretežno pre-preživlja s svojega posestva, ki ga sam obdeluje in vodi delo na posestvu, naj je posestvo njegovo ali ga ima v najemu. Za člane gospodinjstva se štejejo člani kmeto-valčeve družine, stari nad 14 let, gospodinja in vzdrže-^ vane osebe. V kmetijstvu se sem štejejo vse osebe, mlajše od 14 let, nezmožni za delo in preužitkarji. Pri popisu leta 1953 imamo tri variante za opredelitev kmečkega prebivalstva: po panogi kmetijstva, po kmečkem poklicu in kmetovalce iz panoge kmetijstva, h katerim so prišteti še kmetovalci po poklicu, ki so začasno izven dejavnosti. Pri obdelavi popisnih rezultatov je je bila za določitev pojma kmečkega prebivalstva uporabljena tretja varianta. Za kmečko prebivalstvo so bile štete vse osebe, ki so opravljale svoj glavni poklic v panogi kmetijstva, in osebe iz skupine "izven dejavnosti", ki so prej opravljale kakšen kmečki poklic. Vzdrževano prebivalstvo je razvrščeno po dejavnosti oziroma poklicu vzdrževalca. Popis prebivalcev leta 1961 je določil kriterij, da se poklic določa po vrsti dela, ki ga kdo opravlja, da bi si pridobil sredstva za preživljanje. Če kdo opravlja več poklicev, se določi poklic po poslih, za katere uporablja večji del časa. Za kmečko prebivalstvo so bite torej štete osebe, ki so večji del časa uporabile za kmetijsko dejavnost. Za leti 1962 do 1970 so podatki vzeti iz registra stalnega prebivalstva. Za kmetovalce so bile štete osebe, ki so zaposlene v kmetijstvu, in ki opravljajo osnovna kmečka dela, kot so oranje, setev, delo z živino, delo v sadjarstvu,vinogradništvo in podobna dela. Ne štejejo pa se za kmetovalce osebe, ki so zaposlene v kmetijstvu, v ndar ne opravljajo kmečkih del. Za leto 1971 so podatki o številu prebivalcev iz popisa prebivalstva in stanovanj 31.3.1971. Indeksi kmetijske proizvodnje Verižni indeksi kmetijske proizvodnje so izračunani iz Podatkov rastlinske in živalske proizvodnje ter premičnih iriletnih poprečnih odkupnih cen po metodologiji Zveznega zavodo za statistiko. Pomembnejši finančni kazalniki Narodni dohodek in družbeni produkt sta obračunana po Proizvodni metodi. Obračun dohodka zo družbeni sektor temelji na podatkih iz zaključnih računov gospodarskih °rganizacij. Podatki so razčlenjeni po čistih dejavnostih. Od leta 1961 se podatki za obračun narodnega dohodka zbirajo s kompleksnimi letnimi poročili gospodarskih organizacij. Obračun narodnega dohodka in družbenega produkta za zasebni sektor kmetijstva temelji na ocenah podatkov rednih statističnih služb, deloma pa na oceni strokovnjakov. izdelajo ga vsako leto občinske skupščine. Rastlinska proizvodnja Podatki o rastlinski proizvodnji so zbrani po rednih statističnih službah, ki spremljajo razstlinsko proizvodnjo vse leto. Za družbeni sektor in za proizvodno sodelovanje z zasebnimi gospodarstvi so podatki zbrani neposredno od družbenih kmetijskih organizacij. Za zasebni sektor pa so jih ocenili cenilci po cenilnih okoliših. Po metodologiji Zveznega zavoda za statistiko so od leta 1961 dalje senožeti opuščene kot samostojno zemljiška kategorija. Boljše senožeti so vključene med travnike, . slabše pa med pašnike. Vsi podatki o zemljiščih in posevkih so prikazani po ekonomskem principu. To pomeni, da so zemljišča prikazana v tistem sektorju, ki jih obdeluje in uživa (uporablja) ne glede na lastništvo. V tabelah o površinah in pridelku travišč so pri skupini neorganizirani družbeni sektor všteta zemljišča, gozdnih gospodarstev, neoskrbovana občinska zemljišča, vaški pašniki, ceste, železnice itd. ter poda*ki za zemljišča tistih enot družbenega sektorja, ki niso dolžna pošiljati statističnih poročil. Živalska proizvodnja O številu živine v zasebnem sektorju so bili podatki zbrani z anketo, ki je zajela 5% zasebnih kmečkih gospodarstev s stanjem 15. januarja vsakega leta, za družbeni sektor pa so podatki vzeti iz letnih poročil družbenih kmetijskih organizacij s stanjem 31 . decembra. Prirast živine je izračunan po metodologiji Zveznega zavoda. Račun temelji na bilančnih podatkih ankete o številu živine 15.1. za zasebna kmečka gospodarstva in letnih poročilih družbenih gospodarstev (31.12.). Pri količinah mesa so upoštevane vse količine, ki jih da zakol živine v klavnicah in na kmečkih gospodarstvi^ ne glede na to, ali je živina za zakol domača al!i uvožena t iz drugih republik. O zakolu so podatki vzeti iz četrtletnih poročil vseh klavnic. Kooperacija O pitanju živine na družbenih gospodarstvih so podatki vzeti iz poročil družbenih kmetijskih organizaciji o pitanju živine v kooperaciji pa iz poročil enot, ki pitajo živali v proizvodnem sodelovanju z zasebnimi kmečkimi proizvajalci. Podatki o ulovu rib so vzeti iz letnih poročil družbenih kmetijskih organizacij in zasebnih ribičev. Podatki o živalski proizvodnji so za družbene kmetijske organizacije vzeti iz letnih proročil, za zasebna kmečka gospodarstva pa temeljijo na ocenah, deloma pa na bilančnih podatkih letnih služb živinoreje (izračuni pa temeljijo nc metodologiji Zveznega zavoda za statistiko) Odkup, izvoz, uvoz Podatki o prodaji in odkupu pridelkov ter živine so iz rednih statističnih služb statistike blagovnega prometa; prav tako podatki o izvozu in uvozu. KOME Kmetijstvo v letu 1972 Slovenija, je po površini peta od šestih socialističnih republik in meri malo nad 2 milijona hektarov. Od skupne površine SFRJ odpade na Slovenijo le slabih 8%. V kmetijski statistiki vsako leto ugotavljamo površino kmetijskih površin. Ta se iz leta v leto manjša. Leta 1955 smo imeli v Sloveniji okrog 976 tisoč ha, leta 1965 945 tisoč ha, v letu 1972 915 350 ha ali 45% od vseh zemljišč v Sloveniji. V Jugoslaviji zavzemajo kmetijske površine 14 595 tisoč ha ali 57% vseh zemljišč. Med obdelovalne površine štejemo njive, sadovnjake, vinograde in travnike. Teh je 649 556 ha ali 71% od vseh kmetijskih zemljišč. V Jugoslaviji je 10 125 tisoč ha ali 69%. V mednarodnih primerjavah uporabljajo definicijo orna zemlja in zemlja, zasajena s trajnimi rastlinami tj. trajni nasadi (sadovnjaki in vinogradi). Če naše podatke o skupnem deležu njiv, sadovnjakov in vinogradov primerjamo s podatki drugih evropskih držav oz. naših sosedov, vidimo, da je naš delež z izjemo Avstrije in Albanije nizek: Jugoslavijo 32,1% (Slovenija 16,4%), Bolgarija 40,8%, Romunija 44,3% ,Madžarska 60,1 %, Avstrija 20,0%, Italija 49,6%, Albanija 19,3% itd. (FAO Production Yearbook 1971 - Letopis FAO 1971). Njive in vrtovi zavzemajo v Sloveniji po oceni v letu 1972 271 820 ha ali 29,7%, sadovnjaki 35 916 ha ali 3,9%, vinogradi 20 517ha ali 2,2%, travniki 321 300ha ali 35,1% in pašniki 263 293ha ali 28,8% od vseh kmetijskih površin. V Jugoslaviji obsegajo njive 51,1%, sadovnjaki 3,1%, vinogradi 1,7%, travniki 13,5% in pašniki 30,1% Proizvodno sodelovanje družbenih kmetijskih organizacij zasebnimi kmeti, je povzeto iz letnih poročil o koopera ii. V prilogi so obrazci za družbeni in zasebni sektor. Obrt družbenega sektorja imajo oznako a, obrazci zasebnega sektorja pa b. Poleg obrazcev ki jih prikazujemo v prilogi: gradiva, ir« mo v statistiki kmetijstva nekatere obrazce, s katerim zl ramo samo prognoze glavnih kmetijskih pridelkov, kot s« pšenica, koruza, sadje in grozdje. To so obrazci PO-22 I. a,b, PO-31 a,b, PO-331. a,b. Podatke o količini svinjskega mesa zbiramo četrtletno v obrazcu PO-56-2. Letno poročilo o veterinarski službi p kazujemo v obrazcu VET 1. N T A R Pri podatkih o njivah in vrtovih preseneča v Sloveniji ti* hen odstotek teh površin, ki pa se še stalno manjša. Le* 1965 smo imeli okrog 290 000 ha, sedaj že za okrog 20 000 ha manj. Njivske površine vsako lete zasejejo t poljščinami iz skupine žit, vrtnin, industrijskih rastlin if krmskih rastlin. Poleg teh so še trajni nasadi (trsnice in drevesnice). Vsako leto ocenjujemo tudi površino neobd* lanih njiv. Žita so zavzemala v letu 1972 50,8% njivskih površin, '' dustrijske rastline 1,3%, vrtnine 19,7%, krmske rastlin« 24,7%, nasadi 0,1% in neobdelane njive 3,4%. V Jug4 slaviji je bilo to razmerje drugačno: žita 67,6%, indus* ske rastline 5,2%, vrtnine 8,5%, krmske 11,0%, nasadi 0,1% in neobdelane njive 7,6%. Razloček med posameznimi skupinami v SFRJ in Slovenil' je zelo značilen in kaže v Sloveniji usmerjenost v živi' norejo. Vreme v letu 1972 Vremenske razmere so bile v letu 1972 zelo slabe in s o vplivale na pridelek vseh poljščin, sadja in grozdja. 5« najmanj so bile prizadete krmske rastline in travišča. Pf' količinsko sorazmerno dobrem pridelku krme je bila slab4 kakovost. Med poljščinami je bila manj prizadeta kant*1 ki je sorazmerno dobro prenesla slabo in deževno vrem«' Krompir je gnil in je bil zelo slabe kvalitete. Pri sadjU' zlasti pri jabolkih smo dosegli le petino pridelka dobrih letin. Grozdje je počasi zorelo in ni imelo ob trgatvi dovolj sladkorja. Odlični vpliv na pridelke so imele padavine, temperatu** in ostali vremenski faktorji, V vegetacijski dobi od oprilo do julija 1972 je bila množina dežja z ozirom na dolgoletno poprečje v Sloveniji presežena za 30 - 40%/razen na Koprskem. (V Ljubljani je bilo v teh mescih 69 deževnih dni). V sredini |ulija so bile v severovzhodni Sloveniji poplave, ki so delno ali popolnoma uničile posevke. V skladu s padavinami se je gibala tudi temperatura in osončenje. Tudi v avgustu se je nadaljevalo hladno in deževno vreme z izjemo od 7 - 16., ko smo imeli 10 dni toplega vremena. V septembru se je suho vreme ustalilo šele v zadnji dekadi. Začetek oktobra je bil hladen, v drugi pciovici pa je nastopila slana, ki je prekinila rast vinske trte. Pridelki v letu 1972 V strukturi slovenskega kmetijstva dominira zasebno kme-tijstvo nad družbenim. Izračun fizičnega obsega za kmeti jskb bruto proizvodnjo za leto 1972 nam pokaže, da zavzema zasebni sektor 77%, družbeni 23%. - Analogno se to odražo v narodnem dohodku kmetijstva (brez ribištva) po čistih dejavnostih. Zasebni sektor ustvarja 80%, družbeni sektor 20% narodnega dohodka. - V strukturi kmetijskih površin je 85% zemljišč v zasebni lasti, 15% pa v družbeni. Ugotavljanje pridelkov je v kmetijski statistiki dokaj težko. Podatke za zasebni sektor pošiljajo cenilci, ki ocenjujejo površine in pridelke v 300 cenilnih okoliših. Podatke za družbeni sektor pa pošiljajo družbeno kmetijske organizacije po svoji evidenci. Podajamo kratek komentar o nekaterih pridelkih, doseženih v letu 1972. Žita: V Sloveniji smo pridelali na 59 tisoč ha 123 205 ton pšenice, kar je 22% manj od pridelka leta 1971, ko smo imeli izjemno dobro letino za pšenico. 84% smo pridelali v zasebnem in 16% v družbenem sektorju. Ha pridelek je bil 22q. V Jugoslaviji so poželi pšenico no 1 929 tisoč ha s skupnim pridelkom 4 841 tisoč ton, kar da na hektor 25,1 q. Pridelek leta 1972 je bil od leta poprej manjši za 14%. Največ pšenice je pridelala Srbija 61,6%, sledi Hrvaška 21,1%, BiH 8,7%, Makedonija 5,9%, sledi Slovenija 2,5% in Črna gora 0,2%. V Sloveniji smo v letu 1972 poželi 8 071 ha rži, kar je približno eno sedmino površin pšenice. Rž sejejo samo v zasebnem sektorju. Na teh površinah so pridelali 11 552 ton rži s 14,3q na 1 ha. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je bil celotni pridelek kar za 24% manjši od leta 1971. V letu 1972 smo imeli 7 205 ha ozimnega in 3402 ha ja-rega ječmena ter pridelali 11 942 ton jarega in 6 433 ton ozimnega ječmena. Pridelek jarega je manjši za 7%, ozimnega pa za 15% od pridelka leta 1971. Ovsa smo pridelali 13 707 ton, kar je za 12% manj kot v letu poprej. Zaradi neugodnih razmer v času rasti in dozorevanja smo v Sloveniji pri koruzi dosegli 150 165 ton skupnega pridelka s 31,4q na ha. Hektarski pridelek je bil pri hibridni koruzi 34,4q, pri ostalih sortah pa 23,6q. Pridelek bi bil lahko še večji, če ne bi bilo prizadeto 800 ha povrr šin, ki so bile delno ali popolnoma uničene zaradi poplav. V primerjavi z letom 1971 je bilo 12% več pridelka. V Jugoslaviji smo pridelali 7 906 tisoč ton koruze kot leta 1966. V primerjavi s predhodnim letom je skupni pridelek 6% večji. Povečani pridelek je rezultat večjega hektarskega pridelka, kajti površine so bile manjše v državi za 2%. Največje zmanjšanje površin je bilo v Hrvatski (za 6%). Krompir: V Sloveniji smo v letu 1972 pridelali 430 372 ton pridelka krompirja. Pridelek je bil več kot za eno četrtino (28%) manjši od leta poprej. Tako majhen pridelek je bil zaradi zmanjšanih površin in izredno nizkega hektarskega pridelka v prizadetih občinah od poplav. V zadnjih petih letih smo dosegli v poprečju 130q/ha, ha pridelek leta 1972 po je bil zaradi izredno slabe letine le 100q. V SFRJ so pridelali 2 406 tisoč ton s 75q na ha. Hmelj: V letu 1972 smo v Sloveniji pridelali 29 553q hmelja. Količinski pridelek je bil 6% večji od leta 1971, slabša pa je bila kakovost, saj je bil hmelj izpostavljen močnemu napadu glivičnih bolezni. Sadje: Pridelek vsega sadja je bil izjemno slab zaradi spomladanske slane in deževja ob cvetenju. Tudi kasnejši dež je omogočil razvoj glivičnih bolezni, tako da so imeli v slabo oskrbovanih sadovnjakih že poleti porjavelo listje- Pridelek vseh jabolk je bil v Sloveniji v 1972 17 496 ton, od tega jih je bilo 10 080 s plantažnih sadovnjakov (57%). To je le ena petina dobrih letin v Sloveniji ali polovični pridelek leta 1971. Pridelek hrušk je bil 5 574 ton, od tega 2 892 ton s plantaž (polovica). Tudi hrušk je bilo polovico manj kot leta poprej. Pridelek breskev je bil 6 473 ton, od tega 4 676 ton s plantaž (73%). Pridelek breskev je bil le 8% manjši od leta 1971. Pridelek grozdja je bil normalen le na Primorskem, medtem ko na Štajerskem že dolgo ne pomnijo tako slabe letine. Pridelali so 70 090 ton grozdja, kar je 10% manj kot leta 1971. Od vsega pridelka so pridelali v plantažnih vinogradih 19 134 ton ali 27% od skupnega pridelka. Na ha rodnega vinograda so pridelali okrog 38q ali 0,75 kg na rodno trto. V SFRJ so pridelali v letu 1972 316 tisoč ton jabolk, 95 tisoč ton hrušk in 1 059 tisoč ton sliv itd. Pridelek grozdja je znašal 1 138 tisoč ton in je bil okrog 4% večji kot pridelek leta 1971. Zelo dober je bil pridelek sliv, saj je bil 30% večji od leta poprej. • Seno: V Sloveniji smo pridelali 1 231 tisoč ton sena, kar je količinsko 18% več kot v preteklem letu. Poleg sena smo pridelali 134 tisoč ton črne detelje (ind. 114)p 96 tisoč ton lucerne (ind. 109) in 251 tisoč ton silažne koruze (inH. 126). Ostale krmske rastline (pesa, korenje, repa) so bile pod poprečjem leta 1971. Živalska proizvodnja Tržne razmere in pogoji za uspešno rejo živine tudi v letu 1972 niso bili ugodni. Kritično obdobje, kakor ga živinorejci upravičeno imenujejo, se nadaljujejo in zaskrbljuje ne le živinorejec, ampak tudi ostale gospodarstvenike . Prišlo je do velikega razkoraka med proizvodnjo in potrošnjo, ker slednja hitreje narašča. Odnosi med proizvodnjo, predelavo in prometom z živino so nevsklajeni. Temu botruje neenotni sistem oblikovanja cen živine in mesa. Neurejeno gibanje cen v živalski proizvodnji je vzrok močno zmanjšani oskrbi mesa. Sicer pa je pojav pomanjkanja mesa dobro znan po vsej Evropi in celo Ameriki. Iz navedenih podatkov je razvidno, da se je število govedi znižalo od 1966. do 1970. leta. V letu 1971 pa se že kaže izboljšanje, čeravno je takoj v naslednjem letu število spet padlo ea6574 glav. V letu 1973 se je dvignilo predvsem število telet in mlade živine do enega leta. Delež krav in brejih telic nasproti vsej čredi je precej stalen? giblje se okrog 50 % že od leta 1969. Gibanje črede po sektorjih pa je zelo različno. Za družbeni sektor je značilno nenehno krčenje goveje črede že od leta 1967. Vzporedno pada seveda tudi število živali za pleme, krav in brejih telic. Delež le teh v odnosu na celotno čredo je bil vedno manjši kakor v zasebni reji. Največje število krav in brejih telic beležimo v družbeni reji leta 1963, 1969 in 1970. V teh letih se je število plemenskih živali dvignilo za 34% od vse črede. Sicer pa se giblje odstotek živali za pleme od 20 - 27% ali v poprečju zadnjih desetih let 26%. Sicer pa poglejmo, kakšne podatke smo zabeležili za le- to 1972. Govedoreja Ugotavljamo, da se je v začetku leta 1972 dvignilo šte- vilo goveje živine za 3% v primerjavi z letom 1972. Naj pripomnimo, da je v tem letu številčno stanje govedi e- nako, kakor ga je zabeležila statistika leta 1931. (To je bil zadnji popis pred drugo svetovno vojno). Seznanimo se s podatki o stanju govedi za minulo obdob- je desetih let. Leto Število govedi 1964 537 010 1965 545 276 1966 581 979 1967 565 401 1968 544 273 1969 503 136 1970 492 918 1971 514 729 1972 508 155 1973 521 270 Število krav in % krav in brejih junic nasproti brejih junic celotnemu številu govedi 267 682 50 244 457 49 252 659 43 260 499 46 263 073 48 264 318 52 260 882 53 258 259 50 157 097 51 257 598 49 Število krav in brejih telic na družbenih gospodarstvih se je zmanjšalo v primerjavi z letom 1964 za 32%. Celotna čreda pa se je zmanjšalo za 27%. V istem obdobju se je v zasebnem sektorju zmanjšalo število krav in brejih junic ra 8%. Vsa goveja? čreda pa je manjša za 3%. Porast črede v letu 1973 nasproti letu 1972 beležimo torej le v zasebni reji, in to za 14 419 glav ali 3%. V družbeni reji pa imamo za enak odstoteke manj živali. Struktura črede se v letu 1973 ni bistveno spremenila v primerjavi z letom 1972. Od celotne črede smo imeli: Telet in mladih živali do 1 leta 30,7% Mlade živine od 1 - 2 let 11,6% Mlade živine nad 2 let 2,8% Krave in breje telice 49 % Biki 0,2% Voli 5,3% Kako pa je s številom rojstev v letu 1972? Manjše število rojstev telet kakor v letu 1970 smo zabeležili že v letu 1971, in to za 18%. V letu 1972 se je to število še znižalo za 0,2% nasproti letu 1971. Zaradi povečanja števila pitancev je živolen promet z živino. To velja predvsem za družbeni sektor, kjer se je povečal nakup v letu 1972 za 3% in prodaja za 6%. V letu 1972 se je povečal nakup v zasebnem sektorju za 30%, manjša pa je bilo prodaja za 5%. Družbene kmetijske organizacije so v letu 1972 oddale 45 860 pitanih govedi ali za 3,7% manj, kakor v letu 1971. Povečala pa se je oddaja s proizvodnega sodelovanje z zasebnimi rejci za 6%. Sodeč po podatkih o zakolu govedi v klavnicah za leto 1972 je imela naša industrija zelo kritično leto. Za obdobje več kokar deset let statistika ni zabeležila tako majhnega števila zaklanih goved v klavnicah. Zaklali smo 23% manj govedi kakor v letu 1971. Leta 1969 smo v klavnicah zaklali še 307 079 govedi. Po tem letu je številu vedno manjše in pade v letu 1972 na 1962 162 153 glav Ti podatki zajemajo celoten zakol v klavnicah. Vključujejo tudi živali, ki so jih podjetja uvozila iz drugih republik. Očiščeni zakol, to je zakol v klavnicah, v Sloveniji prirejene govedi pa je: v letu 1971 168 809 glav v letu 1972 136 680 glav ali 19% manj kot v letu 1971. Iz drugih republik pa smo uvozili in zaklali v naših klavnicah: 1971 41 622 glav 1972 25 473 glav ali 39% manj kot v letu 1971. PRAŠIČEREJA Z retrospektivnim proučevanjem razvoja prašičereje na osnovni statističnih podatkov ugotovimo močno in pogosto nihanje števila prašičev v posameznih letih. Še bolj kot govedoreja je prašičereja podvržena raznim pretresom v proizvodnji, ki so posledica neurejenih cen in tržišča. Število prašičev je v začetku leta 1973 padlo na najnižjo raven v obdobju zadnjih štirideset let. Leto 1965 je pomenilo eno zadnjih večjih vzponov v razvoju prašičereje od 1959 - 1965 leta. Z izjemo v letu 1963 in 1964 se je število v tistih letih vedno gibalo nad 500 000 komadov Kljub občasnim, poznejšim porastom števila prašičev v posameznih letih pa nam te številke zgovorno povedo, da v Sloveniji verjetno ne bo več imeli tako bogate prireje, do bi dosegli vsaj predvojno stanje iz leta 1931, ko smo zabeležili 489 000 prašičev. V začetku leta 1973 smo imeli v Sloveniji skupno 408 680 prašičev. Od tega so 31.12.1972 družbena gospodarstva naštela 88 000 prašičev, kar pomeni 21% prašičev v družbeni reji. Z anketo 15.1.1973 pa smo pri zasebnih rejcih ugotovili 320 680 prašičev ali 79% od skupnega števila. Zmanjšanje števila zaklanih goved nasproti letu 1971 se je pri posameznih kategorijah odrazilo takole: teleta do 6 m 37% mlada goved 6 m - 2 let 18% krave 10% voli 21% biki 14% manj kot v letu 1971 manj kot v letu 1971 manj kot v letu 1971 manj kot v letu 1971 manj kot v letu 1971 Če primerjamo podatke z letom 1972, vidimo, da so družbena gospodarstva povečala obseg reje prašičev za 4 184 kosov ali za 3,7%. Še vedno pa je število prašičev v druž' beni reji za 2% manjše kot v letu 1971. Močno navzdol je zanihalo število prašičev pri zasebnih rejcih. Čreda se je v primerjavi z letom 1972 zmanjšala za 39 112 kosov ali 11%. V primerjavi z letom 1971 pa za 16%., Celotna čreda prašičev v Sloveniji se je zmanjšala nasproti letu 1972 za 8%. V primerjavi z letom 13%. torej 1971 pa Od skupnega števila zaklanih govedi v klavnicah smo zaklali telet: v letu 1968 45% v letu 1971 33% v letu 1972 27% Iz podatkov v strukturi črede prašičev je razvidno, da je padlo število prašičev v vseh kategorijah. Najbolj pa v kategoriji nad 6 mesecev, in sicer za 10,4%. Nato sledijo prašiči do 6 mescev z 9% manjšim staležem. Število pitancev se je zmanjšalo za 8%. Ti podatki veljajo za celotno čredo, značilni pa so za zasebni sektor. Največji delež od vseh zaklanih govedi v klavnicah ima mlada goved od 6 mesecev - 2 leti in sicer: za leto 1968 25% za leto 1971 36% za leto 1972 38% Spričo zadreg v živalski proizvodnji je prirast v letu 1972 ostal približno na ravni leta 1971. Povečal se je komaj 1% v skupnem obsegu. Pri družbenih organizacijah pa 4%. V zasebni organizaciji pa je ostal na ravni leta 1971. Na družbenih gospodarstvih namreč opazimo povečano število prašičev ravno v omenjenih kategorijah. Povečali so število prašičev do 6 mesecev za 5% in nad 6 mesecev za 3,5%> plemenskih svinj je manj za 7,9%. Stalež prašičev v letu 1973 pa je v družbenem sektorju najvišji od vseh povojnih let. Proizvodnja prašičev no družbenih farmah je zelo intenzivna in z dobro kvaliteto blaga odločilno vpliva na založenost trga. Zasebna reja prašičev pa še vedno pomeni lavni delež proizvodnje prašičjega mesa za domači trg. al pa je v strokovnem pogledu preveč prepuščena sama sebi. Poglejmo si pobližje podatke o zakolu prašičev v klavnicah, na gospodarstvih in uvozu prašičev iz drugih republik v primerjavi z letom dni nazaj. 1971 število 1972 prašičev Indeks 1972 1971 Celoten zakol v klavnicah 391 843 367 630 94 Zaklano na gospodarstvih 239 609 237 333 99 Skupaj zaklano prašičev v Slo-. venTji v letu 1972 631 452 604 963 96 Število uvoženih prašičev iz drugih republik 180 350 150 120 83 V klavnicah smo v letu 1972 zaklali 24 213 komadov ali 6% prašičev manj kot v letu 1971. Število zaklanih prašičev, ki smo jih uvozili iz drugih republik pa je manjše za 30 230 komadov ali 17%. Če od skupnega zakola prašičev v Sloveniji odvzamemo uvožene prašiče iz drugih republik, vidimo, da smo v 1972. letu priredili doma 4% prašičev več kot v letu 1971. 75% od vseh zaklanih prašičev v Sloveniji smo torej v letu 1972 priredili doma. Prirast prašičev v Sloveniji je bil leta 1972 54 700 ton, to je 4% manj kot v letu 1971. Manjši prirast je v družbeni in prav tako v zasebni reji. Opozorimo naj še na nekatere podatke o organiziranem pitanju prašičev. Skupno smo v letu 1972 oddali 148 335 pitanih prašičev ali 9% manj kakor v letu 1971. Zanimiv je podatek o oddaji iz kooperacije. V obdobju od 1968. - 1971. leta se to število giblje od 40 000 - 42 000 kosov letno. V lanskem letu pa je bilo oddanih le 29 939 prašičev. V zasebni reji smo vzredili in oddali 29% manj pitanih prašičev kakor v letu 1971. Oddaja iz družbenega sektorja je bila le za 2% manjša. Perutninarstvo Proizvodnja perutnine nadaljuje svoj zmagoviti pohod že nekaj let. Zahvalujoč stalnemu, hitremu razvoju perutnine v družbenem sektorju se povečuje tudi prirast perutnine. Z vedno manjšim deležem pa se javlja zasebni sektor. V letu 1972 se je povečalo skupno število perutnine za 9%. Stanje v družbenem sektorju je povečano za 19%, padlo pa je v zasebnem za 5%. Enako ugotavljamo večji prirast v družbeni reji za 8% in močan padec v zasebni reji -29%. Zmanjšala se je tudi oddaja iz kooperacije za 10%, porasla pa za 25% iz družbenega sektorja. V letu 1972 so v klavnicah zaklali 17 819 kosov perutnine ali 10% več kot 1971 leto. Zaradi visoke stopnje organiziranosti proizvodnje imajo pe-rutninarji velike možnosti nadaljnjega razvoja, kljub občasnim težavam, ki se javljajo tudi v perutninarski proizvodnji. Ob pomanjkanju govejega in prašičjega mesa pa še večje možnosti za plasma svojih proizvodov. Konjereja, ovčereja Število konj se stalno zmanjšuje; to velja predvsem za zasebni sektor. V družbenem sektorju že nekaj let ob koncu leta ugotovimo približno enako število konj. To so predvsem delovne živali, ki morajo družbena gospodarstva za nekatera dela vendar še vzdrževati. Tudi v klavnicah smo lansko leto zaklali 13% manj konj kot v letu 1971. Vsako leto jih več uvažamo iz drugih republik. Ovčereja Desetkratno povečanje števila ovac smo zabeležili na družbenem sektorju. V zasebni reji je še vedno očitna tendenca nazadovanja. Po letu 1952 se število ovac neprestano zmanjšuje. Leta 1955 smo še našteli v Sloveniji 100 000 ovac. Leta 1962 smo že imeli 50% ovac manj, v letu 1972 jih imamo le še 24 268. 1. SPLOŠNI PODATKI O KMETIJSTVU 1-1. Kmečko prebivalstvo po popisih prebivalstva in po registru (31.3.) Prebivalci Delež kmečkega prebivalstva v % vsi kmečki 1962 1 597 911 491 883 30,8 1963 1 609 434 487 811 30,3 1964 1 625 933 461 399 28,4 1965 1 645 481 448 841 27,3 1966 1 664 453 436 444 26,2 1967 1 686 373 429 937 25,5 1968 1 700 635 425 127 25,0 1969 1 710 618 414 562 24,2 197° 1 723 323 391 853 22,7 197) U 1 727 137 353 031 20,4 1-2. Družbene kmetijske organizacije po vrstah gospodarstev Vsa družbena gospodarstva Kmetijska posestva farme, kombinati Kmečke delovne zadruge Kmetijske zadruge Druga gospodarstva 1965 157 26 1 82 48 1966 137 22 1 76 38 1967 136 27 1 69 39 1968 136 27 1 69 39 1969 134 27 1 63 43 1970 132 27 - 62 43 1971 124 24 - 57 43 1972 133 29 57 47 1 -3. Zasebna kmečka gospodarstva po velikostnih skupinah Po popisih živine_________________________ Vsi Zasebna kmečka gospodarstva po skupni površini do 2 ha nad 2-5 ha nad 5-8 ha nad 8-10 ha nad 10-15 ha nad 15 ha brez lastne zemlje Kmečka gospodinj stva 1950 220 097 33 028 42 038 23 738 10 858 17 822 20 923 5 119 66 571 1951 221 860 39 287 42 650 23 703 10 688 17 666 20 167 4 786 62 913 1952 227 054 27 218 39 444 23 074 10 602 17 496 20 217 1 606 87 377 1953 235 676 26 655 40 303 23 623 11 042 18 361 21 241 2 048 92 403 1954 238 628 27 252 40 921 24 049 11 242 38 573 3 625 92 966 Po popisu kmetijstva Zasebna kmečka gospodarstva po skupni površini Vsa do nad nad nad nad nad nad nad nad 0,5 ha 0,5-1 ha 1-2 ha 2-3 ha 3-4 ha 4-5 ha 5-8 ha 8-10 ha 1 0 ha 1960«, 194 855 25 106 15 551 24 002 19 756 16 355 13 304 27 017 12 113 41 651 ’.969 ' 180 234 23 431 14 472 22 930 19 667 15 487 11 933 24 859 11 447 36 002 1) Podatki popisa prebivalstva in stanovanj 31.3.1971 2) Podatki po popisu kmetijstva 1969 so podatki vzorca, preračunani za vso republiko 1 -4. Verižni indeksi kmetijske proizvodnje 68/67 69/68 70/69 71/70 72/71 KMETIJSTVO 101 99 104 100 97 Rastlinska proizvodnja 99 101 98 90 95 poljedelstvo 102 100 97 95 89 žita 97 102 95 104 90 industrijske rastline 103 103 106 76 113 vrtnine 106 98 97 95 76 krmske rastline 99 95 97 88 110 sadjarstvo 80 117 68 87 54 vinogradištvo 108 98 127 82 87 travništvo 98 103 104 83 118 Živalska proizvodnja 103 97 109 104 100 govedoreja 101 91 102 106 100 prašičereja 99 96 106 102 95 ovčereja 99 97 102 91 68 perutninarstvo 118 119 128 104 103 čebelarstvo 100 87 100 27 235 Domača predelava 107 97 125 80 89 1-5. Delež področij v družbenem proizvodu in narodnem dohodku po čistih dejavnostih Vse Indu- strija Kmetij- stvo Gozdar- stvo Gradbe -ništvo Promet Trgovina Gostinstvo in turizem Obrt in komu nala Družbeni produkt 1966 100 45,0 12,6 1,8 9,2 6,9 17,4 2,7 4,4 1967 100 42,7 11,5 1,7 10,0 7,0 19,9 2,8 4,4 1968 100 43,4 10,0 1,6 10,3 6,9 20,5 2,8 4,5 1969 100 43,3 8,9 1,3 10,4 6,9 20,5 2,7 4,3 1970 100 43,4 8,3 1,3 11,3 7,6 20,8 2,8 4,5 1971 100 43,8 7,3 1,2 11,2 7,5 21,4 3,0 4,6 Narodni dohodek 1966 100 44,4 13,0 1,5 9,5 6,0 18,4 2,7 4,5 1967 100 41,3 11,9 1,6 10,5 6,0 21,3 2,8 4,6 1968 100 41,9 10,3 1,5 10,9 6,0 21,9 2,7 4,8 1969 100 41,5 9,2 1,3 11,0 6,0 21,9 2,7 4,5 1970 100 41,6 8,6 1,3 12,0 6,7 22,2 2,8 4,8 1971 100 42,1 7,6 1,2 11,9 6,6 22,7 3,1 4,8 1-6. Vrednost proizvodnje, družbeni produkt in narodni dohodek kmetijstvo (po čistih dejavnostih) v tisoč din Vrednost proizvodnje Materialni stroški Družbeni produkt Amorti- zacija Narodni dohodek Osebni.. dohodki Akumulacija in skladi Vsi sektorji 1966 3 552 413 1 745 945 1 806 468 84 766 1 721 702 1 401 434 320 268 1967 3 626 356 1 879 036 1 747 320 93 417 1 653 403 1 346 1 38 307 265 1968 3 573 398 1 853 269 1 720 129 106 696 1 613 433 1 148 527 464 906 1969 3 669 207 1 855 666 1 813 541 115 670 1 697 871 1 187 042 510 829 1970 4 355 153 2 216 764 2 118 389 146 083 1 972 306 1 353 903 618 403 1971 4 868 495 2 482 334 2 386 1 61 153 993 2 232 168 1 535 436 696 732 Družbeni 1966 1 006 453 612 913 393 540 42 381 351 159 163 990 187 169 1967 1 058 427 674 617 383 810 53 012 330 798 168 405 162 333 1968 998 832 610 540 388 292 66 741 321 551 167 997 153 554 1969 936 702 563 527 373 175 72 459 300 716 163 314 137 402 1970 1 234 777 727 356 487 421 97 154 390 267 194 894 195 373 1971 1 311 921 764 963 546 958 98 817 448 1 41 224 471 223 670 Zasebni 1966 2 545 960 1 133 032 1 412 928 42 385 1 370 543 1 237 445 133 098 1967 2 567 929 1 204 419 1 363 510 40 905 1 322 605 1 177 733 144 872 1968 2 574 566 1 242 729 1 331 837 39 955 1 291 882 980 530 311 352 1969 2 732 505 1 292 139 1 440 366 43 211 1 397 155 1 023 728 373 427 1970 3 120 376 1 489 408 1 630 968 48 929 1 582 039 1 159 009 423 030 1971 3 556 574 1 717 371 1 839 203 55 176 1 784 027 1 310 965 473 062 1-7. Struktura družbenega produkta v družbenm sektorju kmetijstva Družbeni produkt ves Amortizacija Osebni dohodek Akumulacija in skladi Družbeni sektor 1966 100 10,8 41,7 47,5 kmetijstva 1967 100 13,8 43,9 42,3 1968 100 17,2 43,3 39,5 i 1969 100 19,4 43,8 36,8 1970 100 19,9 40,0 40,1 1971 100 18,1 41,0 40,9 1) Osebni dohodki v zasebnem sektorju kmetijstva ne predstav lajajo samo sredstev za osebno . irošnjo, temveč tudi tista sredstva za razširjeno reprodukcijo, ki rezultirajo iz dohodka zasebnega kmetijstva. 1-8. Struktura narodnega dohodka v družbenem sektorju kmetijstva Narodni dohodek ves Osebni dohodki Akumulacija in skladi Družbeni sektor 1966 100 46,7 53,3 kmetijstva 1967 100 50,9 49,1 1968 100 52,2 47,8 1969 100 54,3 45,7 1970 100 49,9 50,1 1971 100 50,1 49,9 1-9. Družbeni produkt in materialni stroški (po organizacijskem načelu) kmetijskih organizacij - po vrstah družbenih tisoč din Družbeni produkt Amorti -zaci ja Narodni dohodek Materialni stroški ves neto osebni dohodki akumulacija inskladi vsi investicijsko vzdrf ževanje vsa davek na promet Družbene kmetijske 1 967 623 126 72 687 550 439 257 309 293 130 21 504 1 200 24/ 30 419 organizacije 1968 623 194 87 476 535 718 246 891 288 827 25 205 1 118 372 28 011 1969 674 468 96 606 577 862 277 001 300 861 32 668 1 279 16/ 1970 779 628 110 139 669 489 297 568 371 921 34 426 1 421 532 1971 959 979 127 709 832 270 364 914 467 356 54 328 1 871 230 Kmetijska posestva 1967 404 827 50 126 354 701 166 936 187 765 7 785 910 76/ 22 020 farme, kombinati 1968 415 594 66 937 348 657 161 629 187 028 8 992 882 696 21 796 1969 445 700 75 210 370 490 180 458 190 032 10 648 1 017 204 1970 508 549 86 327 422 222 185 487 236 735 11 893 1 099 097 1971 661 641 103 124 558 517 249 995 308 522 20 015 1 529 22/ Kmečke delovne 1967 69 8 61 36 25 0 lf zadruge 1968 33 7 26 37 11 0 K 1969 37 6 31 18 13 0 8 1970 - - - - - - 1971 “ “ “ - Kmetijske zadru- 1967 195 381 21 561 173 820 78 624 95 196 13 676 278 42C 8 180 ge 1968 181 012 19 472 161 549 71 699 89 850 16 011 223 251 6 000 1969 202 174 20 302 181 872 81 355 100 517 21 714 248 694 1970 239 623 22 661 216 962 94 212 122 750 22 358 307 939 1971 258 926 23 099 235 827 93 195 142 632 33 999 325 u; Druge kmetijske 1967 22 849 992 21 857 11 713 10 144 43 11 042 219 organizacije 1968 26 546 1 060 25 486 13 525 11 961 202 12 412 215 1969 26 557 1 088 25 469 15 170 10 299 307 13 258 1970 31 456 1 151 30 305 17 869 12 436 175 14 496 1971 39 412 1 486 37 926 21 724 16 202 314 16 856 D Družbeni produkt in narodni dohodek po organizacijskem načelu sta izračunana po načelu zajetja gospodar ske organizacije kot celote. Pri tem so gospodarske organizacije razvrščene po svoji pretežni dejavnosti. 1-10. Narodni dohodek za zasebni sektor gospodarstva po panogah dejavnosti: tisoč din Ves Kmetij- stvo Gradbe- ništvo Promet Trgovina Gostinstvo in turizem Obrt in komunala SR SLOVENIJA 1963 896310 731660 34960 11700 16350 101640 1964 1098710 877050 49300 18360 - 19600 134400 1965 1457870 1140600 86070 26980 - 29490 174730 1966 1890782 1370543 163108 38855 - 49491 268745 1967 1956198 1322604 205718 59276 - 67497 301103 1968 2115873 1291882 284029 76655 - 83929 379378 1969 2389536 1397155 342835 91349 570 101275 456352 1970 2769768 1582039 397028 121247 605 113846 555003 1971 3265944 1784027 509828 154594 817 136108 680570 Delež v % SR SLOVENIJA 1963 100 81,6 3,9 1,3 _ 1,8 11,4 1964 100 79,8 4,5 1,7 - 1,8 12,2 1965 100 78,2 5,9 1,9 - 2,0 12,0 1966 100 72,5 8,6 2,1 - 2,6 14,2 1967 100 76,6 10,6 3,0 - 3,4 15,4 1968 100 61,1 13,6 3,0 - 4,0 17,9 1969 100 58,5 14,4 3,8 0,0 4,2 19,1 1970 100 57,1 14,4 4,4 0,0 4,1 20,0 1971 100 54,6 15,6 4,7 0,0 4,2 20,9 2. RASTLINSKA IN ŽIVALSKA PROIZVODNJA V SLOVENIJI 1968-1972 2-1. Pregled zemljiških kategorij za SR Slovenijo 1968-1972 Površina zemljiških kategorij - ha 1968 1969 1970 1971 1972 VSA POVRŠINA 2 025 285 2 025 285 2 025 400^ 2 025 400 2 025 400 Njive in vrtovi 280 275 277 984 275 032 274 037 271 821 Sadovnjaki 35 850 35 876 35 818 37 056 35 916 Vinogradi 20 399 20 644 20 638 20 649 20 517 Travniki 307 957 315 906 323 385 317 057 321 302 Pašniki 288 945 281 465 286 852 269 869 263 293 Ribniki, trstičja in močvirja 4 009 2 826 3 203 2 585 2 501 Gozdna zemljišča 960 035 961 348 949 604 972 925 965 923 Nerodovitno 127 815 129 236 130 868 131 222 144 127 Struktura zemljiških kategorij v % VSA POVRŠINA 100 100 100 100 100 Njive in vrtovi 13,8 13,7 13,6 13,5 13,4 Sadovnjaki 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 Vinogradi 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 Travniki 15,2 15,6 16,0 15,7 15,9 Pašniki 14,3 13,9 14,2 13,4 13,0 Ribniki, trstičja in močvirja 0,2 0,1 0,1 0,1 0,1 Gozdna zemljišča 47,4 47,5 46,9 48,0 47,7 Nerodovitno 6,3 6,4 6,4 6,5 7,1 1) Podatki za "Vso površino" so za SR Slovenijo za leta 1970 do 1972 po reviziji površin katastrskih občin po stanju 31.12.1969 (Statistično gradivo št. 17/70), za leti 1968 in 1969 so povzeti po dokumentaciji Geodetske uprave SRS. Leta je zbralo podatke od katastrskih uradov oziroma zavodov. Podatki za zemljiške kategorije so po vsakoletni oceni služb rastlinske proizvodnje. 1968 1969 1970 1971 1972 VSA POVRŠINA 2 025 285 2 025 285 2 025 400 2 025 400 2 025 400 družbena 632 167 631 573 615 154 622 406 614 290 zasebna 1 393 118 1 393 712 1 410 246 1 402 994 1 411 110 Njive in vrtovi 280 275 277 984 275 032 274 037 271 821 družbeni 25 706 25 178 23 591 26 316 25 545 zasebni 254 569 252 806 251 441 247 721 246 276 Sadovnjaki 35 850 35 876 35 818 37 056 35 916 družbeni 5 648 5 318 4 636 4 827 4 344 zasebni 30 382 30 558 31 182 32 229 31 572 Vinogradi 20 399 20 644 20 638 20 649 20 517 družbeni 3 133 3 322 3 223 3 143 3 139 zasebni 17 266 17 322 17 415 17 506 17 378 Travniki 307 957 315 906 323 385 317 057 321 302 družbeni 45 498 45 919 45 247 37 417 34 709 zasebni 262 459 269 987 278 138 279 640 286 593 Pašniki 288 945 281 465 286 852 269 869 263 293 družbeni 86 047 84 839 85 473 76 258 64 421 zasebni 202 898 196 626 201 379 193 611 198 872 Ribniki, trstičja in močvirja 4 009 2 826 3 203 2 585 2 501 družbeni 3 074 1 851 2 143 1 621 1 471 zasebni 935 975 1 060 964 1 030 Gozdna zemljišča 960 035 961 348 949 604 972 925 965 923 družbena 365 907 366 902 348 205 368 864 365 865 zasebna 594 128 594 446 601 399 604 061 600 058 Nerodovitno 127 815 129 236 130 868 131 222 144 127 družbeno 97 334 98 244 102 636 103 960 114 796 zasebno 30 481 30 992 28 232 27 262 29 331 2-3. Sestava zem Ijiških kategorij po lastništvu (vsi sektorji - 100) % 1968 1969 1970 1971 1972 VSA POVRŠINA družbena 31,2 31,2 30,4 30,7 30,3 zasebna 68,8 68,8 69,6 69,3 69,7 Njive in vrtovi družbeni 9,7 9,1 8,6 9,6 9,4 zasebni 90,8 90,9 91,4 90,4 90,6 Sadovnjaki družbeni 15,3 14,8 12,9 13,0 12,1 zasebni 84,7 85,2 87,1 87,0 87,9 Vinogradi š družbeni 15,4 16,1 15,6 15,2 15,3 zasebni 84,6 83,9 84,4 84,8 84,7 Travniki družbeni 14,8 14,5 14,0 11,8 10,8 zasebni 85,2 85,5 86,0 88,2 89,2 % 1968 1969 1970 1971 1972 Pašniki družbeni 29,8 30,1 29,8 28,3 24,5 zasebni 70,2 69,9 70,2 71,7 75,5 Ribniki, trstičja in močvirja družbeni 76,7 65,5 66,9 62,7 58,8 zasebni 23,3 34,5 33,1 37,3 41,2 Gozdna zemljišča družbena 38,1 38,2 36,7 37,9 37,9 zasebna 61,9 61,8 63,3 62,1 62,1 Nerodovitno družbeno 76,2 76,0 78,4 79,2 79,6 zasebno 23,8 24,0 21,6 20,8 20,4 2-4. Skupine zemljiških kategorij po uporabnosti ha 1968 1969 1970 1971 1972 VSA POVRŠINA 2 025 285 2 025 285 2 025 400 2 025 400 2 025 400 družbena 632 167 631 573 615 154 622 406 614 290 zasebna 1 393 118 1 393 712 1 410 246 1 402 994 1 411 110 Obdelovalno' ^ 644 481 650 410 654 873 648 799 649 556 družbena 79 805 79 737 76 697 71 703 67 737 zasebna 564 676 570 673 578 176 577 096 581 819 Kmetijska ^ 937 435 934 701 944 928 921 201 915 350 družbena 168 926 166 427 164 313 149 530 133 629 zasebna 768 509 768 274 780 615 771 671 781 721 3) Rodovitna 1 897 470 1 896 049 1 894 532 1 894 126 1 881 273 družbena 534 833 533 329 512 518 518 394 499 494 zasebna 1 362 637 1 362 720 1 382 014 1 375 732 1 381 779 1) Obde’ovalne površine so: njive z vrtovi, sadovnjaki, vinogradi in travniki. 2) Kmetijsko površino dobimo, če k obdelovalni prištejemo še pašnike, ribnike, trstičja in močvirja 3) Rodovitno površino dobimo, če h kmetijski prištejemo gozdna zemljišča. 1968 1969 1970 1971 1972 VSE NJIVE 279 261 277 037 275 032 274 037 271 821 družbene 24 692 24 231 23 591 26 316 25 545 zasebne 254 569 254 569 251 441 247 721 246 276 Žita 142 558 142 128 141 355 140 075 138 090 družbena 12 6T4 12 530 12 362 12 547 12 662 zasebna 129 944 129 598 128 993 127 528 125 428 Industrijske rastline 3 872 3 705 3 623 3 597 3 567 družbene 1 680 1 611 1 612 1 659 1 653 zasebne 2 192 2 094 2 011 1 938 1 914 Vrtnine 58 410 57 863 57 285 55 236 53 580 družbene 1 242 1 306 981 921 732 zasebne 57 168 56 557 56 304 54 315 52 848 Krmske rastline 68 786 67 004 65 873 65 860 67 074 družbene 7 601 6 668 6 036 6 374 6 059 zasebne 61 185 60 336 59 837 59 486 61 015 Nasadi in drugo 5 635 6 337 6 896 9 269 9 510 družbeni 1 555 2 116 2 600 4 815 4 439 zasebni 4 080 4 221 4 296 4 454 5 071 2-6. Struktura skupin njivskih posevkov po astništvu 1968 1969 1970 1971 1972 VSE NJIVE 100 100 100 100 100 družbene 8,8 9,1 8,6 9,6 9,4 zasebne 91,2 90,9 91,4 90,4 90,6 Žita 100 100 100 100 100 družbena 8,8 8,8 8,7 9,0 9,2 zasebna 91,2 91,2 91,3 91,0 90,8 Industrijske rastline 100 100 100 100 100 družbene 43,4 43,5 44,5 46,1 46,3 zasebne 56,6 56,5 55,5 53,9 53,7 Vrtnine 100 100 100 100 100 družbene 2,1 2,3 1,7 1,7 1,4 zasebne 97,9 97,7 98,3 98,3 98,6 Krmske rastline 100 100 100 100 100 družbene 11,1 10,0 9,2 9,7 9,0 zasebne 88,9 90,0 90,8 90,3 91,0 Nasadi in drugo 100 100 100 100 100 družbeni 27,6 33,4 37,7 51,9 46,7 zasebni 72,4 66,6 62,3 48,1 53,3 1968 1969 1970 1971 1972 VSA NJIVSKA POVRŠINA 279 261 277 037 275 032 274 037 271 821 Pšenica 57 680 59 049 59 630 60 134 59 109 Rž 11 475 11 129 10 559 9 367 8 136 Ječmen 12 951 12 467 11 780 11 028 10 641 Oves 11 888 11 643 11 188 9 828 9 322 Soržica 1 447 1 414 1 268 833 1 249 Koruza 45 846 45 458 45 979 47 960 48 744 Ajda 226 207 190 167 138 Proso 871 698 670 661 698 Lan 39 28 25 19 11 Konplja 25 21 22 8 4 Sirek 22 16 15 13 9 Sladkorna pesa 18 12 7 6 4 Olnja repica 882 842 823 761 787 Hmelj 2 499 2 485 2 459 2 488 2 496 Sončnice 161 158 149 156 154 Zdravilna zelišča in dišavni- ce 29 27 17 15 14 Krompir 48 339 48 024 47 090 45 195 43 354 Fižol 1 223 1 224 1 303 1 338 1 424 Grah 344 314 327 352 339 Vrtno korenje 424 433 478 482 514 Čebula 1 052 1 027 1 125 1 084 1 060 Česen 357 389 441 437 443 Paradižnik 950 881 898 926 943 Zelje in ohrovt .2 642 2 607 2 679 2 665 2 849 Paprika 295 296 295 293 281 Melone in lubenice 12 11 9 9 6 Črna detelja 25 471 23 957 24 415 23 977 24 135 Lucerna 17 918 18 130 17 615 17 170 17 293 Grašiča 500 426 379 325 379 Druge detelje 800 720 1 069 904 585 Mešanica trav in detelj 6 074 6 098 6 189 6 757 7 156 Silažna koruza in pitnik 4 758 4 502 4 733 4 997 4 949 Mohar 3 3 4 2 2 Krmska pesa 7 356 7 161 6 619 6 617 6 333 Krmsko korenje 2 400 2 233 1 989 1 945 1 947 Drevesnice, trsnice, mati- čnjaki 176 165 152 200 238 Maline, jagode, ribez 797 602 798 754 846 Ledine in trznine (praha) 2 586 2 825 2 808 2 488 2 938 Neobdelane njive 2 703 3 226 3 670 6 327 6 253 D 1 q 1968 1969 1970 1971 1972 Pšenica 1 308 939 1 467 830 1 334 132 1 587 341 1 232 056 Rž 189 941 176 636 156 481 151 103 115 517 Ječmen 237 472 235 492 207 287 209 393 183 750 Oves 189 153 187 725 177 509 155 571 137 072 Soržica 24 485 25 846 20 230 15 310 18 778 Koruza 1 532 440 1 412 539 1 462 365 1 345 586 1 502 217 Ajda 47 156 48 676 50 391 25 105 17 586 Proso 39 807 30 807 29 615 20 987 11 273 Lan-vlakno 999 734 710 356 250 Konoplja-^/lak no 518 605 362 177 44 Sladkorna pesa 4 550 2 750 1 480 900 650 Oljna repica 8 470 8 492 7 703 8 582 7 648 Hmelj 30 495 31 973 34 314 27 774 29 553 Sončnice 14 363 10 523 8 675 7 733 5 7v3 Krompir 6 510 798 6 522 002 6 220 757 5 976 669 4 328 019 Fižol-zrnje 68 696 63 749 67 012 59 979 55 765 Grah-zrnje 1 951 1 871 2 026 2 042 1 989 Vrtno korenje 37 743 37 297 40 036 39 349 39 085 Čebula 105 522 104 683 111 241 107 138 78 411 Česen 19 977 21 205 21 790 22 101 20 163 Paradižnik 112 641 82 977 81 995 82 259 73 500 Zelje in ohrovt 658 567 547 036 559 183 518 027 510 674 Paprika 15 310 11 391 11 446 10 949 10 004 Melone in lubenice 732 380 270 200 Črna detelja 1 423 401 1 359 027 1 379 810 1 177 701 1 343 239 Lucerna 1 051 232 1 060 685 1 002 801 870 254 945 538 Grašiča 24 339 17 162 14 384 12 722 14 831 Druge detelje 36 868 j 28 534 35 898 40 149 Mešanice trav in detelj 390 063 346 481 387 810 349 713 443 588 Silažna koruza in pitnik 2 132 732 1 959 306 2 098 571 1 990 640 2 505 589 Mohar 330 90 91 50 60 Krmska peso 2 215 039 2 039 775 1 871 163 1 811 491 1 634 482 Krmsko korenje 1 079 390 988 955 921 122 807 880 750 291 Krmska repa 2 467 411 1 838 327 2 001 396 1 689 354 1 392 318 Seno 11 773 760 12 176 153 12 633 208 10 529 499 12 309 651 . 1) Pri vseh posevkih se podatki nanašajo na pridelek glavnih, vmesnih in strniščnih posevkov ter podsevkovj pridelek sena je seštevek pridelka s travnikov, sadovnjakov, senožeti, pašnikov, ledin in neobdelanih njiv. 1968 1969 1970 1971 1972 Pšenica a 57 680 59 049 59 612 60 113 58 592 b 1 308 939 1 467 830 1 334 1 32 1 587 341 1 232 056 C 22,7 24,8 22,4 26,4 21,0 Rž a 11 475 11 129 10 556 9 326 8 071 b 189 941 176 636 156 481 151 103 115 517 C 16,6 15,9 14,8 16,2 14,3 Ječmen a 12 951 12 399 11 655 10 826 10 606 b 237 472 235 492 207 287 209 393 183 750 C 18,2 19,0 17,8 19,3 17,3 Oves a 11 888 11 643 11 152 9 726 9 347 b 189 153 187 725 177 509 155 571 137 072 C 15,9 16,1 15,9 16,0 14,7 Soržica a 1 447 1 414 1 237 833 1 241 b 24 485 25 846 20 230 15 310 18 778 C 16,9 18,3 16,4 18,4 15,1 Koruza, glavni posevek a 45 941 45 416 45 968 47 679 47 877 b 1 532 440 1 411 917 1 461 664 1 342 760 1 501 650 C 33,4 31,1 31,8 28,2 31,4 Koruza, strniščni a 74 30 45 63 48 posevek b 3 632 622 701 2 826 567 C 49,1 20,7 15,6 44,8 11,8 Ajda, prašna a 209 204 190 167 135 b 1 761 2 262 1'924' 2 065 555 C 8,4 11,1 10,1 12,4 4,1 Ajda, strniščna a 6 057 5 851 5 553 4 736 3 425 b 45 395 46 414 84 467 23 040 17 031 C 7,5 7,9 8,7 4,9 5,0 Proso, prašno a 732 647 670 631 620 b 8 782 8 739 8 997 8 321 5 896 C 11,9 13,5 13,4 13,2 9,5 Proso, strniščno a 2 733 2 381 2 150 1 842 917 b 31 025 22 068 20 618 12 666 5 377 C 11,4 9,3 9,6 6,8 5,9 Lan za vlakono a 36 25 25 19 11 b 999 734 710 356 250 C 27,8 29,4 28,4 18,7 22,7 Konoplja za vlakno a 25 21 9 7 3 b 518 605 362 177 44 C 20,7 28,8 40,2 25,3 14,7 a = pospravljena površina ha, b = ves pridelek q, c = hektarski pridelek q 1968 1969 1970 1971 1972 Sladkorna pesa a 18 12 7 6 4 b 4 550 2 750 1 480 900 650 c 253 229 211 150 162 Oljna repica a 862 832 814 771 779 b 8 470 8 492 7 703 8 582 7 648 c 9,6 10,2 9,5 11,1 9,8 Hmelj, ves a 2 497 2 485 2 459 2 454 2 501 b 30 495 31 973 34 314 27 774 29 553 c 12,2 12,9 13,9 11,3 11,8 Sončnice, glavni a 164 158 149 156 151 posevek b 1 671 1 666 1 584 1 496 1 056 c 10,2 10,5 10,6 9,6 7,0 Sončnice, vmesni a 4 639 4 164 3 121 3 461 2 950 posevek b 12 692 8 857 7 091 6 237 4 737 c 2,7 2,1 2,3 1,8 1,6 Krompir, glavni a 48 378 48 023 47 090 45 195 43 003 posevek b 6 487 598 6 494 306 6 196 215 5 950 954 4 303 716 c 134 135 132 132 100 Krompir, vmesni a 318 381 357 374 384 posevek b 23 200 27 696 24 542 25 715 24 303 c 72,9 72,7 68,7 68,7 63,3 Fižol za zrnje, glavni a 1 224 1 225 1 256 1 173 1 292 posevek b 15 000 14 641 14 986 14 833 15 201 c 12,3 12,0 11,9 12,6 11,8 Fižol za zrnje, vmesni a 29 320 27 220 24 689 22 547 20 000 posevek b 53 696 49 108 52 026 45 146 40 564 c 1,8 1,8 2,1 2,0 2,0 Grah v zrnju a 346 308 259 234 217 b 1 951 1 871 2 026 2 042 1 989 c 5,6 6,1 7,8 8,7 9,2 Vrtno korenje a 417 423 477 482 515 b 37 743 37 297 40 036 39 349 39 085 c 90,5 88,2 83,9 82,0 75,9 Čebula a 1 051 1 013 1 123 1 084 1 058 * b 105 522 104 683 111 241 107 138 78 411 c 100 103 99 99 74 1968 1969 1970 1971 1972 Česen a 355 388 440 437 440 b 19 977 21 205 21 790 22 101 20 163 c 56,3 54,6 49,5 50,6 45,8 Paradižnik a 950 875 897 918 940 (glavni posevek) b 111 781 82 977 81 995 81 028 73 500 c 118 95 91 88 78 Paradižnik a 10 7 27 6 _ (vmesni posevek) b 860 536 1 160 1 231 - c 86,0 76,5 42,9 205 Zelje in ohrovt a 2 606 2 607 2 679 2 665 2 841 (glavni posevek) b 500 670 421 394 444 018 414 836 403 542 c 192 162 166 156 142 Zelje in ohrovt a 984 1 005 787 893 886 (strniščni posevek) b 157 897 125 642 115 165 103 191 107 132 c 161 125 146 116 121 Paprika a 294 295 287 293 280 b 15 310 11 391 11 446 10 949 10 004 c 52,1 38,6 39,9 37,4 35,7 Melone in lubenice a 14 11 9 9 6 b 732 380 270 200 150 c 52,3 34,5 30,0 22,2 25,0 Črna detelja a 25 350 23 745 24 059 23 674 24 086 (glavni posevek) b 1 232 521 1 177 715 1 212 396 1 028 094 1 174 191 c 48,6 49,6 50,4 43,4 48,7 Črna detelja a 11 717 11 578 10 944 10 703 10 508 (podsevek) b 190 880 181 312 167 414 149 607 169 048 c 16,3 15,7 15,3 14,0 16,1 Lucerna a 17 836 18 000 17 404 17 068 17 224 (glavni posevek) b 975 609 989 306 946 217 816 926 888 871 c 54,7 55,0 54,0 47,9 51,6 Lucerna a 4 064 4 065 3 585 3 521 3 265 (podsevek) b 75 623 71 379 62 584 53 328 56 667 c 18,6 17,6 17,5 15,1 17,4 Grašiča a 508 427 363 311 370 b 24 339 14 162 14 384 12 722 14 831 c 47,2 40,2 39,6 40,9 40,1 Mešanica trav in de- a 6 021 6 078 5 965 6 757 7 063 tel j (glavni posevek) b 339 522 302 913 332 906 302 219 392 079 c 56,4 49,8 55,8 44,7 55,5 .1968 1969 1970 1971 1972 Mešanica trav in detelj a 2 277 2 372 2 587 2 458 2 785 (podse vek) b 50 541 43 578 :54 904 47 494 51 509 c 22,7 18,4 21,2 19,3 18,5 Druge detelje a 801 704 1 021 904 572 b 36 868 28 534 35 898 40 149 24 946 c 46,0 40,5 35,2 44,4 43,6 Silažna koruza in pit- a 4 792 4 646 4 733 4 997 5 989 nik (glavni posevek) b 1 623 985 1 473 619 1 565 071 1 465 257 1 948 138 c 339 317 331 293 325 Pitnik a 3 193 3 252 3 538 3 784 3 546 (strniščni posevek) b 508 747 485 687 533 500 525 383 557 451 c 159 149 151 139 157 Mohar a 3 3 4 2 2 (glavni posevek) b 90 90 91 50 60 c 30,0 30,0 22,8 25,0 30,0 Mohar a 8 _ _ _ - (strniščni posevek) b 240 - - c 30,0 Krmska pesa a 7 319 7 162 6 613 6 537 6 271 (glavni posevek) b 1 675 174 1 578 240 1 460 390 1 357 538 1 211 666 c 229 220 221 208 193 Krmska pesa a 3 003 2 867 2 514 2 858 2 852 (strniščni posevek) b 539 865 461 535 410 773 453 953 422 816 c 178 161 163 159 148 Krmsko korenje a 2 414 2 189 1 966 1 945 1 941 (glavni posevek) b 375 829 329 589 293 291 278 322 266 377 c 156 151 149 143 137 Krmsko korenje a 5 859 5 740 5 645 5 487 5 055 (podsevek b 703 561 659 366 627 831 529 558 483 914 c 120 115 111 97 96 t Kanska repa a 12 370 11 942 10 851 10 453 9 285 (strniščni posevek) b 2 467 411 1 838 327 2 001 396 1 689 354 1 392 318 c 200 154 184 162 150 1968 1969 1970 1971 1972 Travniki a 306 595 307 632 322 964 309 601 307 967 b 8 545 603 9 018 985 9 607 979 7 913 565 9 450 013 C 27,9 29,3 29,7 25,6 30,7 Pašniki a 284 731 271 506 269 820 232 576 220 870 b 2 514 947 2 411 477 2 232 122 1 827 766 2 083 991 C 8,8 8,9 8,2 7,8 9,4 Sadovnjaki a 34 763 31 865 32 435 33 292 32 635 b 651 429 668 751 708 334 609 814 696 047 C 18,7 21,0 21,8 18,3 21,3 Ledine, trznine in a 6 908 6 056 6 316 6 521 7 271 neobdelane njive b 61 781 76 940 84 773 45 107 79 600 C 8,9 12,7 13,4 6,9 10,9 a = pospravljena površina ha, b = ves pridelek, c - pridelek na ha q 2-11. Sadna drevesa in pridelek sadja 1968 1969 1970 1971 1972 Jablane a 4 135 399 4 218 103 4 194 907 4 690 317 4 378 119 b 3 140 621 3 356 165 3 292 164 3 336 752 3 562 197 C 551 495 843 457 460 853 337 189 174 962 č 17,6 25,1 14,0 10,1 4,9 Hruške a 1 269 349 1 293 517 1 265 286 1 365 884 1 292 148 b 989 419 1 028 384 1 038 813 1 130 500 1 095 500 C 157 940 128 657 110 889 125 963 55 737 č 16,0 12,5 10,7 11,1 5,8 Kutine a 10 526 10 542 9 253 8 611 7 921 b 8 324 8 257 8 096 7 933 6 800 C 557 503 518 508 217 č 6,7 6,1 6,4 6,4 3,2 Češplje in slive a 1 147 470 1 117 783 1 119 828 1 144 553 1 125 770 b 957 476 960 636 963 469 1 007 614 984 248 C 136 855 43 031 61 496 48 936 26 284 č 14,3 4,'5 6,4 4,8 2,7 Češnje a 383 938 375 712 368 972 365 041 357 236 b 333 026 329 099 323 500 318 170 313 004 C 51 784 28 654 36 269 36 692 17 021 č 15,5 8,7 11,2 11,5 5,6 o= število vseh dreves, b=število rodnih dreves, c-ves pridelek q, č=pridelek na rodno drevo kg 2-11. Sadna drevesa in pridelek sadja (nadaljevanje) 1968 1969 1970 1971 1972 Višnje a 46 473 42 829 41 547 42 353 43 837 b 16 718 31 909 32 594 30 379 31 161 C 2 570 1 552 1 530 1 427 838 č 6,9 4,9 4,7 4,7 2,7 Marelice a 46 344 47 134 47 267 46 004 46 438 b 39 160 30 569 41 064 41 574 40 983 C 5 262 3 854 5 239 3 167 2 443 č 13,4 12,6 12,8 7,6 6,0 Breskeve a 577 474 590 546 604 147 568 327 588 317 b 442 500 465 225 494 478 496 477 500 545 C 58 075 46 188 59 286 70 583 64 729 č 13,1 9,9 12,0 14,2 12,9 Orehi a 248 957 251 448 245 346 253 122 248 005 b 203 093 205 197 206 367 206 151 205 949 C 14 277 19 719 15 960 13 238 3 646 č 7,0 9,6 7,7 6,4 1,8 Mandeljni a 10 234 10 714 9 661 10 404 9 458 b 9 441 9 971 9 018 9 541 8 696 C 498 521 457 439 394 č 5,3 5,2 5,1 4,6 4,5 Fige a 40 636 40 795 38 625 30 455 30 342 b 38 781 39 052 37 228 29 602 29 657 C 2 507 2 806 2 841 1 695 1 516 č 6,4 7,2 7,6 5,7 5,1 Oljke a 70 410 72 113 69 590 65 640 64 320 b 64 890 66 652 64 640 61 910 60 470 C 2 946 2 561 2 817 2 705 2 015 č 4,5 3,8 4,4 4,4 3,3 Kakiji a 15 519 15 364 15 341 15 533 15 618 b 13 222 13 937 14 146 14 416 14 446 C 3 057 2 110 2 789 2 831 2 140 č 23,1 15,1 19,7 19,6 12,6 2-12. Površina in pridelek jagodičevja 1968 1969 1970 1971 1972 Maline a 20 20 18 15 15 b 373 339 449 225 326 C 18,7 17,0 24,9 15,0 21,7 Ribez in kosmulja a 623 617 608 553 578 b 13 008 11 742 14 623 12 016 8 191 C 20,9 19,0 24,1 21,7 14,2 Jagode a 154 157 176 185 247 b 4 970 5 258 6 353 5 854 7 477 C 32,2 33,5 36, T 31,6 30;7 a = obrana površina ha, b = ves pridelek q, c = pridelek na ha q 2-13. Domača predelava sadja 1968 1969 1970 1971 1972 Suhe slive q 2 081 927 988 783 347 Drugo suho sadje q 3 284 4 179 2 240 2 054 601 Mezga iz sliv q 3 803 1 609 1 870 1 577 927 Druge mezge q 2 405 2 517 1 819 1 577 585 Slivovka hi 9 580 2 394 3 811 2 600 1 295 Drugo sadno žganje hi 4 490 9 491 4 855 4 302 1 382 Sadni sokovi hi 2 021 8 088 1 443 2 060 767 Sadjevec (jabolčnik) hi 168 832 195 672 93 628 59 898 19 908 Pridelane olive, vse q 2 946 2 561 2 817 2 705 2 015 porabljene sveže q - - - - - konzervirane q 3 8 8 13 8 predelane v olje q 2 943 2 553 2 809 2 691 2 001 Dobljeno: olje hi 519 512 499 533 401 tropin q 1 286 651 617 495 216 Nasušene f ige q 60 61 42 4 29 2-14. Površina vinogradov, trte, pridelek in predelava grozdja 1968 1969 1970 1971 1972 Površina rodnih in nerodnih vinogradov, ho vse trte 20 399 20 644 20 638 20 649 20 517 žlahtne 16 491 16 867 16 707 16 924 16 842 samorodnice 3 908 3 777 3 931 3 725 3 675 Površina rodnih vinogradov, ha vse trte 18 494 18 597 18 638 18 923 18 863 žlahtne 14 820 14 969 14 895 15 307 15 332 samorodnice 3 674 3 628 3 743 3 616 3 531 2-14. Površino vinogradov, trte, pridelek in predelava grozdja (nadaljevanje) 1968 1969 1970 1971 1972 Število rodnih trt (tisoči) vse trte 93 505 95 611 96 057 92 289 92 626 žlahtne 69 578 71 860 72 903 70 526 71 202 samorodnice 23 927 23 751 23 154 21 763 21 423 Ves pridelek grozdja v q vse trte 730 118 707 786 930 266 77 7 590 700 901 žlahtne 574 461 555 677 770 965 642 919 598 340 samorodnice 155 657 152 109 168 301 1 34 671 102 561 Število rodnih trt na ha rodnih vinogradov vse trte 5 056 5 141 5 154 4 880 4 910 žlahtne 4 695 4 800 4 894 4 607 4 644 samorodnice 6 513 6 546 6 186 6 018 6 067 Pridelek grozdja na ha, q vse trte 39,4 38,4 50,4 41,1 37,2 žlahtne 38,8 37,1 51,8 42,0 39,0 samorodnice 42,4 41,9 45,0 37,2 29,0 Pridelek grozdja na rodno trto, kg vse trte 0,78 0,74 0,97 0,84 0,76 žlahtne 0,83 0,77 1,06 0,91 0,84 samorodnice 0,65 0,64 0,73 0,62 0,48 Predelano grozdje v vino, q 630 810 640 021 827 113 679 658 624 271 Dobljena vina, hi 435 636 438 346 578 421 468 244 425 331 Izkoristek grozdja, % Od skupnega pridelka groz- 69,0 68,5 69,9 68,9 68,1 dja je bilo predelanega % 86 90 88 87 89 Dobljeno žganje, hi 4 410 5 696 4 483 4 791 4 154 2-15. Porabljene količine umetnih gnojil in njih aktivnih snovi 1968 1969 1970 1971 1972 Vsi sektorji Vsa količina t 98 265 124 435 121 249 122 649 131 162 na 1 ha obdelovalne površine v kq 152 191 185 193 202 Družbeni sektor Vso količina t 41 505 40 588 34 770 32 8241 36 2122) na ha obdelovalne površine v kg 520 509 453 574 653 Zasebni sektor Vsa količina t 56 760 83 847 86 479 89 825 94 950 na ha obdelovalne površine v kg 100 147 150 155 162 Aktivni dušik v t - 9 825 10 737 11 867 14 168 Aktivni fosfor v t - 6 975 7 985 8 166 9 390 Aktivni kalij v t - 5 344 6 521 7 436 8 425 * 1) Ta količina vsebuje 3 939 ton aktivnega dušika, 3 401 ton aktivnega fosforja in 3 696 ton aktivnega kalija. 2) Ta količina vsebuje 4 835 ton aktivnega dušika, 3 780 ton aktivnega fosforja in 4 089 ton aktivnega kalija. Število^ Delež živine po lastništvu 1969 1970 1971 1972 1973 1969 1970 1971 1972 1973 Konj i 46 896 45 316 42 127 39 845 36 690 100 100 100 100 100 družbeni 323 253 204 206 210 0,7 0,6 0,5 0,5 0,6 zasebni 46 573 45 063 41 923 39 639 36 480 99,3 99,4 99,5 99,5 99,4 Goveda 503 136 492 918 514 729 508 155 521 270 100 100 100 100 100 družbena 45 694 41 282 48 824 47 204 45 900 9,1 8,4 9,5 9,4 8,8 zasebna 457 442 451 631 465 905 460 951 475 370 90,9 92,4 91,8 90,6 91,2 Prašiči 444 963 449 188 471 145 444 608 408 680 100 100 100 100 100 družbeni 85 601 82 076 89 575 84 816 88 000 19,2 18,3 19,0 19,2 21,5 zasebni 359 362 367 112 381 570 359 792 320 680 81,8 81,7 81,0 80,8 78,5 Ovce 33 590 30 696 24 235 24 344 24 268 100 100 100 100 100 družbene 3 3 3 31 338 0,0 0,0 0,0 0,0 1,4 zasebne 33 140 33 587 24 232 24 313 23 930 100 100 100 99,9 98,6 Perutnina^ 3 693 4 178 5 488 5 386 5 870 100 100 100 100 100 družbena 1 577 1 970 3 022 3 146 3 740 42,7 47,2 55 58,4 63,7 zasebna 2 116 2 208 2 466 2 240 2 130 57,3 52,8 45 41,6 36,3 1) Podatki o številu živine v zasebnem sektorju so bili zbrani nc dan 15. 1. vpisanega leta. Podatki o šte- vilu živine v družbenem sektorju pa so bili zbrani na dan 31.12. prejšnjega leta. 2) Število perutnine je v tisočih. 2-17. Živina in plemenska živina po lastništvu 1969 1970 1971 1972 1973 Konj i 46 896 45 316 42 127 39 845 36 690 družbeni 323 253 204 206 210 zasebni 46 573 45 063 41 923 39 639 36 480 od teh; kobile in breje žerbice 16 172 15 336 13 186 12 602 11 025 družbene 63 43 55 42 45 zasebne 16 109 15 293 13 131 12 560 10 980 Goveda 503 136 492 918 514 729 508 155 521 270 družbena 45 694 41 287 48 824 47 204 45 900 zasebna 457 442 451 631 465 905 460 951 475 370 od teh: krave in breje junice 264 318 260 882 258 259 257 097 257 598 družbene 15 478 14 122 13 640 12 518 11 828 zasebne 248 840 246 760 244 619 244 579 245 770 Prašiči 444 963 449 188 471 145 444 608 408 680 dru žbeni 85 601 82 076 89 575 84 816 88 000 zasebni 359 362 367 112 381 570 359 792 320 680 od teh: plemenske svinje 53 709 56 152 57 855 51 304 49 920 družbene 7 154 8 577 8 774 7 892 6 950 zasebne 46 555 47 575 49 081 43 412 42 970 2-18. Število in sestava živine po spolu in starosti Konji žrebeta in mladi konji kobile in breje žrebice konji in žrebci Goveda teleta in mlada goveda do 1 leta mlada goveda od 1-2 let mlada goveda nad 2 leti krave in breje junice biki 2) voli Prašiči prašički do 6 mescev prašički nad 6 mescev plemenske svinje merjasci pitanci Ovce jagnjeta plemenske ovce odrasle ovce in ovni Perutnina 3) Število ^ ^ Sestava - % 1969 1970 1971 1972 1973 1969 1970 1971 1972 1973 46 896 45 316 42 127 39 845 36 690 100 100 100 100 100 4 636 4 110 3 742 2 592 2 633 9,9 9,1 8,9 6,5 7,2 16 172 15 336 13 186 12 602 11 025 34,5 33,8 31,3 31,6 30,0 26 088 25 870 25 199 24 651 23 031 55,6 57,1 59,8 61,9 62,8 503 136 492 918* 514 729* 508 155 521 270 100 100 100 100 100 112 536 129 568 148 247 140 551 160 114 22,4 26,3 28,8 27,7 30,7 63 146 50 690 55 849 64 360 60 110 12,5 10,4 11,0 12,7 11,6 20 158 14 613 16 481 14 300 14 703 4,0 3,0 3,2 2,8 2,8 264 318 260 882 258 259 257 097 257 598 52,5 53,4 50,9 50,5 49,4 2 391 1 100 907 1 187 1 158 0,5 0,5 0,2 0,2 0,2 40 591 36 065 34 986 30 660 27 587 8,1 7,4 6,9 6,0 5,3 444 963 449 188 471 145 444 608 408 680 100 100 100 100 100 217 791 252 559 268 441 254 299 232 833 48,9 56,2 57,0 57,2 57,0 81 831 58 958 63 642 66 886 59 910 18,4 13,1 13,5 15,0 14,6 54 677 56 152 57 855 51 134 49 920 12,3 12,5 12,3 11,5 12,2 2 129 1 817 1 450 1 929 1 210 0,5 0,4 0,3 0,4 0,3 88 535 79 702 79 757 70 360 64 807 19,9 17,8 16,9 15,8 15,9 33 590 30 696 24 235 24 344 24 268 100 100 100 100 100 10 170 7 622 6 094 6 576 6 977 30,3 24,8 25,2 27,0 28,8 19 319 18 830 14 449 14 383 13 889 57,5 61,4 59,6 59,1 57,2 4 101 4 240 3 692 3 385 3 402 12,2 13,8 15,2 13,9 14,0 3 693 4 178 5 488 5 386 5 870 - _ - - - 1) Podatki o številu živine v zasebnem sektorju so bili zbrani na dan 15. 1. vpisanega leta. Podatki o številu živine v družbenem sektorju pa so bili zbrani na dan 31.12. prejšnjega leta. 2) Glej pojasnila. 3) Število perutnine je v tisočih. 2-19. Prirast živine tisoč ton 1968 1969 1970 1971 1972 Goveda 69,7 55,5 60,5 67,6 68,3 družbena 11,8 7,1 9,2 13,3 13,9 zasebna 57,9 48,4 51,3 54,3 54,4 Prašiči 55,3 53,1 56,3 57,0 54,7 družbeni 12,2 12,4 12,3 13,7 12,6 zasebni 43,1 40,7 44,0 43,3 42,1 Ovce 0,4 0,4 0,5 0,4 0,3 družbene - - - • • • - zasebne 0,4 0,4 0,5 0,4 0,3 Perutnina 20,9 26,6 37,7 38,1 39,2 družbena 17,1 22,8 32,9 33,8 35,4 zasebna 3,8 3,8 4,8 4,3 3,8 1) Pri prirastu perutnine je v družbenem sektorju všteta kooperacija. 2-20. Količina meso tisoč ton 1968 1969 1970 1971 1972 VSE MESO 102,8 88,3 100,7 109,4 90,2 Goveje meso 46,7 35,9 33,4 37,6 30,9 Svinjsko meso 29,3 25,4 31,1 33,3 30,6 Ovčje meso 0,2 0,2 0,2 0,1 0,1 Meso perutnine 18,1 20,6 30,0 31,5 28,4 Ostalo meso 1) 8,6 6,2 6,0 6,9 7,0 2-21 . Živalska proizvodnja 1968 1969 1970 1971 1972 Družbene kmetijske organizacijo Poprečno število molznih krav 14 006 12 880 12 088 11 628 9 555 Količina namolzenega mleka (tisoč 1) 43 196 45 127 44 638 42 230 42 080 Število kokoši nesnic 378 218 341 668 459 466 459 661 585 654 Količina znesenih jajc (tisoč) 54 991 68 282 87 179 86 791 120 732 Količina neoprane volne (kg) Količina natočenega medu(kg) 7 356 8 037 8 100 2 189 7 486 Zasebna kmečka gospodarstva Poprečno število molznih krov 217 751 211 660 208 835 207 909 201 500 Količina namolzenega mleka (tisoč 1) 353 000 359 800 356 900 355 524 350 100 Število kokoši nesnic 1 903 734 1 981 630 2 219 514 2 117 979 1 919 990 Količina znesenih jajc (tisoč) 190 373 198 163 221 951 218 152 197 760 Količina neoprane volne (kg) 63 815 61 000 53 000 46 117 17 648 Količina natočenega medu (kg) 688 018 452 000 461 000 124 334 289 265 2-22. ZAKOL ŽIVINE V KLAVNICAH 2-22. a Število zaklane živine v klavnicah Število zaklane živine 1968 1969 1970 1971 1972 Kopitarji 2 114 1 270 1 519 1 069 932 Goveda 307 079 250 445 181 495 210 431 162 153 teleta do 6 mescev 138 131 104 561 59 321 69 764 44 110 mlada goveda od 6 mesc. do 2 let 76 494 58 103 59 260 75 795 62 262 krave 31 787 38 274 28 424 29 317 26 409 biki 45 921 29 271 21 426 23 566 20 049 vol i 14 746 20 236 13 064 11 989 9 323 Prašiči 327 338 339 184 353 120 391 843 367 630 mladi prašički 5 957 14 690 6 231 8 632 13 226 mesnati 316 494 319 872 342 642 377 025 344 518 mastni 4 887 4 622 4 247 6 186 9 886 Ovce 4 094 3 845 3 176 2 502 1 370 jagnje ta 2 417 2 165 2 005 1 325 740 ovce in ovni 1 677 1 680 1 171 1 177 630 Perutnina^) 7 149 8 961 13 271 16 101 17 819 I K "ostalemu mesu" štejemo konjsko meso in vso drobovino. Navedene količine mesa predstavljajo vso proizvodnjo mesa v naši republiki (všteto je tudi meso živine uvožene za zakol iz drugih republik-, zato te količine mesa ne predstavljajo proizvodnje meso samo domače živine. 2) Število perutnine je v tisočih. Živa teža v t Mrtva teža v t 1968 1969 1970 1971 1972 1968 1969 1970 1971 1972 Kopitarji 831 489 629 443 263 424 235 298 219 126 Goveda 89 084 77 437 64 050 73 603 59 977 47 478 40 410 33 638 38 692 31 690 teleta do 6 mescev 12 427 9 386 5 780 6 679 4 104 7 884 5 873 3 643 4 152 2 521 mlada goveda od 6 mescev do 2 let 31 738 24 290 25 176 32 324 27 277 16 901 12 839 13 547 17 475 14 871 krave 13 944 17 403 13 616 14 114 12 395 6 352 8 021 6 331 6 456 5 698 biki 21 151 13 165 10 540 11 881 9 748 11 420 7 078 5 597 6 284 3 239 voli 9 824 13 193 8 938 8 604 6 453 4 921 6 599 4 518 4 325 5 361 Prašiči 33 680 33 543 36 315 40 224 37 417 24 177 23 830 25 890 28 548 26 710 mladi prašički 296 762 204 250 492 191 555 136 163 340 mesnati 32 651 32 096 35 463 39 007 35 479 23 511 22 815 25 320 27 738 25 373 mastni 733 685 648 967 1 446 475 460 434 647 996 Ovce 104 107 77 70 38 51 50 39 33 18 jagnjeta 35 30 28 19 10 20 16 15 11 6 ovce in ovni 69 77 49 51 28 31 34 24 23 12 Perutnina 12 369 15 588 22 903 27 897 29 857 9 476 11 931 17 680 20 935 22 215 2-22. c Poprečna teža živine in klavnost Poprečna živa teža kg Klavnost v % Kopitarji 393 385 414 414 283 50,9 48,1 47,4 49,5 47,8 Goveda 290 309 353 350 370 53,3 52,2 52,5 52,6 52,8 teleta do 6 mescev 92 90 97 96 93 63,4 62,6 63,0 62,2 61,4 mlada goveda od 6 mes. do 2 let 415 418 425 426 438 53,3 52,9 53,8 54,1 54,5 krave 439 455 479 481 469 46,5 46,1 46,5 45,7 46,0 biki 461 450 492 504 486 53,9 53,8 53,1 52,9 55,0 voli 666 652 684 718 692 50,1 50,0 50,5 50,3 50,2 Prašiči 103 99 103 103 102 71,8 71,0 71,3 71,0 71,4 mladi prašički 50 52 33 29 37 64,5 72,8 66,7 65,2 69,1 mesnati 103 100 103 103 103 72,0 71,1 71,4 71,1 71,5 mastni 150 148 105 156 146 64,8 67,2 67,0 66,9 68,9 Ovce 25 28 24 28,0 28 48,6 46,7 50,6 47,1 45,7 jagnjeta 14 14 14 14,3 14 56,5 53,3 53,6 57,9 55,5 ovce in ovni 41 46 42 43,3 45 44,7 44,4 49,0 45,1 42,1 Perutnina 1,7 1,7 1,7 1,7 1,7 76,6 76,5 77,2 75, C 74,4 2-22. d Dovoz živine in zakol iz drugih republik ž7va teža v t 1968 1969 1970 1971 1972 Konji 484 72 314 196 237 Goveda 15 686 16 488 15 494 13 188 7 987 Prašiči 12 943 15 804 15 986 18 095 15 492 Ovce 19 4 6,5 7 3 Perutnina - - - - - 2-23. a Oddaja pitane živine z družbenih gospodarstev Število Teža v t 1968 1969 1970 1971 1972 1968 1969 1970 1971 1972 Goveda 52 108 31 110 35 343 47 611 45 860 19 171 10 472 11 984 16 139 17 470 teleta 8 790 8 793 9 133 9 070 4 353 1 966 1 753 1 966 2 088 725 mlada goveda 42 864 21 938 26 194 38 466 41 486 16 983 8 565 10 012 14 015 16 735 odrasla goveda nad 2 leti 454 379 16 75 21 222 154 6 36 10 Prašiči 122 401 14 834 109 459 120686 118396 11 614 10 539 10 477 11 210 11 603 bekoni 119 256 99 334 74 604 83790 81168 11 275 9 074 7 082 7 496 7 688 mesnati 2 336 15 192 34 472 36555 36874 231 1 415 3 337 3 666 3 867 polmastni in mastni 809 308 383 341 354 108 50 58 48 48 Perutnina ^ 4 476 5 380 7 668 8 291 9 732 7 383 9 381 12 536 13 977 17 553 1) Število perutnine je v tisočih. 2-23. b. Oddaja pitane živine z zasebnih gospodarstev v proizvodnem sodelovanju Število Teža v t 1968 1969 1970 1971 1972 1968 1969 1970 1971 1972 Goveda 45 829 38 060 36 658 49 252 52 339 16 488 14 073 12 008 17 397 19 366 teleta 17 303 12 390 17 658 18 898 16 673 3 883 2 406 3 639 3 724 3 204 mlada goveda 26 377 22 767 17 155 27 453 32 595 11 443 10 145 7 456 12 112 14 502 odrasla goveda 2 leti 2 149 2 903 1 815 2 901 3 071 1 140 1 522 913 1 561 1 660 Prašiči 42 354 40 043 40 657 42 241 29 939 4 126 3 906 3 885 4 214 3 111 bekoni 19 195 11 409 10 322 6 646 2 490 1 775 990 831 553 220 mesnati 15 199 18 447 21 415 23 824 18 833 1 529 1 819 2 121 2 369 1 876 polmastni in mastni 7 960 10 187 8 920 11 771 8 6)6 822 1 097 933 1 292 1 015 Perutnina ^ 5 940 8 243 11 075 12 149 11 097 9 560 13 597 18 992 19 849 17 809 1) Število perutnine je v tisočih. 2-23. c. Število živine pitališčih družbenih kmetijskih organizacij in zasebnih gospodarstvih ob koncu lela pri družbenih organizacijah pri zasebnih gospodarstvih 1968 1969 1970 1971 1972 1968 1969 1970 1971 1972 Goveda 19 317 18 163 25 010 24 272 24 161 15 104 14 602 23 744 23 444 24 652 teleta 7 810 7 961 12 355 12 758 11 5 77 6 457 6 896 14 980 14 633 15 071 mlada goveda 11 228 10 185 12 634 11 496 12 577 8 022 6 970 8 106 7 981 8 829 odrasla goveda nad 2 leti 279 17 21 18 7 625 736 658 830 752 Prašiči 55 865 48 245 46 645 48 417 53 179 12 607 11 110 15 541 11 671 11 206 bekoni 55 067 28 669 33 360 30 519 37 003 5 944 881 4 161 1 087 1 675 mesnati 647 19 411 13 117 17 670 16 148 4 383 8 262 9 565 6 917 4 744 mastni in polmastni 151 165 168 228 28 2 280 1 967 1 815 3 667 4 787 2-24. ULOV RIB, RAKOV IN ŠKOLJK 2-24. a Ulov morskih rib, rakov in školjk 1968 1969 1970 1971 1972 1968 1969 1970 1971 1972 količina q sestava % (ves ulov = 100) VES ULOV 24 942 25 978 31 643 37 717 44 670 100 100 100 100 100 plave ribe 23 100 23 867 29 632 35 993 43 060 92,6 92 93,6 95,5 96,4 druge ribe 1 633 1 770 1 623 1 556 1 525 6,5 6,8 5,2 4,1 3,4 raki in glavonožci 205 318 262 152 80 0,8 1,2 0,8 0,4 0,2 školjke 4 23 126 16 5 0,0 0,0 0,4 0,0 0,0 2-24. b Ulov morskih rib, rakov, školjk po sektorjih lastništva 1968 1969 1970 1971 1972 1968 1969 1970 1971 1972 kol ičina q (sestava % (vsi sektorji = 100) Družbeni 24 248 24 807 3 063 36 793 43 920 97,2 96 96,8 97,6 98,3 Zasebni 694 1 171 101 924 750 2,8 4 3,2 2,4 1,7 2-24. c Ulov sladkovodnih rib ir rakov 1968 1969 1970 1971 1972 1968 1969 1970 1971 1972 količina q sestava % VES ULOV 3 638 3 367 4 339 3 896 4 595 100 100 100 100 100 ribe 3 590 3 345 4 326 3 881 4 584 98,7 99,3 99,7 99,6 99,7 raki 48 22 13 15 11 1,3 0,7 0,3 0,4 0,3 2-24. d Ulov sladkovodnih rib in rakov po sektorjih lastništva 1968 1969 1970 1971 1972 1968 1969 1970 1971 1972 količina q sestava % vsi sektorji = 100) Družbeni 1 308 1 643 2 775 2 107 1 672 36,4 48,8 64 54,1 36,4 Zasebni 2 282 1 724 1 564 1 789 2 923 63,6 51,2 36 45,9 63,6 2-25. Prodaja nekaterih pridelkov z družbenih gospodarstev količina 1968 1969 1970 1971 1972 Ži ta pšenica in rž t 12 890 15 048 10 207 11 280 11 249 ječmen t 1 315 1 271 1 019 1 010 487 oves t 862 815 1 111 501 366 koruza t 7 416 9 970 3 889 4 443 4 315 Vrtnine fižol, oluščen t 56 32 32 31 12 krompir t 9 534 9 45? 6 320 5 714 4 486 zelje t 1 074 965 1 072 1 550 485 Industrijske rastline hmelj t 1 559 1 606 1 870 1 345 1 820 Sadje jabolka (namizna in za predelavo) t 7 626 9 152 10 066 8 876 8 425 grozdje (namizno in za predelavo) t 3 120 4 177 4 253 3 912 4 405 slive, sveže t 162 12 48 9 44 češnje in višnje t 8 5 5 2 1 marelice in breskve t 2 421 1 545 1 898 2 656 2 388 Vino hi 52 728 88 089 74 656 115 386 96 892 7’ ' ^ Živina pitani prašiči t 548 501 306 289 224 mesnoti prašiči t 11 569 10 553 10 040 10 762 11 953 klavna goveda t 19 466 11 786 9 870 10 990 11 042 perutnina t 10 202 14 489 22 504 28 969 29 212 Jajca,mleko,mlečni izdelki jajca tisoč kosov 31 216 33 309 39 365 38 152 54 226 sveže mleko tisoč 1 38 419 39 478 38 529 36 525 35 399 maslo q 1 352 - - - - sir q 1 535 0 - - 1) Pri prodaji in odkupu ni šteta plemenska živina; h klavnim govedom so prišteta tudi teleta. 2-26. Odkup nekaterih pridelkov od zasebnih proizvajalcev količina 1968 1969 1970 1971 1972 Žita pšenica in rž t 3 123 6 868 4 110 4 910 5 396 ječmen t 0 4 - 17 30 oves t 42 82 186 202 49 koruza t 623 678 769 533 992 Vrtnine fižol, oluščen t 625 483 351 355 267 krompir t 29 253 30 787 41 147 29 052 31 097 zelje t 2 774 1 598 1 832 1 454 2 019 Industrijske rastline hmelj t 1 008 1 257 1 418 927 1 051 Sadje jabolka (namizna in za predelavo) t 5 750 3 896 2 238 1 342 181 grozdje (namizno in za predelavo) t 4 671 3 450 3 657 4 603 5 043 slive, sveže t 1 573 62 310 1 031 187 češnje in višnje t 1 623 590 1 248 789 121 marelice in breskve t 697 532 406 506 362 Vino hi 45 668 43 519 49 854 48 503 33 869 Živina pitani prašiči t 1 744 1 881 2 540 1 972 913 mesnati prašiči t 5 225 5 294 6 468 8 299 6 837 klavna goveda t 40 363 53 489 43 217 57 605 50 616 ostala živina t 1 730 2 230 739 519 637 perutnina t 2 546 2 086 2 137 2 726 2 122 Jajca,mleko in mlečni izdelki jajca tisoč kosov 8 585 9 191 15 031 14 827 11 972 sveže mleko tisoč 1 81 284 89 950 93 413 104 286 124 047 maslo q 42 1 - - 1 sir q • » • 1 - - 0 drugi mlečni izdelki q 586 44 11 28 508 3. PREGLED POMEMBNEJŠIH KAZALNIKOV ZA LETO 1972 3-1. Površine in posevki v letu 1972 ha SR Slovenija Družbeni sektor Zasebni sektor ZEMLJIŠKE KATEGORIJE Vsa površina 2 025 400 614 290 1 411 110 Njive in vrtovi 271 821 25 545 246 276 Sadovnjaki 35 916 4 344 31 572. Vinogradi 20 517 3 139 17 378 Travniki 321 302 34 709 286 593 Pašniki 263 293 64 421 198 872 Ribniki, trstičja in močvirja 2 501 1 471 1 030 Gozdna zemljišča 965 923 365 865 600 058 Nerodovitno 144 127 114 796 29 331 POVRŠINE PO UPORABNOSTI Vsa 2 025 400 614 290 1 411 110 Obdelovalna 649 556 67 737 581 819 Kmeti jska 915 350 133 629 781 721 Rodovitna 1 881 273 499 494 1 381 779 SKUPINE NJIVSKIH POSEVKOV Ži ta 138 090 12 662 125 428 Industrijske rastline 3 567 1 653 1 914 Vrtnine 53 580 732 52 848 Krmske rastline 67 074 6 059 61 015 NASADI IN NEOBDELANE NJIVE Vsi 9 510 4 439 5 071 Drevesnice, frsnice, matič-njaki in vrbišča 238 147 91 Topoli (na njivski površin!) 81 48 33 Trznina 2 938 1 053 1 885 Neobdelane In druge njive 6 253 3 191 3 062 Zasebni sektor Družbeni sektor površina v ha pridelek q površina v ha pridelek q posejana požeta ves na ha posejana požeta ves na ha Pšenica, vsa 52 508 52 074 1038 163 19,9 6 628 6 518 193 893 29,7 pšenica bogatorodne vrste 42 321 41 887 879 076 21,0 6 628 6 518 193 893 29,7 pšenica druge vrste 10 187 10 187 159 087 15,6 - - - - Rž 8 017 7 953 113 100 14,2 119 118 2 417 • 20,5 Ječmen 9 452 9 440 158 691 16,8 1 169 1 166 25 059 21,5 jbčmen, ozimni 7 187 7 176 118 465 16,5 29 29 953 32,9 ječmen, jari 2 265 2 264 40 226 17,8 1 140 1 137 24 106 21,2 Soržica 1 249 1 241 18 778 15,1 - - - - Oves 8 952 8 922 129 994 14,6 440 425 7 078 16,6 Proso - glavni posevek 573 552 4 765 8,6 68 68 1 131 16,6 Proso-strniščni posevek 910 910 5 323 5,9 7 7 54 7,7 Ajda-glavni posevek 138 135 555 4,1 - - - Ajda-strniščni posevek 3 416 3 416 16 999 5,0 9 9 32 3,6 Koruza-glavni posevek 44 496 44 003 1310 942 29,8 4 249 3 874 190 708 49,2 hibridna 30 762 30 529 992 677 32,5 4 249 3 874 190 708 49,2 ostale vrste 13 734 13 474 318 265 23,6 - - _ Koruza-strniščni posevek 48 48 567 11,8 - - - _ Lan 11 11 250 22,7 - - - _ Konoplja za vlakno 3 3 44 14,7 - - - - Konoplja za zrnje - - - - - - - Sladkorna pesa 4 4 650 162,5 - - - Cikorija - - - - - - - - Hmelj-stari nasad 914 914 10 932 12, 0 1 433 1 433 18 237 12,7 Hmelj-novi naspd 67 67 115 1,7 91 87 269 3,1 Sončnice-glavni posevek 154 151 1 056 7,0 - - _ Sončnice-vmesni posevek 2 950 2 950 4 737 1,6 - - - _ Mak 6 4 34 8,5 - - _ _ Sirek 9 8 622 77,8 - - - - 3-2. Pospravljene površine in pridelki (nadaljevanje) Zasebni sektor Družbeni sektor pospravljena pridelek q pospravljene pridelek q površina ha ves na ha površina ha ves na ha Krompir - glavni posevek 42 606 4 243 808 100 397 59 908 151 Krompir - vmesni posevek 384 24 303 63 - - - Fižol-zrnje - glavni posevek 1 265 14 878 '1,8 27 323 12,0 Fižol - zrnje - vmesni pose- vek 19 968 40 278 2,0 32 286 8,9 Grah - zrnje 217 1 989 9,2 - - Vrtno korenje 513 38 940 76 2 145 73 Paradižnik - glavni posevek 939 73 399 78 1 101 101 Paradižnik - vmesni posevek - - - - - - Zelje in ohrovt - glavni po- sevek 2 790 397 631 143 51 5 911 116 Zelje in ohrovt - naknadni in strniščni posevek 886 106 995 121 0,0 137 Paprika 280 10 004 35,7 - - - Zasebni sektor Družbeni sektor pospravljena pridelek q pospravljena pridelek q površina ha ves na ha površina ha ves na ha Dinje in lubenice 2 150 25,0 Čebula 1 056 78 355 74,2 2 56 28,0 Česen 440 20 162 45,8 - 1 - Črna detel ja-seno (gl. posevek 23 755- 1 151 533 48,5 331 22 658 6d,5 Črna detelja-seno (podsevek) 10 503 168 958 16,1 5 90 18,0 Lucerna-seno (glavni posevek 16 711 857 010 51,3 513 31 861 62,1 Lucerna-seno (podsevek) 3 265 56 667 17,4 - - Mešanice trav in detelj (glav- ni posevek) 5 623 262 587 46,7 1 440 129 492 90,0 Mešanice trav in detelj (pod- sevek) 2 693 50 547 18,8 92 962 10,5 Druge detelje 539 22 697 42,1 33 2 249 68,1 Mešanice stročnic in žit 830 47 820 57,6 7 630 90,0 Krmska pesa (glavni posevek) 6 236 1 203 521 193 35 8 145 233 Krmska pesa (naknadni posev. ) 2 852 422 806 148 - 10 - Krmsko korenje (glavni pos.) 1 941 266 377 137 - - Krmsko korenje (podsevek) 5 055 483 914 96 - - - Grašiča 370 14 831 40,0 - - - Silažna koruza in pitnik (glavni posevek) 3 517 967 278 275 2 472 980 860 397 Pitnik '(strniščni posevek)' 3 470 538 551 155 76 18 900 249 Repa strniščna 9 285 1 392 318 150 - - - 3-3. Travišča Zasebni sektor ■> Družbeni sektor pokošeno pridelek q pokošeno pridelek q ha ves na ha ha ves na ha Travniki - seno 284 144 8 754 284 30,8 22 196 646 714 29,1 Pašniki - seno'' 193 883 1 853 215 9,6 24 670 209 249 8,5 Ledine in trznine 2 222 39 204 17,7 69 202 29,3 Sadovnjaki - seno 30 425 680 272 22,4 2 136 14 891 7,0 Neobdelane njive 4 140 34 947 8,5 545 1 175 2,2 Neorganizirani družbeni sektor Vsi sektorji Travniki 1 627 49 015 30,1 307 967 9 450 013 30,7 Pašniki - seno'' 2 317 21 527 9,3 220 870 2 083 991 9,4 Ledine in trznine - - - 2 291 39 406 17,2 Sadovnjaki - seno 74 884 11,9 32 635 696 047 21,3 Neobdelane njive 295 4 072 13,8 4 980 40 194 8,1 1) Paša je preračunana v seno. 3-4. Drevesa in pridelek sadja Zasebni sektor Družbeni sektor število dreves pridelek število dreves pridelek vseh rodnih ves q na rodno drevo kg vseh rodnih ves q na rodno drevo kg Jabolka 3483 282 2979 619 79 253 2,6 894 837 582 578 95 709 16,4 Hruške 905 963 773 600 27 691 3,6 386 185 321 900 28 046 8,7 Kutine 7 921 6 800 217 3,2 - - - - Češplje in slive 1125 770 976 465 25 474 2,6 8 048 7 783 810 10,4 Mandeljni 9 458 8 696 394 4,5 - - - - Marelice 46 438 39 777 2 350 5,9 1 306 1 206 93 7,7 Breskve 374 876 323 067 40 378 12,5 213 441 177 478 24 351 13,7 Orehi 247 018 205 690 3 645 1,8 987 259 1 0,4 Češnje 357 236 312 023 17 004 5,4 1 065 981 17 1,7 Višnje 30 154 25 939 805 3,1 13 683 5 222 33 0,6 Fige 30 333 29 648 1 516 5,1 9 9 - - Oljke 62 400 58 550 2 009 3,4 1 920 1 920 6 3,1 Kakiji 15 080 13 908 2 028 14,8 538 538 112 20,1 3-5. Pridelek sadja s plantažnih sadovnjakov Površina rodnih sadovnjakov ha Pridelek - q ves na 1 ha rodne površine Zasebni sektor Jabolka 227 6 407 28,2 Hru ške 46 1 991 43,3 Breskve 225 22 626 100,5 Češplje in slive 8 112 14,0 Družbeni sektor Jabolka 1 975 94 399 47,8 Hruške 339 26 930 79,4 Breskve 357 24 049 67,4 Češplje in slive 26 772 29,7 Zasebni sektor Družbeni sektor pospravljena (obrana) površina ha pridelek q pospravljena (obrana) površina ha pridelek q ves na ha ves na ha Maline 15 326 21,7 - _ Ribez in kosmulja 446 6 947 15,6 132 1 244 9,4 Jagode 236 6 746 28,6 11 731 66,4 3-7. Površina vinogradov, število trt in pridelek grozdja Rodni in nerodni vinogradi Rodni vinogradi površina ha število trt (tisoči) površina ha število trt (tisoči) pridelek grozdja ves q na ha q na rodno Vsi sektorji VINOGRADI 20 517 100 114 18 863 93 451 726 227 38,5 0,78 Žlahtna trta (cepljena) 16 842 77 584 15 332 71 203 598 340 39,0 0,84 Samorodnice (hibridi) 3 675 22 530 3 531 21 423 102 561 29,0 0,49 Brajde in latniki - - - 825 25 326 - 3,07 Zasebni sektor VINOGRADI 17 378 92 061 16 030 86 010 578 100 36,1 0,67 Žlahtna trta (cepljena) 13 706 69 542 12 502 63 773 450 358 36,0 0,71 Samorodnice (hibridi) 3 672 22 519 3 528 21 412 102 416 29,0 0,49 Brajde in latniki - - - 825 25 326 - 3,07 Družbeni sektor VINOGRADI 3 139 8 053 2 833 7 441 148 127 52,3 1,99 Žlahtna trta (cepljena) 3 136 8 042 2 830 7 430 147 982 52,3 1,99 Samorodnice (hibridi 3 11 3 11 145 48,3 1,24 Brajde in latniki - - - - - - - 3-8. Pridelek s plantažnih vinogradov Pridelek q vinogradov ha ves na ha VSI SEKTORJI 3 484 191 341 55,0 Družbena gospodarstva 2 611 138 858 53,2 Zasebna kmečka gospodarstva 873 52 483 60,1 3-9. Domača predelava sadja v letu 1972 Sektor SK Slovenija družbeni zasebni Suhe slive q 347 347 Drugo suho sadje q 601 - 601 Mezga in marmelada iz sliv q 927 - 927- iz drugega sadja q 585 - 585 Sl ivovka hi 1 295 1 1 294 Sadno žganje hi 1 382 1 1 381 Sadni sokovi hi 767 - 767 Sadjevec (jabolčnik) hi 19 908 336 19 572 Olivno olje hi 401 - 401 Oljne tropine q 216 - 216 Suhe fige q 29 - 29 3-10. Domača predelava grozdja SR Slovenija Sektor družbeni zasebni PREDELAVA GROZDJA Z VINOGRADOV Predelano grozdje q 624 271 137 419 486 852 Dobljeno vino hi 425 331 95 656 329 675 Izkoristek % 68 70 68 Dobljeno žganje hi 4 154 35 4 119 PREDELAVA GROZDJA Z BRAJD IN LATNIKOV Predelano grozdje q 20 198 - 20 198 Dobljeno vino hi 13 830 - 13 830 Izkoristek % 68 - 68 NAKUP IN PREDELAVA IZ KUPLJENEGA GROZDJA Kupljeno in predelano grozdje q 78 1)6 55 032 23 084 Dobljeno vino hi 54 753 38 807 15 946 Izkoristek % 70 71 69 Dobljeno žganje hi 753 - 753 Vsi sektorji Družbeni (31.12.1972) Zasebni (15. 1. 1973) KONJI 36 689 209 36 480 Žrebeta in mladi konji 2 633 83 2 550 Kobile in breje žrebice Žrebci za pleme, žrebci za delo in 11 025 45 10 980 kastrati 23 031 81 22 950 GOVEDA 521 270 45 900 475 370 Teleta do 6 mescev Mlada goveda 92 037 9 327 82 710 od 6 mescev do 1 leta 68 077 17 687 50 390 od 1 do 2 let 60 110 6 390 53 720 nad 2 leti 14 703 443 14 260 Krave 240 654 10 574 230 080 Breje junice 16 944 1 254 15 690 Biki za pleme 1 158 208 950 Voli 27 587 17 27 570 PRAŠIČI Pujski 408 680 88 000 320 680 do 2 mescev 52 375 17 425 34 950 od 2 do 6 mescev 180 458 58 598 121 860 Mladi prašički nad 6 mescev 59 910 4 750 55 160 Plemenske svinje in breje mlade svinje 49 920 6 950 42 970 Merjasci za pleme 1 210 250 960 Prašiči v pitanju 64 807 27 64 780 VSE OVCE 24 268 338 23 930 Jagnieta in mlade ovce do 1 leta 6 977 107 6 870 Plemenske ovce 13 889 199 13 690 Ovni in jalove ovce 3 402 32 3 370 PERUTN INA 5873 780 3740 456 2133 324 Panji s čebelami 58 493 640 57 853 3-12. Število živine po vrstah družbenih gospodarstev (31.12.1972) Ves družbeni Posestva, farme Kmetijske Druga sektor kombinati zadruge gospodarstva GOVED 45 900 33 484 6 346 6 070 Teleta do 6 mescev Mlada goveda 9 327 6 295 1 710 1 322 od 6 mescev do 1 leta 17 687 12 346 1 239 4 102 od 1 do 2 let 6 390 5 245 1 085 60 nad 2 leti 443 392 43 8 Krave 10 574 8 316 1 917 341 Breje junice 1 254 870 345 39 Biki za pleme 208 9 5 194 Voli 17 11 2 4 PRAŠIČI 88 000 86 600 429 971 Pujski do 2 mescev 17 425 17 350 - 75 od 2 do 6 mescev 58 598 57 813 227 558 Mladi prašiči nad 6 mescev Plemenske svinje in breje mlade 4 750 4 355 176 219 svinje 6 950 6 864 - 86 Merjasci za pleme 250 217 26 7 Prašiči v pitanju 27 1 - 26 Število 15.1. 1972 ali 31. 12. 1971 Prireja Nakup Prodaja Zakol pri gospoda i-stvih Pogin Število 15.1. 1973 ali 31. 12. 1972 GOVEDA Vsi sektorji 508 155 203 999 94 908 271 734 4 402 9 657 521 270 družbeni 47 204 10 741 52 851 62 304 908 1 683 45 900 zasebni 460 951 193 258 42 057 209 430 4 402 7 974 475 370 PRAŠIČI Vsi sektorji 444 608 472 138 208 922 414 161 237 333 65 492 408 680 družbeni 84 816 146 728 28 076 138 334 5 195 28 089 88 000 zasebni 359 792 325 410 180 846 275 827 232 138 37 403 320 680 OVCE Vsi sektorji 24 344 12 168 2 323 5 846 7 357 1 368 24 268 družbeni 31 124 224 38 - 3 338 zasebni 24 313 12 044 2 099 5 808 7 357 1 365 23 930 3-14. Poprečne odkupne cene v letu 1972 Prodaja z družbenih gospodarstev Odkup od zasebnih rpoizvajalcev Žita Pšenica in rž (q) 134,01 128,91 Ječmen (q) 155,51 110,00 Oves (q) 143,19 - Koruza (q) 126,92 129,89 Vrtnine Fižol, oluščen (kg) 8,95 8,02 Krompir (kg) 1,42 0,98 Zelje, presno (kg) 1,17 1,05 Industrijske rastline Hmelj (kg) 37,55 28,12 Sadje Jabolka, namizna (kg) 2,94 2,97 Jabolka za predelavo (kg) 1,54 1,39 Grozdje, namizno (kg) 2,62 3,08 Grozdje za predelavo (kg) 3,62 3,62 Slive, sveže namizne (kg) 1,69 2,37 Češnje in višnje (kg) 4,84 4,06 Marelice in breskve (kg) 3,71 3,56 Vino (1) 7,48 5,51 Živina Teleta (kg) 14,54 14,91 Mlada goveda 1 (kg) 15,07 16,07 Odrasla goveda 2) (kg) 12,24 11,28 Pujski za zakol (kg) 9,68 12,27 Mesnati prašiči (kg) 10,06 9,13 Polmastni in mastni prašiči 9,45 9,30 Piščanci (brojlerji) (kg) 12,26 8,99 Druga perutnina (kg) 11,46 11,36 Jajca, mleko in mlečni Izdelki Jajca (kos) 0,82 0,68 Sveže mleko (1) 2,01 1,83 1) Upoštevana so pitana in nepitana mlada goveda. 2) Upoštevana so goveda I, II, lil vrste in druga klavna goveda. Izvoz Uvoz t tisoč din t tisoč din Ajda 93 109 221 548 Proso - - 91 195 Pšenica za seme - - 325 1 063 Ječmen, pivovarniški - - 198 272 Seno, lucerna, črna detelja 951 716 - - Koruza za seme 311 1 343 3 140 Hibridna koruza - - - - Koruza - - - - Krompir (semenski) - - 40 76 Krompir 2 325 2 351 - - Stročnice, suhe 247 1 607 0,2 11 Stročnice, sveže - - - - Sadne pulpe 451 1 459 - - Hmel j 3 096 100 803 225 8 488 Jabolka 1 468 1 595 - - Češplje in slive 447 645 - - Hruške 340 783 - - Češnje 4 16 - - Višnje 303 1 239 - - Ribez 134 1 324 - - Vino navadno 5 353 19 916 - - kvalitetno 7 969 32 034 - - dezertno 1 396 6 439 - - drugo 2 181 17 027 11 233 Pri uvoženi količini pšenice v SFRJ podatki niso razvrščeni po republikah in jo zato nismo prikazali. 3-15. Izvoz in uvoz živine, mesa in važnejših živalskih proizvodov v letu 1972 (nadaljevanje) Izvoz Uvoz kol ičina vrednost v kol ičina vrednost v V t tisoč din v t tisoč din Živina za klanje Goveda 1 597 22 456 - - krave 81 1 065 - - biki 148 2 012 - - voli 1 368 19 379 - - mlada goveda - - - - teleta - - - - Prašiči 125 1 825 - - Ovce - - - - Konj i 6 346 71 188 - - Perutnina 218 1 687 350 10 319 Živina za pleme goveda 9 783 157 373 27 947 prašiči 34 661 1 28 perutnina 1 520 2 1 149 konji 2 417 36 130 1 23 3-15. Izvoz in uvoz živine, mesa in važnejših živalskih proizvodov v letu 1972 (nadaljevanje) Izvoz Uvoz količina vrednost v količina vrednost v v t tisoč din v t tisoč din Meso goveje 6 048 188 446 - - telečje 252 7 249 - svinjsko z mastnimi deli - - - svinjsko brez mastnih delov 159 3 010 - mesnatih prašičev 34 776 perutnine - - - - konjsko 135 2 121 17 99 drobovina 93 1 831 “ “ Mleko 1 043 2 214 377 4 327 Jajca 8 57 10 189 Med 295 4 820 948 8 830 Sladkovodne ribe 30 418 - - Mast - - 5 63 4. PROIZVODNO SODELOVANJE DRUŽBENIH KMETIJSKIH ORGANIZACIJ Z ZASEBNIMI KMETI V LETU 1972 4-1. Opravljena dela zasebnim kmetom v letu 1972 Vsa Po pogodbi Brez pogodbe Navadno oranje ha 6 439 1 984 4 455 Preoravanje strnišč n 394 48 346 Globoko oranje in rigolanje n 1 817 1 287 530 Setev poljščin n 3 534 1 610 1 924 Saditev sadovnjakov n - “ “ Saditev vinogradov n 60 30 30 Saditev drugih poljščin n 61 19 42 Valjanje posevkov n 10 - 10 Škropljenje sadnega drevja tisoč kosov 265 - 265 Škropljenje vinogradov ha 102 89 13 Škropljenje in zapraševanje poljščin ha 4 772 1 313 3 459 Žetev brez kombajnov ha 7 540 - 7 540 Žetev in mlačev s kombajni ha 4 332 925 3 407 Namlačeno zrnje s kombajni q 102 090 20 357 81 733 Namlačeno zrnje z mlatilnicami n 4 935 650 4 285 Čiščenje semen n 80 - 80 Prevoz kmetijskih pridelkov t 12 350 2 854 9 496 Vsa Po pogodbi Brez pogodb Pšenica za seme q 35 259 14 728 20 531 Koruza za seme q 11 988 4 969 7 019 Sadna drevesca tisoč kosov 61 14 47 Trsne cepljenke tisoč kosov 597 111 486 Umetna gnojila ton 76 023 24 380 41 643 4-3. Površine in pridelki pomembnejših posevkov v proizvodnem sodelovanju po pogodbah z zasebnimi kmeti v letu 1972 Požeto Pridelek q ha ves na ha Pšenica, vsa 5 067 121 873 24,1 bogatorodne vrste 4 727 115 813 24,5 druge vrste 340 6 060 17,8 Rž 109 1 899 17,4 Ječmen 162 3 445 21,3 Oves 169 2 264 13,4 Koruza, vsa 6 013 284 342 47,3 hibridna 5 920 281 142 47,5 druge vrste 93 3 200 34,4 Hmelj 938 10 723 11,4 Krompir 3 877 452 928 116,8 Lucerna 500 27 416 34,8 Črna detelja 1 762 170 138 96,5 n. ii m, :t jut .mo 1 Obrazec PO-21 a 1 >'i.za katero veljalo podatki Odločba Zvozno skup'./in« Aj st.306 •Ur.l.SFKJ,,it.bO//U 1 Spolni statistika zn I i 0 Vrsta posla Leto Občina Zap,Štev. organizacij« Sak. tor Vr- sta org POROČILO O POSEJANIH ^OVRŠINAH V JESENSKI SETVI LETA 1971 11 Ho n.Lvlte /a »o površlne,+vg%za lastna IjjT zakup vzete povrSin«, ne upu levajte pa v najet ali kot deputat oddanih povrčtn. te Ml zeeljiiče na ožeti ju dveh alt vi’ vin, je ,|V'4 spulnltl m vsako obfino po: el-en obrazec ia ustrezni del Zeti jt £j?pkleg tega pa !n poseben obrat tc za gospodarstvo kot celoto. Poročilo sestavile po končani ji*.on.ki s,olvi*X ruj. * '^nt'je do 1;. XII. 1971 v treh izvodih; en izvod poiljltu pristojni občinski skupščini, druguja pa Zavodu SHS za statistiko, Ljubljana, Volarski pot 1?^ najkasneje do 1/. XH. 1'i/1; •n Izvod o, tune za vil arhiv. K I. I'M JAM im S INI NA GUSIDOAHSTVU-LKIJNIIHIJI Vrsta posevka Posejane povrSine ha boga toroJo« sorte M' Penica druge sorte ? skupaj Rl - ozimna 3 Jtčaon • ozimni k Ovus - užitni S Dr uga Ji ta 1 VIA lllA (1 Jo i) b •»n - ozitnl / Uljna repica fl Druge Industrijske rastline II V.l I'lD'l IHIJ-.KI KAMI IM (0 do b) |o 1 ? m V.l VNIHISt 91 Drdilca m n fr.-ia latil Ja Lucerna josciska čl- sta setev V •ru kr 1 *■ k« rastline 1/ * 1 - H,ki KAMI II,. (9 Jo 12) A V A .» „V.cA .1 II V (1.II.III.IV) s H frna delal ja 1 ucerna stare ra .ti h .... IM JI 1 li .K IH I'UMVkllV JA.11,H) II. IIMI |N IH IiMiJII NA (.0,11 |j..H ,|VU "'-la poz ubije-'"'H gnu|lla v letu * " '1"| l,4 V'.,... U S V‘.A 1111 '• -iKIII'AJ I'oral a uto In I h gnojil v tonah od končane spoti a d.insko sel ve 1. VI i'i/i do 19.xii.1971 v vsot letu -0,1 1',.XII. 1970 do V,.XII. 19/1 rastlinskih brani I luf.|k fosfor Klij lil. Z A| UiA UMI IN IH (iNOJII NA GUSI'DUAHSIVU 1H Vrsta gnojila Zaloge uaetnlh gnojil na dan 1:>.XII.19/1 v tonah ?3 OuJlčna X8 Fosforna )3 Kalijeva JH Meča na k J V9A 1) ho* porabljeno količino uaetnlh gnojil prlkaJeL le količi/u, ki so bile porabljen« na gospodarstvu za lastno proizvodnjo 1n ne /a proizvodno sodelovanju ali p. pn ■ koli čine Zdsebnii ktetot. V tabeli prikalit« vse porabi jene količine uietnlh gnojil v letu -71 ( . j h.Ml.l'/U do 1S.XM.1971) In posebej porabljene količine od končane spoti/ n; J 1 Ive (od 1.VI. 1971 do 1S.XII.1971). 2) Kot zalogo utotnlh gno|ll prlkaJtte vs« količine, ki so bilt na zalogi na , , , |yu ekonoti jI, skladih« ali v prodajalni KZ na dan 1S.XII.1971. IV. mtli.MjTNA ZIMIJIl/A (U 1S.XM.1970 do 1S.XII.1971 k3 kil 93 Vsa teeljlšča ha Od tega; njive tn vrtovi ha PogoJle/ij znesek /d v t op -1 Jena zi-mI i i v Mm? •; -in, 98 Odkupljena /utljUča 3) II 1,3 N ivu jir Hobi jon.it, l| (j j LB Vrnjena /naljHča 9) Od teh: pridobljena zutljisfa od 1.VI. do IS.XI1.19/1 Odkupi Jena /otl)i'ča j) hoVI) pridobi JeftJ k) Vinjima /uti ji /./j S) Vsa /utljHča ha Od tega; njive In vrtovi ha Pogudto-nl zna -V.ek za v s / kup* I jenu /. I j 1 . .1 V ti .ii-’ 1» din 3) Odkupi June znal jlčča mi tista {nsljl'/a, k| jih je gospodar-, tvu-z-idr 1, , 1 1 u , 11 > - /. sebnii. proizvajalcev od Vj.XM.l9/(Mo IS.XII,19/1 oz. ud 1.VI. do V. XII. 1 benl znusnk /a kupljeno /Oti ji'Čl Je Culolflt pogodboni znesek -a kupljena /en| || glide na lo, ali j* Mia vsa zakupnina Izplačana v t«-t lulu ali ne. k) Novu pridobi jena /i-a|||',’a su Ušla, ki to M * a v letu 19/1 1 agiotahm / i |H ul In drug Iti ukrepi spreten | ena v ubdulovalno |.ovr;lno, Npr, preur.iv inj- j i d , nju gozdov In grt|;č, Izsu^ivanju točviri) lld. S) Vrnjena / »tl j I ča su II:.la jutljl'.ča, ki so jih zaradi tu ure jenih l.i.tnin t 1. 1 . Izkorl 'čal I z-iM-bnlki In so jlt Mia po Itovinsk. t pravm-t j n t ;lu j iv. -ii !• I |nna lirull-unitu gospodarstvu - zadrugi. Set spadajo tudi v.u hsla n-hi 1, M jih na katerikoli način Uradni list SFRJ št. 5/72 Poročilo sestaviti za vsa površina, t.J. za lastne In vzete v zakup,ne upoštevajte pa površin, ki so oddana v naje« ali kot deputat. Vse delovne organized je Izpolni to poročilo v 3 Izvodih, (e laa katera organizacija ze«ljišča na obnočju dveh ali vef obiln, «ora Izpolni tl za vsako obilno poseben obrazec v 3 Izvodih In skupno porodlo za organizacijo kot celoto v 3 Izvodih. En izvod vseh poročil obdrJIte zase, dva Izvoda vseh poročil pošljete pristojni občinski skupščini. I. GLAVNI POSEVKI LETA 1971/1972 Posevki na njivah in vrtovih J Površina ha a.) ŽITA Pšenica bogatorodne sorte j g ] 17 druge sorte 21 RZ ozimno in jara 25 Ječmen ozimni 29 jari 33 Oves - ozimni In jari 37 Soržica - ozimna in jara 41 Pira 45 Riž 49 Koruza hibridna 53 druge sorte 57 rroso - prašno 61 Ajda - prašr »a 65 Druga žita (mešanice žit) 69 Vsa žila 73 b.) INDUSTRIJSKE RASTLINE JLan [ 0 2 | za vlakno Konoplja L za some Bombaž Sladkorna 1 za koren Pe,a j za seme Cikorija | stari nasad 1 1 novi nasad Industrijska paprika Sončnice Oljno repica Soja Ricinus (kloščevec) Mo k Tobak Sirek 16 3 Zdravilna zelišča in dišavnice Druge industrijske rastline Vse industrijske rastline 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 57 61 65 69 73 77 17 21 25 29 Posevki na njivah in vrtovih . Površina ha c.) VRTNINE Krompir ves (zgodnji in pozni) Vrtno korenja Čebula Česen Fižol čisti nasad za Grah zrnje in stročje Leča Zelje in ohrovt Paradižnik Paprika Vrtne jagode Ma 1 i ne Dinje in lubenice pr 4 Ribez in kosmulja Druge vrtnine Vse vrtnine - sTujpa| Od vsega krompirja je zgodnjega 33 37 41 45 49 53 57 61 45 69 73 77 17 21 25 29 33 d.) KRMSKE RASTLINE store rasti 37 detelja jesenska setev 41 spomladanska setev 45 stare rasti 49 Lucerna jesenska setev 53 spomladanska setev 57 Druge detelje 61 Grašiča 65 Krmskl grah 69 Mešanice stročnic In žit 73 Mohar 77 Pitnik (koruza za krmo zelena) | 0 | 5 17 Krmska peso Mešanice trav In stročnic in večletnih trav 25 Krrnsko korenje 29 Druge krmske rastline 33 Vse krmske rastline 37 Vsi posevki (a + b + c + d) 41 Povriina ha Vsi posevki(a+b+c+d)prenos s 1 strani e. Drevesnice, trsnice in matičnjaki f. Vrbličj (nasadi vrb na njivah) g. Topoli na njivski površini h. Trznina (praha, ledina) i. Neobdelane njive in vrtovi Vse njive in vrtovi *) II. VMESNI POSEVKI IN PODSEVKI Povriina ha Fižol zo zrnje in stročje 0 6 Buče Konopljo za seme Krompir Sončnice Črna detelja Lucerna Mešanice trav in detelj Krrnsko korenje Drugi podsevki 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 III. SADNA DREVESA Število dreves Vrsta sadja rodnih Marelice Kutine Češplje in slive Breskve Orehi Mandel jni. Smokve I) To povriina se mora ujemati s povrjino njiv In vrtov v tabeli VII. po oceni 31. V. 1972. 61 77 29 45 61 77 29 45 61 a. povriina Vrsta sadja Povriina ha vsa rodna Jabolka Hruške Breskve 11 1 Češplje in slive Marelice Češnje Višnje 1 2 Orehi Oljke b. Število dreves^) Vrsta sadja Število dreves vseh rodnih Jabolka i Hruške 1 3 Breskve Češplje in slive Marelice Češnje 1 4 Višnje Orehi Oljke 2) Število dreves plantažnih sadovnjakov mora biti tudi vključeno v tobeli III. Sodna drevesa. 77 29 45 61 77 29 45 61 77 V. VINOGRADI a. Povriina Vrsta trte Povriina ha vsa rodna Žlahtna 1 5 Domača Samorodnice Vsi vinogradi b. Število trt Vrsto trte Povriina ha vse n rodnih Žlahtno |l |6 Domača Samorodnice Vsi vinogrodi Vrsta trte Površina ha vsa rodna Žlahtna 1 7 Domača 29 45 b. Število trt') Vrsta trte Ttevilo trt vseh rodnih Žlahtna - — Domača 61 77 1) Površina in število trt plantažnih vinogradov mora biti vključeno v tabeli V. Vinogradi pod a) in b). VII. PREGLED VSEH ZEMLJIŠČ Zeml jiške Površina ia kategori je po zatastru F o oc en 1. Njive in vrtovi <-) 1 8 2. Sadovnjaki 3. Vinogradi 4. Travniki . OBD.POVRSii ” •( 1+213 *-4 i 1 9 5. Pašniki Od planinski tega kraški 6. Ribniki 2 0 7 Trstičja jn ' • močvirja S-kMELPOvRSiKlA f A >5*6*7) q Gozdna zemljišče g Nerodovitna površ. • 2 1 VSA POVRŠIN (B* 8*9) 4 Površina ha Letna zakup nina v tisoč N din Vzeta v zakup - vsa 2 3 Od tega:njive in vrtovi Dana v zakup - vsa 29 37 XI. POVEČANJE ZEMLJIŠKEGA FONDA (od 15.12.1971-31.5.1972) 29 45 61 77 29 45 61 77 29 45 61 77 29 45 Vsa površina ha Od tega: njive in vrtovi ha Dogovorjeni znesek, za odkupi je no zemljišče tisoč Ndin 3) Odkupi jena zeml jišča ' Pridobivanje novih zeml jišč 4) 57 Vrnjena zemljišča"*) 65 XII. PORABA IN ZALOGE UMETNIH GNOJIL Vrsta gnojil Porabi jeno umetnih gnojil po končani jesenski set vi(od 15. 12. 1971 do 31.5. 1972) ton 6) Zaloge umetnih gnojil na dan 31.V.1972) ton 7) Dušična 2 4 Fosforna Kali jeva Mešano in kompleksna Vsa gnojila 21 29 37 45 53 2) Ta površina se mora ujemati s površino v tab. 1. Vse njive In vrtovi. Vlil. OCENA PRIČAKOVANEGA PRIDELKA PŠfNlCE IN JAGQD bogalorodne Pše- soHe niča druge sorte Vrine jagode j 21 2 Površina ha Pridelek q 53 69 21 I _i_J 1_ J J l I 1 61 77 29 Tabela XII. je razčlenjena na stroni 4 in se mora ujemati s tabelo XII.a in XII.b. Navodila za opombe 3), 4), 5), 6) in 7) so no stroni 4. IX. OCENA PRIDELKA ZGODNJEGA SADJA Vrsta sodjo Češnje Višnje Marelice Število rodnih dreves Pridelek ha rodfid drevo Kg 37 53 69 I i_J II I 11__L ves q 45 61 77 XII.a. PORABA UMETNIH GNOJIL OD 15.XII. 1971. DO 31.V.1972.6) Vrsta porabljenih gnojil Poraba umetnih gnojil ton % rastlinskih hranil Rastlinska hranila - ton dušik (N) fosfor 0*2 05) kalij «2 0) od15.XII.1971 do31.V. 1972 dušik fosfor kalij Dušična X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Fosforna: X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Kalijeva X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Mešana: Kompleksna: VSA GNOJILA SKUPAJ X X X X X X XII.b. ZALOGE UMETNIH GNOJIL NA DAN 31.V.19727) Vrsta umetnih gnojil Zaloge ton % rastlinskih hranil Rastlinska hranila - ton na dan 31 .V. 1972 dušik (N) fosfor (p2 O5) kali j (K2 0) dušik fosfor kal i j Dušična X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Fosforna: X X X X X A X X X X X X X X X X X X X X Kal i je va X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Mešana: Kompleksna: - VSA GNOJILA SKUPAJ X X X X X X 3) Odkupljeno zemljišča so tisto, ki slo jilt druibeno gospodarstvo ali zadrugo odkupilo med 15.XII. 1971 in 31.V. 1972 od zasehnili proizvajalcev. Posebej prikažete odkupljene njive in vrtove.Znesek za odkupljena zemljišča: prikažete ves dogovorjeni znesek, ne glede na to, ali je bil plačan v celoti to leto ali ne. 4) Na novo pridobljena zemljišča so lista, ki so z agromelioracijskimi ukrepi usposobljena za obdelovalne površine, npr.: preoravanje pašnikov, krčenje grmiič, izsuševanje močvirij. 5) Vrnjeno zemljišča so listo, ki so bila vrnjeno polom, ko so se uredili Imovinsko pravni odnosi. Sem Ite-jemo tudi tista zemljišča, ki sto jih gospodarstvo - zadruga dobila v uporabo; ne glede na kaklnl osnovi (splošno norodna imovina, dar zasebnikov itd.) 6) Kot porabljeno količino umetnih rjrsojiI je tret« prikozoti le količine, porabljene no gospodarstvu-ekono-miji in to za lastno proizvodnjo brez pogodbenega sodelovanja 7) Kot zalogo umetnih gnojil je treba prikazali vse količine, ki so bile na zalogi no gospodaritvu-ekonoml-ji, v skladišču ali v prodajalni KZ na dan 31.V. 19X2. Potočilo sestavite za vse površine, t.j. lastne in v zakup vzele površine, ne upoštevajte pa v zakup ali kol deputat oddanih površin. Poročilo sestavil Direktor V______________ drte 1972 ZVEZNI ZAVOD ZA STATISTIKO SR Slovenija Občina i Izpolni etat 1st 1 k* | | | 0 Vrste posle leto Občine Zep.št.organized je Sak tor Vr- sta org I I I I I I I I l 1 Statistična registrska številka POROČILO o površinah In nasadih ob koncu spomladanske setve v 1972 (stanje 31.V.) ___________________________|P6 - 27b Odločba Zvezne skupščine AS št .54^ Uradni list SFRJ št. S/72 PoročiloIzpolni cenilec ze cenilni okoliš po »t»nJu n« dm 31. o«j« ^72. Oceni vse zesebnt (Individualna) gospodarstvi skupi], vključno površine, ki eo bile posejane v sodelovenju (kooperaciji) r drutbenlel gospodarstvi (koitljsklml posestvi, zadruga«! Itd.) Poročilo sestavite v treh Izvodih: od teh pošlle dva pristojni občinski skupščini, en Izvod obdrJI za svoj irhlv. I. GLAVNI POSEVKI LETA 1971/1972 Posevki no njivah in vrtovih T Površina ha ja.) ŽITA Pšenico bogatorodne sorte 1 o ] druge sorte RZ ozimna in jara Ječmen ozimni jari Oves - ozimni in jari Soržica - ozimna in jara Pira Riž Koruza nibridna druge sorte Proso - prašno Ajda - prašna Druga žita Vsa žita 17 21 25 29 33 , 37 41 45 49 53 57 61 65 69 73 b.) INDUSTRIJSKE RASTLINE Lan | 0 2 Konoplja za vlakno za seme Bombaž Sladkorna pesa za koren za seme Cikorija Hmelj stari nasad — novi nasad Industrijska paprika Sončnice Oljna repica Soja Rlclnus (kloičevec) Mak Tobak Sirek | 0 J 3 Zdravilna zelišča In dišavnice Druge Industrijske rastline Vse Industrijske rastline 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 57 61 65 69 73 77 17 21 25 29 d.) KRMSKE RASTLINE Posevki na njivah in vrtovih Površina ha c.) VRTNINE Krompir ves (zgodnji in pozni) Vrtno korenje Čebula Česen Fižol čisti nasad za zrnje in stročje Grah Leča Zelje in ohrovt Paradižnik Paprika Vrtne jagode Maline Dinje i n lubenice | 0 4 Ribez i Druge n kosmulja vrtnine Vse vrtnine - skupa| Od vsega krompirja je zgodnjega 33 37 41 45_ 49 53 57 61 65 69 73 77 17 21 25 29 33 Črna detelja stare rasti jesenska setev spomladanska setev Lucerna Druge dete stare rasti jesenska setev spomladanska setev lije Grašiča Krmski grah Mešanico stročnic In žit Mohor Pilnik (kor Kr inska pe Mešanice tr Krmsko ko uza za krmo zelena) 1 0 | 5 ta av In stročnic in večletnih trav enje Druge krmske rastline » Vse krmske rastline Vsi posevki (a ♦ b ■* c + d) 37 41 45 49 53 57 61 65 69 73 77 17 21 33 37 3 S Površina ha Vsi posevki(a+b+c+d)prenos t 1 »tranl e. Drevesnice, trsnlce In matlčnjakl • f. Vrblšča (nasadi vrb rta njivah) g. Topoli na njivski površini h. Trznina (praha, ledina) i. Neobdelane njive in vrtovi • Vse njive in vrtovi 'J * II. VMESNI POSEVKI IN PODSEVKI Površina ha Fižol za zrnje in stročje 0 6 Buče Konoplja za seme Krompir Sončnice Črna detelja Lucerna Mešanice trav in detelj Krmsko korenje Drugi podsevki 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 lil. SADNA DREVESA Vrsta sadja Število dreves vseh rodnih Češnje 0 7 Višnje Marelice Jablane Hruške 0 8 Kutino Češplje In slive Breskve Orehi 0 9 Mandeljni Kakiji Limone Smokve 1 0 Oljke 29 45 61 77 29 45 61 77 29 45 61 77 29 45 I) Ta površina te mora ujemati • povrllno njiv In vrtov v tabeli VII. po oceni 31.V. 1972. 61 77 29 45 61 77 29 45 61 a. povrilna Vrsta sadja Površina ha vsa rodna Jabolka Hruške Breskve 11 1 Češplje in slive Marelice Češnje Višnje 1 2 Orehi Ol jke b. Število dreves^) Vrsta sadja Število dreves vseh rodnih Jabolka Hruške 1 3 Breskve Češplje in slive Marelice Češnje 1 4 Višnje Orehi Oljke 2) Število dreves plantažnih sadovnjakov mora biti tudi vključeno v tabeli lil. Sadna drevesa. „ , V. VINOGRADI a. Povrilna Vrsta Irte Površina ha vsa rodna Žlahtna 1 5 Domača Samorodnice Vsi vinogradi b. število trt Vrsta trte Površino ha vseh rodnih Žlahtna |l 6 Domača Samorodnico Vsi vinogradi VI. OD TEGA: PLANTAŽNI VINOGRADI g, Površina 1) Vrsta trte Površina na vsa rodna Žlahtna |1 7 Domača b. Število trt^' Vrsto trte Število trt vseh rodnih Žlahtna — Domača 1) Površina in število trt plantažnih vinogradov mora biti vključeno v tabeli V. Vinogradi pod a) in b). Navodilo za vpitovanje podatkov v okenca: Vpisujte vedno v takih enotah kot je zahtevek v glavi tabele - ton, kg, tisoč N din itd. V eno okence vpišete le eno številko. Če pri posameznih vprašanjih ni podatkov, pustimo okenca prazna - ne vpisujemo ničel (o) niti črtic (-). Vpisovanje podatkov v okenca: PRAVILNO 1 2 3 NEPRAVILNO 1 2 3 29 45 61 77 29 45 61 77 29 45 61 77 29 45 2) Ta površina se mora ujemati s površino v tab. 1. Vse njive in vrtovi. VII. PREGLED VSEH ZEMLJIŠČ Zemljiške kategorije Površina ha po katastru po oceni 1. Njive in vrtovi *-) 1 8 2. Sadovnjaki |3. Vinogradi 4. Travniki . OBD.POVRS}, A-(l +2+3+4) 9 5. Pašniki qj planinski ,e9a kraiki 6. Ribniki 2 0 _ Trstičja j n * • močvirja 0.KMET.POVRŠINA (A*5t6t7) o Gozdna zemljiiča 9 Nerodovitna površ. 2 1 VSA POVRŠINA (B+8+9) V primerih, da ne moremo vpisati Številke v okenca t.|. kadar je številka večja kot je število okenc, vpišemo prvo številko izven okenca, a ostale v okenca. Npr.: Površina je 1 323 ha, a v obrazcu imamo le 3 okenca. Izven okenca vpišemo 1, a v okenca 323. PRAVILNO NEPRAVILNO Vse podatke vpisujte le v takih enotah kot so v giavi tabele: ha (brez arov), hektarski pridelek le v q brez decimalk itd. Vlil O CI NA PRIČAKOVANEGA PRIDELKA PENICE IN JAGOD Površina ha Pridelek a na ha ves Ple- nica bogatorodne so n e 53 i. j i 69 | L_J 21 , , i druge sorte Vrtne jagode 1 2J 2 IX. OCENA PRIDELKA ZGODNJEGA SADJA Vrsta sadja Število rodnih dreves Pridelek na rodpđ ; drovoKg ves q čeinje 37 , , , Višnje 53 L-UJ »9 L ,1 J Marelice Statistični cenilec SR Sloveni a Občina Izpolni statistika rr L Vrsta posla Leto Obči- na Zap.št.or ganizaci - je Sek tor Vr. sta org Statistična registrska številka POROČILO proizvodnem sodelovanju z zasebnimi proizvajalci stanje 31.V.1972 | PO . 22 c j Odločba Zvezne skupščina AS št.546 Uradni list SFRJ št. 5/72 Občina, kjer leže zemljišča: Poročilo izpolnijo vse družbene kmetijske organizacije, ki se ukvarjajo s proizvodnim sodelovanjem (kooperacijo) ali opravljajo storitve (usluge) zasebnim proizvajakem. Poročilo je treba izpolni ti v treh izvodih po knjigovodski evidenci, po stanju na dan 31.V. 1972. Uružbene kmetijske organizacije, ki sodelujejo v proizvodnem sodelovanju na ozemlju dveh ali več občin,morajo izpolniti za vsako občino še poseben obrazec v treh izvodih, poleg tega pa še skupno poročilo v treh izvodih za gospodarstvo kot celoto. En izvod vseh poročil,t.j. za gospodarstvo kot celoto in po občinah, si obdržite zase, en izvod pošljete pristojni občini, enega pa Zavodu SR Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarski pot 12 najkasneje do 7. junija 1972. A. POSEJANE POVRŠINE V PROIZVODNEM SODELOVANJU Z ZASEBNIMI PROIZVAJALCI PO POGODBI (Stanje 31.V.1972) Posevki na njivah in vrtovih Posejano ha a) Žita Pšenica bogatorodne sorte (j 1 ostale sorte Rž ozimna in jara Ječmen ozimni jari Oves ozimni in jari Koruza hibridna ostale sorte Ostala žita — ŽITA VSA b) Vrtnine Krompir Oruge vrtnine Vrtnine vse Posevki na njivah in vrtovih Posejano ha c) Industrijske rastline Sladkorna pesa o 2 Sončnice Hmol j Tobak Soja Oljna repica Oruge industrijske rastline Industrijske rastline vse d) Krmske rastline lucerna Detelja Druge krmske rastline Krmske rastline vse I. vsr Njivr in vrtovi V tabeli A je treba prikazati samo posejano površine v proizvodnem sodelovanju z zasebnimi proizvajalci po pogodbi. 8. SADOVNJAKI, VINOGRaDI IN TRAVNIKI V PROIZVODNEM sODfIOVANJU - KOOPERACIJI (31. V. 1972) V tabeli B jo treba prikazati vse površine sadovnjakov, vinogradov in travnikov, ki so bili osnovani na temelju še veljavi, nlh pogodb o proizvodnem sodelovanju - kooperaciji z zasebnimi proizvajalci. C. NAPRAVA SADOVNJAKOV IN VINOGRADOV V PROIZVODNEM SODELOVANJU (kooperaciji) Z ZASEBNIMI PROIZVAJALCI od 31. V. 1971 do 31. V. 1972 Površina ha Zasajeno sadovnjakov Površina ha Zasajeno vinogradov V tabeli C je treba prikazati površine sadovnjakov in vinogradov, ki so bili osnovani po pogodbi o proizvodnem sodelovanju z zaseDnini proizvajalci. Tu ne smemo šteti sadovnjakov in vinogradov, ki so bili osnovani brez pogodbe, t.j. 'urez obveznosti sodelovanja za daljšo dobo. D. OPRAVLJENA DELA PRI ZASEBNIH KMEČKIH GOSPODARSTVIH 00 15. XII. 19/1 do 31. V. 1972 Vrsta dela Opravljena dela skupaj vse oblike po pogodbi o storitve kooperaciji brez pogodoe Navadno oranje ha Globoko oranje ha Setev vseh vrst posevkov ha 1 0 A Saditev vinogradov ha sadovnjakov ha drugin poljščin ha Valjanje posevkov ha U 5 Cišr.en je semen q Škropljenje in zapraševanje poljščin ha Skropljenjo sadovnjakov število dreves Škropljenje vinogradov ha | (J 6 Prevoz kmetijskih pridelkov t V tabeli D prikažite ves obseg del, katera ste opravili s svojimi stroji n3 zasebnih kmečkih gospodarstvih.Če ste na isti površini opravljali več oelforanje,setev ito.),prikažete vsako delo posebej.Pri razvrstitvi je treba prikazati posebej dela po pogoooi o proizvodnem sodelovanju in posebej opravljena dela brez pogodb - za plačilo. E. OSKRBOVANJE ZASEBNIH PROIZVAJALCEV S SEMENOM, SADNIMI URLVt.SCI, SADIKA"! HMELJA, CEPLJENKAMI IN UMETNIMI GNOJILI 15. XII. 1971 do 31.V. 1972 Vrsta materiala — Nabava materiala skdpaj po pogodbi o kooperaciji za plačilo v denarju al j za zamenjavo Koruza za seme (samo seme!) g 0 7 Seme sladkorne pese q Šemo sončnic q Seme tobaka kg j 0 8 Seme bombaža kg Druga semena kg Sadna drevesca kosov | 0 9 — Sadike hmelja kosov Trsne cepljenke, korenjaki kosov Umetna gnojila ton | 1 0 32 50 78 32 50 78 32 50 78 32 V tabeli E je treba prikazati vse količine reproduncijskega materiala, ki so bile izdane ali porabljene pri zasebnih proizvajalcih po pogodoah o proizvodnem sodelovanju, ali pa so jim bilo podane ali dane v zamenjavo za pridelke in podobno.Podatke prenesite iz materialnega knjigovodstva. NAVODILA ZA VPISOVANJE PODA!KOV V OKENCA; V eno okence vpišete le eno številko. če pri posameznih vprašanjih ni podatkov, pustimo okenca prazna -ne vpisujemo ničel (0) niti črtic (-). Vpisovanje podatkov v okenca: PRAVILNO 1 I 1 I 21 3 I NEPRAVILNO 1112)31 I Vse podatke vpisujte le v takih enotah, kot so v glavi tabele: ha (brez arov) Itd. V______________________________ , dne ________________19/2 Kmetijski strokovnjak Oirektor Odločba Zvezne skupščino AS Jr. 546 Ur. I. SFRJ St. 5/72.__________________ Občina,kjer leži zemljilče: POROČILO O DOSEŽENIH PRIDELKIH ZGODNJIH POSEVKOV IN SADJA TER O PRIČAKOVANIH PRIDELKIH POZNIH POSEVKOV, SADJA IN GROZDJA V 1972. LETU (Stanje 15. 8.) Poročilo sestavite za vse povrLine t, j. zo lastne in vzete v zokup, ne vsako občino poseben obrazec v 3 izvodih in skupno poročilo za or- upolfevajte pa poviSin, ki so oddane v najem ali kot deputat. gonizocijo kot celoto v 3 izvodih. Vse delovne organizacije spolnijo poročilo v 3 izvodih. Če ima katera En izvod vseh poročil obdržite zase, dvo izvoda vseh poročil pošlje- organizacija zemljiščonu območju dveh ali več občin,mora spolniti za te pristojni občinski skuplčini najkosneje do 17.8. 1972. 29 45 61 77 29 45 61 77 29 45 61 77 29 45 I. DOSEŽENI PRIDELKI POSEVKOV V LETU 1972 Vrsto posevka Požeto (pospravljeno) Pridelek q površino ha no 1 ho V es boyoforodne soite 0 1 i i i Plenico drugo sorte 1 1 1 r_ vso 1 I ! 1 — Rž i : i ozimni 0 L i i i Ječir.un jari i i i - ves i i i Oves i i i - So# ž i ca 0 3 i i i Pira i i i Oljno repico i ii Jagod« i i i Moliti« 0 4 i i i Ribez i i l Pii žitih ocenimo vskiudiičoni pridelek suhega zrnja, normalno posuionego. II. DOSEŽENI PRIDELEK ZGODNJEGA SADJA Vrsta sadja število rodnih dr«vet Pridelek no ) rodno drevo ko vei 9 čebije i i i Vitnje i i i Marelic« 1 ® 1 ■* 1 1 1 61 77 V tej tabeli je treba prikazati ilevllo rodnih dreves In pridelek vsega sadja, vključno plonloine sodovnjoke. III. PRIČAKOVANI PRIDELEK POZNIH POSEVKOV Vnto posevka Žetvena povriino ha Pričakovani pridelek q na 1 ha ves Koruza hibridna iiii druge sorte lili vsa iiii Riž 0 6 iiii Konopljo zo vlakno iiii Bombaž iiii Sladkorna peso iiii Sončnice (čisti nasad) 0 7 lili Hmelj IIII Tobak IIII Krompir 1 1 .1 1 Fižol čisti posevek 0 8 1 1 II vmesni posevek IIII IV. PRIČAKOVANI PRIDELEK SADJA Vrsta sadjo Število rodnih dreves Pričakovani pridelek na rodno drevo ka ves q Jabolka IIII Hruške IIII Slive 0 9 iiii Orehi lili V. PRIČAKOVANI PRIDELEK V VINOGRADIH število rodnih trt v tisočih Pričakovani pridelek na rodno trto ka ves q Vsi vinogrodl iiii VI. PRIDELEK SEMENSKE PŠENICE V LETU 1972 Požeta površina ha Doseženi pridelek q no ha ves Semenska pšenico boga to rodne sorte iiii druge soite | I 0 iiii skupaj _J 1 1 u 61 77 29 *5 61 77 V 'obali VII. |« treba prikazati tlite povrilne In pridelek, za kar imate pogodbe o proizvodnem sodelovonju z zotebnim! proizvajalci ne glede ali »o proizvajalci pridelek obdržali za tvoje potrebe ali la go oddali. Povrilne v proizvodnem todelovonju le morajo ujemali z obrazcem PO-22c tab. A z dne 31. V. 1972. Vlil. SETEV PŠENICE 1972/73___________________________________________________________________________ Koliko boste tejoll plenice jeseni 1972 - ha ' 3 Kmetljikl itrokovnjok Datum Direktor VII. DOSEŽENI PRIDELEK V PROIZVODNEM SODELOVANJU PO POGODBAH Z ZASEBNIMI PROIZVAJALCI Vrsta posevka Požeta površina ha Pridelek q na 1 ho ves Pšenico bogatorodne sorte i i i i druge sorte i i _i i vsa j | 1 iiii Rž IIII Ječmen IIII Oves IIII 1972 Odločba Zvezno skupščine AS št. 546 Ur. I. SFRJ št. 5/72.__________________ POROČILO O DOSEŽENIH PRIDELKIH ZGODNJIH POSEVKOV IN SADJA TER O PRIČAKOVANIH PRIDELKIH POZNIH POSEVKOV, SADJA IN GROZDJA V 1972. LETU (Stanje 15. 8.) Poročilo spolni cenilec za svoje območje po stanju dno 15.8.1972.Oce- kooperaciji z družbenimi gospodarstvi (kmetijskimi posestvi, zadrugo.r n! vsa zasebna gospodarstva, vključno površine, ki soTrlle posejane v lld.). Poročilo sestavi v treh izvodih, od teh pošlje dva izvodo pi stojni občinski skupščini najkasneje do 17.8,1972, I. DOSEŽENI PRIDELKI POSEVKOV V LETU 1972 Vrsta posevka t Požeto (pospravljeno) površino ha Pridelek q — na 1 ha ves Pšenica bogatorodne sorte ° i 1 i 1 druge sorte t i i vsa i i i Rž i i i Ječmen ozimni 0 2 i i i jarl 1 1 i ves i i i Oves i i i Sorilca 0 3 i i i Pira i i i Oljno repica i i i Jagode i i i Maline 0 4 i i i Ribez i i i Pri žitih ocenimo vsklodilčenl pridelek suhega zrnja, normalno posušenega. II. DOSEŽENI PRIDELEK ZGOONJEGA SADJA Vrsta sadja število rodnih dreves Pridelek na 1 rodno drevo kg ves q češnje i i i Vlin|e i i i Marelice 0 5 i i i V te) tcfcell je treba prikazati število rodnih dreves in pridelek vsega sadja, vključno plantažne sadovnjake. III. PRIČAKOVANI PRIDELEK POZNIH POSEVKOV Vrsta posevka Žetvena povrilna ha Pričakovani pridelek q na 1 ha ves Koruzo hibridna iiii druge sorte i i ii vsa lili Riž 0 6 IIII Konoplja za vlakno iiii Bombaž iiii Sladkorno pesa iiii Sončnice (Čisti nasad) 0 7 iiii Hmelj iiii Tobak IIII Krompir iiii Fižol čisti posevek 0 8 iiii — vmesni posevok IIII IV. PRIČAKOVANI PRIDELEK SADJA Vrsta sadja število rodnih dreves Pričakovani pridelek na rodno drevo kq ves q Jabolka iiii H rolke iiii Slive 1 0 9 iiii Orehi IIII V. PRIČAKOVANI PRIDELEK V VINOGRADIH število rodnih trt v tisočih Pričakovani pridelek na rodno frto ka ves q Vsi vinogradi iiii P r I p ombe i 45 61 77 29 45 61 77 29 45 61 77 29 45 61 77 29 45 61 StotlirfCnl cenite« Statistična legistrska številka Občina, za katero veljajo vpisani podatki: Odločba Zvezne skupščine AS it 546 Uradni list SFRJ it. 5/7?__________ 0 I! Leto Obči- na Zap. itev. organiza- ci|- »Or Vr- sta org- POROČILO o pridelku poznih posevkov, sadja in vinogradov v letu 1972 loroštlo sestavit* za pridelke vseh povrlln, tj. za lastne In v zakup vzatn površine ter za pridelke v proizvodne* sodelovjnja (kooperaciji) z zesepnlal proizvajalci! na upo&tevalta pa v zakup ali kut depulat oddanih površin. (a leti /e.ljtšš* na ore*) ju dveh ali vet obiln, je treba '.polniti za vsako ob’lnn pn-soPen obrazec za ustroznt det zealjlit, poleg tega pa še poseben obraze, za qospudar. stvo kot celoto. 1’orotllo sestavit* po stanju na dan 10. 11.137? v treh Izvodih; dva pošlttte pristojni obtlnskt skupštint. Enote, kt norajo spolniti poroMlo za obaotje vet oblin pošljejo zbirnik za celoto direktno ?avodu za statistiko, ljubljena, Vo/arskt pot 1?. Vsa porotila obilna* In zbirnik zavodu, pošljite najkasneje do 13.lt.197?.1 I. Pridelek poznih posevkov (glavnih) Vrsta posevka Pospravljena povriina ha Pridelek q no 1 Ita ves Koruza hibridna v storžih D 1 suIkj zrnje ^ Koruza druge sorte v storžih suho zrnje^) ■S Koruzo vsa v storžih suho k zrnje* 2 Proso - zrnje Ajda - zrnje Druga žita XXX Lan za vlakno za zrnje 3 XXX Konoplja za vlakno zo zrnje XXX Sladkorno pesa - koreni .? 1 l t Cikorija - koreni Hmel j stori nasod 4 novi nasad 1 Sončnice - zrnje Soja - zrnje Mak Tobak (suho listje) 0 5 Sirek stebla zrnje XXX Zdravilna zeliičo, di ta voice XXX C)ruge industrijske ... raitlln« _ XXX I. Pridelek poznih posevkov (nodaljevan)e) 1) Koruzo v zrnju oceniti v suhem stanju s 14 % vlogo brez storiev. Požeta povriina ha Pridelek q Vrsta posevka no 1 ha ves Vrtnine Krornpir ves (zgod- , nji in pozni) 0 6 Vrtno korenje čebula Česen Fižol čisti nasad zrnje stročje 0 7 XXX Grah čisti nasad zrnje stročje XXX Leča Zelje in ohrovt Paradižnik 0 S Paprika - Dinje in lubenice Druge vrtnine XXX črna detelja seno 0 9 seme XXX seno I I seme XXX Druge detelje Graiica seno 1 0 seme XXX Krmski grah Mešanica stročnic In žit Mohar Pitnik in si-lažno koruza 1 1 Kirn sl* a pesa Mešanice trav in stročnic Ktmsku korenje Drug* 'ne XXX 25 37 49 61 73 25 37 49 61 73 25 37 49 61 25 37 49 61 73 25 37 49 61 73 25 37 49 Pridelek vmesnih posevkov, podsevkov rsoknadnih In strniičnih posevkov Vrsta posevka Pospiovl jena povriino ha Pridelek q na 1 ha ... zrnje ] 112 1 stročje XXX Buče mQS? 1 Koooplj« .O ..m. Krompir 11} 3 Sončnice Paradižniki črna detelja j Lucerno Mešanice trav in 1,1 •'.•M E Krmsko korenje Diugi podsevki i Koruza Pitnik in sila/na koruza p,“°-. E a Ajda i £ Zelje in ohrovt Repa 1 E Drugi nuknadi i in strniični posevki XXX I Travniki - seno Pašniki - jxtsa pieraču- Trznine in ledine -. .. »ne. _ ° Sadovnjaki - sen., j 1 j/ Neolideluiie njive in vinogradi - seno Vislo olja Job-.lio timske Kutine Čevlje in slive Hiesk ve Orehi Mandel im Ei tl:.lin l.nil'll. U/ PO ?? J*S2“ > Pii.ielek J. 0(1 lei|0: |> ivi'iiMi in pii.klck planlu/nil. u-l vnj il .. Priilclek rj lobolka četplj« in slive j | j•/ Hruška Povitimi i m Im !■ »>dr>VI.|.tk ilv I«. lit pl '-7?o) TT1 'si...- wall je treba nu lotil planiti/..« sodu in vinttji .1«) i a.ln . pii.ielek vkl juč- IV. Pridelek vinogradov ...2) - Pridelek Vrsta trte til (iz PO - 22a) no 1 trs k j ves q Žlahtna (cepljena) Domača (necepljena) Samorodnice (hibridi) 12J0 Skupaj Od lego: pridelek Iz plantažnih vinogiudov Vrsta trte Povr •' nad 30 :. Suhih sliv rj i Predel . . Ii . , od ja in p dja 1 tii podov E Suho »ji||0 - q Drn.,f m«/ge - q Drugo žganje - M 'adni sokovi - lil Sadje vtil - jul- I. .uk 1*1 Pivdeluvo giu/dju i vinagiudov Piedcl.ino gio/dje q l>obl jeiso hi vina ?2?.ŽL . V tl Piiticlek in predelavo gi / l|. | . I Pie'l«l|iu/dju q |j>obl|«na vina lil V b I lakaji m pir.kdn.a i i k . pljt ne.pl gtozdjri Kujilji.ii.. m pie Ir Im .a grozdja tj Dobljena E j / J II"|U /I. Proizvodnja reprodukcijskega malerlolo no gospodorstvu v I. 1972 Vrsto materiala Mersko enota Količina Hibridna koruza 9 Semenski krompir 9 Seme sladkorne pese kg Seme detelje »•9 Seme lucerne ...> Ti sne cepljenke kosov Trsni ključi in korenjoki kosov Sadno drevesca kosov V tabeli VI. je tiebo prikazali vse na gospodarstvu (ekonomiji) pridelane količine reprodukcijskega materiolo, pa naj so nomenjen« zo lastno porobo ali za prodajo. VII. Proizvodno sodelovonje - kooperacijo A. Piidelki poznih posevkov pridelani v proizvodnem sodelovanju z zasebnimi proizvajalci na temelju pogodb. V hibridna druge sorte E Sla.iki.tna pesa Sončnice I Intel j Tobak Soju KicintrS Krompir Detelja__________ E Pospravi jena povriino ha V tabeli VII, A je liebo prikazali somu jiospiuvljene povili..e In dosu/eni piidclek listih posevkov, za koteie imate pogodbe o proizvodnem totielovanju z zasetmimi proizvajalci. Piika/ati ntorute ves pridelek, to se ptovi vse pridelane količine, ki so jih proizvajalci obdržali za svoje potreb« uli so jih oddali. če o doseženih pridelkih nimate evidence, jih morale oceniti. P..,lutke o pospravljenih povilinah vzemite iz obiazca PO-22 c ki ste ga spolnili junijo. In jih zmanjlajt« I« za popolnoma uničene port line. kmetijski strokovnjak: Direktor - upiavnik: Statistična registrska Itavilka Občina, za katero v»l|o|o vplsonl podatki:. Odločba Zvezne skuplčine AS it 546 Uradni list SFRJ it. 5/72 | 0 1! Leto Obči- na Zap. Itev. organiza-clj. s* for Vr- sta org. POROČILO o pridelku poznih posevkov, sadja In vinogradov v letu 1972 po stanju 10.XI.1972 Poročilo spolni cenilec za svoj cenilni okoli! najkasneje do 13. XI. 1972 Oceni vsa zasebna gospodarstva skupaj, vkl|učno povriine, ki so bile posejane v proizvodnem sodelovanju z družbenimi kmetijskimi organizacijami. Poročilo sestavi v treh izvodih: dva poilje pristojni občinski skupiči-nl, enega pa obdrži. I. Pridelek poznih posevkov (glavnih) Vrsta posevka Pospravi jena povriina hc Pridelek q na 1 ha ves H •N Koruza hibridna v storžih 0 i suho zrnje^ Koruza druge sorte v storžih suho zrnjeO Koruza vsa v storžih suho d zrnje* 0 2 Proso - zrnje Ajda - zrnje Druga žita XXX .? 1 i £ Lan za vlakno za zrnje 0 3 XXX Konopl ja za vlakno za zrnje XX X Sladkorna pesa - koreni Cikorija - koreni Hmel j stari nusod 0 4 novi nasad 1 Sončnice - zrnje Soja - zrnje Muk Tobak (suho listje) sk Sirek stebla zrnje XXX Zdravilno zelilča, dišavnice X X X Druge industrijske rail II ne XXX I. Pridelek poznih posevkov (nadaljevonje) 1) Koruzo v zrnju oceniti v suhem stanju s 14 % vlago brez storžev. Pridelek q Vrsta posevka lina ha na 1 ha ves Krompir ves (zaod-nji in pozni) 0 6 3 Vrtno korenje čebula česen Fižol čisti zrnje nasad stročje 0 7 XXX Vrtnine zrnje nasad stročje XXX Leča Zelje in ohrovt Paradižnik 0 8 Papriko Dinje in lubenice Druge vrtnine XXX seno 0 9 detel ja seme X X X Lucerna seno seme XXX Druge dete i« Graiica seno 1 0 seme XXX I Krmski grah 1 Meianico stročnic žit n sz Mohar — Pitnik in si-lažna koruza i 1 Krmska pesa Meionice trav In stročnic Krmsko korenje Druge krmske rastline XXX 25 37 49 61 73 25 37 49 61 73 25 37 49 61 IV. Pridelek vinogradov - ves Vrsta posevka Pospravljena povriina ha Pridelek q no 1 ha ves I I Fižol zrnje I 2 stročje XXX 3uče masa seme Konoplja za seme Krompir i 3 Sončnice Paradižniki 1 Črna detelja Lucerna Mešanice trav in detelj i 4 Krmsko korenje Drugi podsevki I 1 j Koruza Pitnik in silažna koruza Proso - 5 Ajda Zelje in ohrovt Repa Mohar - Pesa 1 6 Drugi naknodni ir strniščni oosevk’ XXX Travniki - seno - Pašniki - po c preračunana v se«o ! h- Trznine in ledine -seno Sadovnjak* - se^o I) Iz. Neolxielane njivo in vinogradi - seno tli. Pridelek sodja ves Vrsta sadja število rodnih dreves (iz PO-22b) Pridelek na rodno drevo ktj ves 9 Jabolko Hruške Kutino češplje in slive i 8 Breskve Orehi Mandel jni Od lega: povriina in pridelek planlainih sadovnjakov Vrsta sadja Površino rodnih sadovnjakov ha (Iz PO-?2b) Jo bol ko češplje in slive j \ {9 Broškve Hruške Pridelek q na 1 Ita rodne površine ves 25 37 49 61 73 25 37 49 61 73 25 37 49 61 73 25 37 49 61 73 25 37 49 61 73 25 37 Vrsta trte število rodnih trt (Iz PO - 226) Pridelek na 1 rouni trs kg ves q Žlahtna (cepljena) Domača (necepljena) Samorodnice (hibridi) [2 0 Skupaj Od tega: pridelek Iz plantažnih vinogradov Vrsta trte Povriina rodnih vinogradov ha (iz PO-22b) Pridelek q na 1 ha ves Žlahtna (cepljena) Domača (necepljena) Skupaj V. Domačo predelava sodja in grozdja Predelava sliv I. Porabljeno q sliv za: do 30 % b 1 nad 30 % Sušenje Mezgo Presne slive 2. Dobljeno od porabljenih sliv: Slivovko hi do 30 % nad 30 % Suhih sliv q Mezge q Predelava drugega sadja in grozdja z vinogradov Suho sadje - q Druge mezge - q Drugo žganje - hi ] 2 2 Sadni sokovi - hi Sudjovec - jabolčnik lil Predelava grozdja z vinogradov 49 61 73 25 37 49 61 Picdeluno grozdje q Dobljeno hi vina žganja 19 ’5 31 37 43 49 55 61 67 43 79 19 25 31 37 43 49 V.a Pridelek in predelava grozdja z brajd in lutnikov Pridelek Brojdo in lulniki število rodnih trt na trto ves q 1 1 1 IT 1*9 TTTTT Prodelavo z brajd in lutnikov Predelano grozdja q Dobi je 10 vina hi 73 25 37 49 V.b Nakup In predelava Iz kupljenega grozdja 1) 2) Prikazati je treba vsa rodna drevesa (trte) In pridelek vključno tudi plantažne sadovnjake In vinograde. Kupljeno in predelano grozdje q Dobljeno hi vina |2 3 žganja 67 73 79 19 25 Statistični cenilec: .1971 --- I podpis ZA von SR Sl OVC MIJE ZA STATIS1IKO Obilna Odločba It 'j/na sk..p3čine AS Sl. ^ Ur.1.srh Sl. 5/72 Obraiec PO - 3* • J Statistična registrska Stavllka Spolni statistika J Vrst* posli leto Občini Zap.ltav. orginii*. d je ieli. tor Vr. iti or«- P O R O M l O o prtdolku In pridelavi Julntga sadja * latu 197? Poročilo spolnijo vsa drulbene enota v treh tyvodih po stanju 15. januarja 1973. tn livnd polijejo pristojni občinski skupičlnt. drugega Zavodu SRS la statistiko, I Jubljara, Volarski pot 1?, najkasnaja do 17. januarja >973. I. SffVIlO DRIVES IN PRIOClCK JUŠNEGA SADJA NA GOSPUOAKSlVU Q Stavilo dreves Vrsta sadja Pridelek vseh rodnih na rodno drevo kg ves 9 poa«ranče In aanderir.e L J 1 JI j llaone 1 11 11 | oljke - oliva l ti II i M ge t . J L J L_J [* ► .kiji i n n l PRiPJtBA: hkaiati Ja traba vsa drevesa, bodisi v atrnjanaa n«sadu ali pa posaeeina drevesa. Od lega: n. PRiociEK juZncga sadja na piantaZnih nasaoih Povrilna ha Vrata aadja Pridelek g vsa rodni na 1 ha vas poaaranče In e«ndar|nr L. J ULJ 1 la one L J L 1 U ol|k. . oliv. L J L J U P lige l J1 11 1 kakiji 1 II II 1 PkltiUdAj Pri k •. ja M ja trebe vsa pnvrilne plantalnlh nasadov, ki jln gunpodarstvo likorllča, na qlrda im to. da so prika/ene Ca v I. tabeli. Površina pililo jaokroCrno v cul ib hektarjih. lil. OOHAlA PRCOClAVA OlIV IN f16 57 5? 57 t? t>7 7? PftIPORBAi Pod doaato predelavo ja traba upottevatl predelavo na gospodarstvu tl lastnega pridelka alt nabavljenega (kupljenega) sadja. Količine sadje, predelanega v sodelovanju i leaebniat gospodarstvi, tu ni traba likale-tl. Porabljeno oliv presnih 4 la k oniervIrani a 4 predelano v olje 4 Dobljeno •u* hi oljnih tropin 4 Nesulene fige 4 1973 Direktor! N.p. ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO rrimiimi Statistična ragl»trska številka j Obrazec PO - 3šTJ Občina Spolni etetlattka 0 Vrste posla late Obč taaa Zap.štev. or ganlie-tlj« Sek- tor Odločba Zvezna skupščina AS 't.i»A6.0r.l.SfRJ :t. 5/72 POROČILO o pridelku In preJelavl JuZnega ladja v latu 1972 Poročilo soalnl cenilec za svoje oteočje po stanju 15. januarja Oc«nl proizvodnjo v zaieonlh gospodarstvih, vključno tudi proizvodnjo v kooperaciji. P?r^;11 o cpol-nl v tre*' Izvodih. En Izvod pošlje pristojni občinski skupščini, dr. j*oa /svodu SRS za stili s' ikojj CjublJ ma, Volarski pot 12, nojkososjo do 17* jamarja 1971, I. piEVI',0 DREVES ih PRIOElEK JUŽNEGA SADJA Stavi In dreves Vrsta aadia PrHolnk vieh rodnih na rodno drevo kg v« Q 1 [.oearanče In eandaHn« L J L JI J I leone ULJLJ oljka - oliva U L J U Hge ULJLJ 7 kakiji i n n i " .J PRIPOMBAt Izkazati je treba vsa drevesa, bodisi v ilrnjsnen nasadu alt p prvanema drevesa. n. oonaCa predelava on v in fig 37 37 S? M v '.T P«IPGPRAl Kot donečo predelavo jo trota upoštevati pridelavo na gospodariIvih tn predelavo zaatbnlh gospodarstev v zadruJnlh obratih, ne glede ne to alt Jo to storitev plačalo i denarjee ali v naravi. Prlposbo o letini napiliti no drugo atran. Porakljano oliv presnih d za konzerviranje a predelano v olje a Dobljeno •!)• hi oljnih tropin a Naagšeno figo a <"• _____________ 197J. (Podpla cenilca) 7. PORABA KRME V LETU 1972 Skupaj porabljeno Vrsta krme kot posamična krma v krmni mešanici i Koruza t 2 Ječmen t 3 Oves t 4 Pšenica t 5 Oljna pogača t % 77 [7/ i 1 V/ i 6 Oljne tropine t 1 i 1 i 7 Pšenični otrobi t r 6 Seno lucerne t 9 Drugo seno t 1 1 i 1 1 1 10 Industrijski stranski proizvodi t — % 1 £ 77 1 vi & P 1 1 1 1 Krompir t 12 Silirano krmo t 1 13 Suhi rezanci sladkorne pese t A M Surovi rezanci sladkorne pese t T/A 1 IS 1 1 P 1 1 2 15 Polnonioslno mleko 1 Sffffc 16 Posneto mleko 1 'Ac A, i i 1 17 Mleko v piohu kg i 18 Ribja muka t 1 i i i g 1 i % i i j 77 i 1 ‘% A f % 19 Kostna moka t 20 Druga krmna moka t i 21 Mineralne biuaktivne snovi kg % % y/ 4 % 22 Vitamini kg 23 Supeikoncentruti kg % i % -v V7 ,; V/ f 24 Gotove krmne mešanice,kupljene zu- t nuj gospodaistva / A * / / % £ V/ 77 77: ■% 77 77: 1 P ; 1 1 Navesti morale vso količino krme pridobljene iz lastne proizvodnje In kupl|ene drugje, ki sle jo porabili /a piebtanu lastne živine. Porabljena količina kitne so prikaže kol posamična krma ali kot sestavni dol krmnih mešanic. Vpiše se lahko tudi v also stolpca, če je tako uporabljena. K IncJustrijskim stranskim pioizvodoin spadajo, ostonki pri predelavi koruze v ipiiit, melase, oslankl pivskega sladu, glutein itd. Datum (M. P.) Direktor - upravnik Statistična registisko številko Odločba Zv. skup. AS št. 546 Uradni list SFRJ št. 5/72 Obč ino SR Slovenija zaporedna številkal 1 16 Občina,za katero veljajo podatki vrsta gospodarstva 1 17 _______________________ I___I—I 2 _______________________L..1.-J4 POROČILO O ŽIVINOREJI V LETU 1972 Družbene kmetijske oiganizacije Obrazec spolnijo in pošljejo do 15. I. 1973 1. kmetijska posestva, kombinati, farme, 2. splošne kmetijske zadruge, 3. druge enote (ekonomije kmetijskih ustanov in nekmetijskih organizacij). Poročilo spolnite v treh izvodih, če ima katera od zgornjih enot obrate na ozemlju dveh ali več občin, moro spolniti za vsoko občino ie poseben obrazec v treh izvodih. En izvod vseh poročil,t. j. zo gospodarstvo kot celoto in za del« po ob činah,obdržite zase,drug izvod pošljite Zavodu SRS za statistiko, Ljubljana, Vožarski pot 12,pristojni občinski skupščini pa pošljite ei izvod poročila za tiste obrate, ki leže v njihovi občim. Poleg tega po pošljite en izvod poročila za gospodarstvo kot celoto tisti občini,v kateri je sedež gospodarstva (zadruge). 1. ŠTCVILO LASTNE ŽIVINE, PERUTNINE IN PANJEV S ČEBELAMI 31. 12. 19721) 1 število') 1 Teleta do 3 mescev 2 Teleta od 3-6 za pleme 3 mescev za pitanje 1 4 Mlada goved od 6 za pleme 5 mescev do 1 leta zo pitonje 6 Mloda goved od za pleme 7 1 - 2 let za pitanje 8 Mlada goved nad za pleme ' 9 2 leti za pitanje 10 sivorjave pasme 1 1 Breje junice svet lol isasfe pasme 12 črno-bele pasmo 13 drugih pasem in križanke 14 sivorjave pasme 15 svetlolisaste pasme 16 črno-bele pasrne 17 drugih pasem In kri-ionke 18 Biki zo pleme 19 Voli 20 Odrasla goved v pil mlade govedi) onju (brez telet In 21 Goved vsa (od 1-19 v pitanju) brez odrasle govedi 22 Pujski do 2 mescev 23 Pujski od 2 - 6 za pleme 24 mescev za pitanje 25 Mladi prašiči nod za pleme 26 6 mescev za pitanje I. ŠTEVILO LASTNE. ŽIVINE, PERUTNINE IN PANJEV S ČEBELA-Ml 31. 12. 1972,/(nodoljevanje) Štev ilo i) v Breje mlode svinje | 28 Plemenske svinje 29 Merjasci za leme 30 Odrasli proliči v pitanju (brez pujsi-ov In mlodih prašičev) 31 PraSiči,- vsi (od 22-30/ 32 Jagnjeta in mlode ovce do 1 leta 33 Plemenske ovce 34 Ovni in jalove ovce 35 Ovce - vst (od 32-34) I 36 Žrebeto in mladi kor ji do 2 let 37 Konji nad 2 oti 38 K- bilo in breje žrebice 39 P i emonski žrebci 40 Kastrati in žrebci za delo 41 Konji - vs’ (od 36-40) 42 f odmlcideš peiutni 'e vseh vrst 43 kokoši in petelini 44 Odrasla roče 45 perutnino gosi 46 pure 47 Peiutnina - vso (od 42-46* 4B od te: brojleiji 49 Panji s čebelami 1) j.ovilo živine vpišite po lastništvu, toioj samo I >.ino živino (no posestvu oli v koopemciji) 2. ŽIVALSKA PROIZVODNJA V LETU 19/2 i Rr*prečno število krav V 1. 19721* 2 prečno štev iio mol zn ih krav v 1.19/2^ 3 Količina nomol/enega mleka litrov 4 od tego: porabljeno pri vzioji telet - litrov 5 Poprečno število molznih ovc^ 6 Količina narnolzenngu ovčjega mleka - litrov 7 števil«^ ostriženih ovc e Količina nostrizene neoprane volne - kg 9 Poprečno število kokoši nesnic v 1. 1972') 10 Količine znesenih kokošjih jajc (število) konzumnih n volilnih 12 Količino notočenego medu v 1. 1972 (kg) 1) Poprečno število krov izračunamo tako, do seštevek krmnih dni vseh krav v letu delimo s številom koledarskih dni Popimo tako, da število molznih dni molznih krav, molznih ovac ali kokoši nesnic delimo s številom koleJatskih dni. 3. BILANCA LASTNT GOVEDI ie za - kg število y/ V/ £ 1 Z 1 i % 1 7/, M Stonje 15. januarja 1972 1 Z 1 Rojeno telet v 1. 1972 oikcev teličk Kupi je-no govedi v 1. 1972 telet do 6 mescev mlade govedi g S % g krov, volov,bikov ■šego Prodano govedi /l. 1972 telet do 6 mescev _ mlade govedi g 32 '/7 krav, volov, bikov F v sc go — Zoklono govedi v 1. 1972 feint do 6 mescev mlode govedi _ ,-r '/4 F | 4// S? krov, volov, bikov vsega . WZ4 Poginulo telet do 6 mescev ■77 ■ZZ m V7 V/. mlade govedi r ]v 1. 19/2 |krav, volov, bikov . i -M. vsega število govedi 31. 12. 1972 4. BILANCA LASTNIH PRAŠIČEV težo - kg iievilo % Z * - z- WMV/. Število p-jšičev 1. 1. 1972 1 ■'I V/ Z ' Z. ’X Rojeno pujskov v 1. 1972 Nakupi) Prodaja^) ■— Zakol3' 7 1 1 k ,3 // % Uu •V -p ;/ z. ? Pogin LJ Sl e v ilo prašičev 31. 12. 19^2 i. BILANCA LASTNIH OVAC težo - I*g llevilo število ovc 1 . . 1972 mm?A Rojeno ovc v 1 1972 f Jok up/) Proda jn2) . -- /akol^' . iogin . . - ' tevilo ovc 31 12. 1972 . L 6. BILANCA PERUININE teza - kn i m ite vilo 'P ! % m A: Z Z m. z7. 'A 'M . X' Število pfciuinine 1.1 72 ! • v«11 jeno piščon- . . . 1 19/2 iz ja|C lastne proizvodnja ikupl|enih jajc Nakupi enodnevnih piščancev druge perutnino enodnevnih Prodaja'5 piič Ul KOV dinge perutnine Zakol3' _i Pogin število perutnine 31.1 2.72 t- 2) Nakup m j :od'ij.1 1'iikozoti morate samo živino, kupljeno oz.piodu no /unčij gospodarstvo ne da bi pri torn upoštevali notranjo •» ili/acij« med po (ime/nirni obioti. V piodojo morate vključiti tu«li piodujo Itlm ni«.am (lastnim in tujim). 3) Zak.-)l - Prikažite samo zaklano živino pri gospodarstvih, živine tak L ne v klavnicah, ne piikožete, ker je že prikozanu no obrorth A zo kolu živine v klavnicah (PO-52) , ANKETA O ŠTEVILU ŽIVINE 15. I. 1973 VPRAŠALNI LIST za zasebno kmečko gospodarstvo Odločba Zv.vkup. AS st. 346 I Uradni M sr SFRJ it. 5/72 (Priimek, očetove ime in ime osebe, ki vodi gospodorstvo)______________________________________________________________ Občino_________________________________________________________________________________________________________________lili___________| Naje! je.______________________________________________________________________________________________________________| [ | 1 Utica in hiina Itevilka šifra statističnega okoli ia___________________________________________________________________________________________| 1 [lili Zap. if. gospodarstva v statističnem okoiiiu število onketiranih gospodarstev v okoiiiu 1. OBDELOVALNA površina, ki jo gospodarstvo uživa ha ari Lastnapovriina in povriina, vzeta v zakup, zmanj-ianu za povriino, ki je dona v zakup 2. UMETNA GNOJILA V LETU 1972 Vrsta porobljenega umetnega gnojila v letu 1972 Količina v kg % hranilnih snovi duijk fosfor kalij i 7 3 4 5 Sicupaj porabljenega v 1. 1972 6 Zaloge pri gospodarstvu 15. 1. 1973 .1. ŠTEVILO KONJ 15. JANUARJA 1973 1 2 Žrebeta in mladi konji Kobile in breje žrebice J 4 5 /robci za pleme, žrebci za delo in kastrati VSI KONJI 15.1.1973 (142+3) 15.1.1972 4. ŠTEVILO GOVEDI 15. JANUARJA 1973 1 Teleta do 3 mescev 2 Teleta od 3-6 za pleme 3 mescev za pitanje 4 Mlada goved od 6 za pleme 5 mescev do 1 leta za pitanje 6 Mlada goved od Za pleme 7 1-2 lat za pitanje 8 FModa goved nad za pleme 9 2 lati za pitanje 10 sivorjave pasme 1 1 Krave »vetlolisaste posme 12 drugih pasem in križanke 13 sivorjave pasme 14 breje junice svetlol isaste posme 15 drugih pasem In križanke 16 Biki za pleme 17 Voli IB Goved vsa (1-17) 19 Cd te krave zo delo 20 Odrasla goved v pitanju (brez telet in mlade govedi) 5. PROIZVODNJA KRAVJEGA MLEKA 1 2 Število krav, ki ste jih molzli ali so dojile 15. 1. 1973 Koliko mleka ste namolzli na don 15. 1. 1973 v litrih 3 Koliko mleka je bilo porabljeno za teleta 15. 1. 1973 v litrih 4 število molznih krov v letu 1972 5 Namolženo mleka v letu .1972 v litrih 6. ŠTEVILO PRAŠIČEV 15. JANUARJA 1973 i Pujski do 2 mescev 2 od 2 do 6 mescev 3 Mladi praiiči nad 6 mescev 4 Plemenske svinje 5 Breje mlade svinje 6 7 Merjasci za Praiiči v pite Dietne n ju 8 Vsi praiiči (1 + 2* 3♦ 4^5 + 6*7) 7. ŠTEVILO OVC 15. JANUARJA 1973 1 Jagnjeta in mlade ovce do leta 2 Plemenske ovce 3 4 Ovni in jalove ovce VSE OVCE (lt 2'3) 8. PROIZVODNJA OVČJEGA MLEKA IN VOLNE 1 število molženih ovac v 1. 1977 1 2 Količina namolzenega mleka v 1 !772v lltrllt 3 število ostriženih ovac v 1. 1972 4 Količina nostrižene volne v 1 1972 - kg 9. ŠTEVILO PERUTNINE1* i PERUTNINA 15.1.1973 2 (kokoli, race, gosi, pure) 15.1.1°72 10 PROIZVODNJA KOKOŠJIH JAJC V L. 1972 1 'ufevilo kokoii - nesnic 2 število znesenih jajc II. ŠTEVILO PANJEV S ČEBELAMI (» piemičnim in nepremičnim 15.1.1973 2 satjem) 15.1.1972 1) Ne vpisujejo »e podatki o perutnini, ki je vključena v proizvod no »odel ovarij e št. vilo Težo V kg 1 branje 15. januorjo 1972 ♦ : § P f 2 Rojeno telet v letu 1972 + # i "M 1 3 Kupljeno aovedi v letu 1972 telet do 6 mescev 4 mlade govedi 5 krav, volov, bikov 6 vsa + F m b 7 telet do 6 mescev e Piodono mlade govedi 9 ktu 1972 krav, volov, bikov 10 vsa % ■ % V/7/ % 11 telet do 6 mescev 1? govedi v mlade govedi IJ letu 1972 krav, volov, bikov 14 vsa M 15 Pv^iii yovedi v Mu 19/2 telet do 6 mescev i Mliifj 16 mlade govedi 17 krav, volov, bikov Fvm 18 vsa 1 19 Sfonje 15. jonuarjo 1973 (skupilo število iz tabele 4,vrsta 18) - WM 13 BIlANCA PRAŠIČEV V LETU 1972 št.- vilo Teža v kg i »tanje 15. januarja 1972 ♦ ' F p 2 rojeno y j j sk ov od 15.1.72 do 30. VI. 72 V/ ■L JL _ 4 od 1. VII. 72 do 15.1.73 ” vsi rojeni pujski ♦ 5 6 K upi |eno prašičev v letu 1972 pujski in mladi prašiči do 6 mescev prašiči od 6 do 12 mescev 7 8 9 10 II 17 prašiči nad 12 mescev J v ■ z vsi + Prodano piutićev v letu »972 pujski in mladi prašiči do 6 mescev prašiči od 6 do 12 mescev prašiči nod 12 mescev vsi z-y '■// i V' 13 14 Zokluno praiićev v 1972 pujski in mladi prašiči do 6 mescev mesnati prašiči do 80 kg 15 16 1/ mesnati prašiči od 80 - 125 kg pitanci nod 125 kg vsi F % % 18 Poym pro- pujski in mlodi prašiči do 6 mescev v F F F F % k ■ i f % M 1 IV 20 letu 1972 drugi prašiči vsi 21 Stot je 15 januarja 1973 (skupno število prepiši iz tabele 6 vrsta 8) * t F ■» 1 šte- vilo Težo v kg i Stanje 15. januorja 1972 I y % 's// % i 2 Rojeno jagnjedi v letu 1972 + i "%, 3 Kupljeno ovac v letu 1972 jagnjedi 4 ovac in ovnov V/ 5 vse + w, >/<■ ry. '/A 6 7 Prodano ovac v letu 1972 jagnjedi ovac in ovnov 8 vse + d v/ m V/, 9 10 Zoklano ovac v letu 1972 jagnjedi ovac in ovnov 11 vse F w : 2 13 14 Pogin ovac v letu 197? jagnjedi l p M F ovac in ovnov vse V- 15 Število ovac 15. januarja 1973(skup-no število iz tabele 7. vrsta 4) s 1 i m F Y„ Dotum Podpis onketorjo: MlII ZAVOO M STATISTIKO POROČILO 0 številu prill Cev In organizirana# p1 t»oJ« živina v______________Catrtlatju 1972 I Ctrl;«c PO • SA Odloib. lS AS it. 3% Uradni T. SFRJ It.00/TO mi? m Vrata slu2b« l™ 'I 1 .1 ■ 1 ■■ J VriU organizacija: (ustrazno Itavtlo obkroži) ........................ | 6 j Haitijski koablnatl, posestva In fara« .................................... | 1 t Veettjeke In kaeCka dalovn« zadruga ........................................ ^ 2 , v* organizacija ....................................................... | 3 | Številka dalovna organ4,zaclja ........................................ i i i i . atkt o ite.ilu prašičev •• vpišejo v tabalt 1 tn 2, In stcar n anoto kot caloto. r 3 tiga obrazca spolnijo druJbana kast 1 j aka gospodarstva - posestva, faraa, koablnatl*, kaefke dalovn* zadruga, aplolna kaatijaka zadruga (Ca pitajo v lastni rali ji), kaetlj-■>i k tov*, akonoatja nakaatijakih podjetij in ustanov, pitalilCa trgovskih in industrijskih podjatIj tor klavnic. Splolna kaatljska zadrugo spolnijo to tabalo saao za pitanja ivail v astni rallji (C« laajo akonoalj* ali na); za pitanja v pogodbeni raji in raznih vrstah aodalovanja z zasabnlal rajcl pa apolnijo kaatijaka zadrug* tabalo 4. 1 1. PraŠICI. . 197? Stavilo F Pujski do i asscav 01 1 2 Pujski nad 2-6 aescsv (3 » 4) 3 za pisao in drugi pujski K za pitanja 6 Hladi prašiči nad 6*12 aascav (6 « 7 * 8 « 9) alada svinja, ki niso braja B drugi sladi prali M 9 aladl prallCl v pitanju 10 Prašiči nad 1? aascav (11 * 16 ♦ 17 » 10 ♦ 19) 11 Pieaenike svinja (12 » 13 • 14 « 16) 0? i? braja balo pasao 13 drugih pasaa 14 na- bala pasaa u braja drugih pasaa 16 Merjasci z plaao 11 Izločeni aerjaad v pitanju IB IzloZona pleaensk* svinjo v pitanju 19 . J (l/loČanl aorjascl In svinja, ki »r*"M I „,.o v pn.n,u) ?0 Vil pr.llfl (1 , 2 . S . 10) 2. Bilanca praliCav v_____________Catrtlotju 197? 1 Stavilo praliCav v za Ca t ku Četrtletja |03 2 Rojeno pujskov 3 Nakup (aladlh in odraslih prašlCev) 4 Prodani prašICt aladt do 6 aascav s aesnatt do 80 kg 6 eesnatl nad 80-126 kg 7 polaastnl in aaaini nad 80-126 kg, e pitanci nad 176 kg 9 « i 1 (A . S . S . J . B) 10 Zaklani prailCl aladl do 6 aascav n aoinatl do 80 kg |o4 i? tesnili nad 80-176 kg TJ polaastnl In aastnl nad 80-126 kg 14 pitanci nad 126 kg 16 « i 1 (10 . 11 . « . 13 . H) 16 Poginuli prašiCI aladl do 2 aascav 17 aladl nad 2-6 aascav 18 drugi 19 * i 1 (16 . 1? . 18) 20 Stavilo prašičev na koncu Četrtletja (prepišita vrslo ?0 iz tsbala 1) ■ ai,c spolnita v troh Izvodih; anaga poIIj11« pristojni obftmkl skupščini, drugega Zavodu jR Slovenije za statistiko, ljubijana, Volarski pot 1?, tretjags pa obdrMt* lasa. Poročilo sastavll Dna_________ Otrok tor - upravnik Vrsti Živine Oz- naka ži- vina število živi-no v pitanju v začetku četrtletja Stavilo žival(.danih v pitanja Oddano v tea četrtletju števila izlo-č»nlh živali iz pitanja v toi Četrtletju število živa-H v pitanju ob koncu četrtletja Predvidena oddaja v naslednja« četrtletju iz lastna Črede iz odkupa od zasebnih kaačkih gospodarstev ° _ II živa teža v kg število živali živa teža v kg številka kolono v kartici 12 13 H-20 21-27 28-3» 35-0 k2-k8 49-55 56-62 63-69 70-16 Goved - vsa 0 1 teleta do 200 kg 0 2 tolati nad 200 kg 0 3 sl;do goved nad 3S0 kg 0 k druga slada goved na 1-2let 0 5 odrasla goved nad 2 loti 0 6 Prašiti - vsi 0 7 bokoni 0 8 fesn*ti od 80-125 kg 0 9 polnastnl in ««stn| od 80-125 kq 1 0 ■astnl nad 125 kg 1 1 f— Ovco - vso 1 2 jagnjeta do G aescov i 3 ■ Ude ovca, ovce In ovni 1 k P&rjtnlna - vsa ) 5 piščanci (brojlerji) 1 6 druga perutnina 1 1 i 1 um 4, Pitanj- živin« v proizvodne« sodelovanju v ___ Četrtletju 1''17 Vrsta živine Oz- naka Ži- vina !>levl lo živali v pitanju v /afetku Jetrtletja Štuui 1# živali, d.irih v pitanje v te« četrtlatju Cddano v u-* ’'eM let ju ' tey)lo l/lo-!*r>lh živali 1 Z pl ti")« v Je* !v1r|-lvt Ju . Nvl lo živali v pilarju Ob kor.Cu četrtletja — i rc ivitfer.a o • >-< J» v naslednje’« četrtletju število živali živa teža v kg Stavi lo živ.. H živa teža v kg ?!c Ika kolone v kartici 12 11 IWb 21-27 28- ‘k 41 42-48 49-55 bS-o? 13-6 Goved - vsa II teleta do 200 kg i. 2 tvlota nad 200 kg i •leda goved nad 350 kg d v druga «lada goved nad 1-2 let 0 5 odrasla goved nad 2 leti C 8 1‘raŠIČI - vsi 0 / bekonl n 8 mo mati od 80-125 kg o 9 poleastnl in »ustni od 80-125 kg i G •asi i nad 125 kg i 1 Ovco • vso i 2 Jagnjeta i 3 -- ■ Ude ovce. ovce in ovni i 4 Perutnina - vsa i 5 piščanci (brojlorjt) i b druga perutnina i / PUJASNItA K 1ARUAH 3 IN 4. 1 v skupino teleta do ?00 kg spada plima slada goved do 8 »escev starosti. 2. V skupino 'tolsta nad 200 kg* spada tudi pltana slada goved od 6-12 ssseov, k| nf dosegla tol« in kvaliteto tipa baby bost. 3. U slado goved (baby boot) so šte|« goved v teži nad 35U kg, katera kakovost ustro/a standardu kakovosti baby boots. k Prašiči 'bokoni' so prašiči, pitani /a bokon I., II. In lil. vrsto. 5. K **osnatlo' prašiče* prfltuvaso prvovrstno (prisa) sesnate In sosnato prašič« I., 11. 1n lil. vrsta. 8. Plščance-brojlerJ« (pitano pittance) prikatnso skupaj /a I., II. In lil. vrsto 7. 'Hruga perutnina' so pitano kokoši, puro, gosi In raco: prikažejo jih vso skupaj. 8. /a fot no stanje vsakega fotrtlotja Jo končno slonjo prejšnjega .'»triletja. /aradi prokatogorlzaclJo sod pltanjos ni sogofa bllanra »«d začetni« in konfet« star Jas M vsako vrsto, toovof saso a« skupno število govedi, prašlfev.ovc In perutnine P' JASNIM * IABUI 3 I »M •dssn • f“i*»»l«-l? !»'*»* fr*/!** št«i*«< T»v>11 irolons na lastnss posestvu- ikono«! |l, *or hvali, k| so bilo njtavljene pri drugi'' družbenih gospodarstvih. Šivali, nabavljeno od /osebnih rejcev, vn«s««o v tretji stolpec. 2. lot 'oddano* ’.toje«o hvali, kt so Ml« proda«# luna] gospodarstva m hvali, kt so bilo zaklano na lastr.eo gospodarstvu alt v lastni klavnici. 3. V stolpec 'l/lofono tl pitan)«* vpl’eso hvali, ki so bilo llloforo prsdfasno tl rltanja zaradi bolezni, pogina ali drugih v/rokov. 4. Ha vprašan)# ‘pradvldona oddaja v naslodnjss četrtletju' vplšeeo planirajo oddajo. In stJ« 'koli h 'n« bo oddaj« v naslodnjoo četrtletju' vpiše«# pl«rtr*«o odla|o, in slcor n ’.levila hvali, ki »• v pltan|u, tor po sklonjonih povod’a*. 1 PO - 52 Odločbi Zvezna skupščine AS *t. 306 Ur.1.SFRJ It. 60/70 ZAKOL ŽIVINE IN PERUTNINE V KLAVNICAH v_____________četrtletju 1972 1' 2 3 4 H 1 Vrsti klavnic, (prečrtaj ustrezno Številko) Induitrljska klavnica ................... , , Neitna ali oVi-. ,cln1te v troh 1/vodih. 15 dni po preteku četrtletja pošljite prvi l/vod Zavodu SR Slovenija /a statistiko, Ljubljana, Volarski pot 12, dr' )* i pristojni občinski skupščini, tretjega obdrjlte zase. _____________ /ap. štov. kar- tice število Te!a Hvih živali kg Jela zaklanih Hvali kn Mav- Vrsta Jivlne zaklanih Hvali vsa poprečna vsa poprečna nost l ■ato k9 1 7 3 4 5 b 7 v tarHti 12 13 H 15 1b I7 18 19 20 21 ?? 23 24 25 ?b 27 28 29 30 31 32 33 14 35 3b 37 38 39 40 41 4’ 43 44 45 4b 47 48 49 .0 51 52 53 54 55 56 Konji 0 1 Coved • vta 0 2 falota do b Mescev 0 3 ■la la goved nad L aescev do 1 leta U k nlada govnd nad 1 lake I «1 U 5 tfuv# 0 C volt U / biki u n Ud teh pitana elada govuj u n bahy beef J u l>/ce - vse 1 1 jegnjnta do l inkav 1 t •Id)« ovce,ovce 1n ovni 1 3 Ho/e • vsa 1 A Prašiči - val 1 5 pujski Jo l> eescav 1 b j““ mladi In b in|., ■•sneti prašiči nad UIU do HU k ) 1 1 ■esnsll prašiči nad HU do 1.", k« 1 i* poka lni tn aavtnl praši Čl n*J 80 do 125 ku 1 'i •aitnl ■ratlčl nad 125 kg U Od Uh lini oni 1 I i i ulnlna • v«a piščanci (tiro)Ur |l) drugi parulnlna Zap. Uvožtno iz drugih republik SFRJ Uvožen« 1z drugih obZIn Vrsta živino kar Stavilo t.h ka itmll. taža v kg tl. c« zaklanih Hvali !lvlh Hvali zaklanih Hvali zaklanih Hvali H vik Hvali zaklanih Hvali 1 2 3 k 5 5 J-tevlika kolon« v kartici 1? 13 H 1b 16 17 18 19 >0 21 22 23 21 25 25 27 28 29 30 31 32 33 31 35 36 37 38 39 ko 11 12 k3 kk kb kb 17 k8 k 9 bO 51 5? 53 bk 55 56 5? konji ? b Dovod - vsa 2 b t«l«ta do b ec:, cev 2 1 ■laJa goved nad 6 *«s. do 1 1. 2 e ■lada goved nad 1 loto* do 2 let L 9 krav« 3 0 voli 3 1 biki 3 ? Bivoli - vsi 3 3 Ovco - vs« 3 k jagnjeta do b aescev 3 5 ■iaJe ovc«, ovc« In ovni 3 b Koze - vse J 1 PraMM - vsi 1 B pu 1;ki do b aescev 1 9 ■la" In ■esnatl pra^i- 1 nad b «:sc«v, ts/kl do P'j kg k tl nesna tl prati M nad (ID do 1?5 kg k 1 polnost.In aastni prjui M n'd MU du 1?5 kg 4 2 suslnl praši M nad 1?b kq k 3 Perutnina • vsa k k piifancl (brojlerjl) k b druga purutnina k b t A V O O I l A 1) Pri Qovadu volte*« v v-itice, H s* nara'ajo na /akni "pitan« nlade gnv.dl" m baby (>••<. a«o podati* /a zaklano pitano «la!o qovJ in nl»do guv*d hokMM»\|i taty bv«f9 na gl«. •J« na to, i: ; lilo u,to Icvmo pri penjenjih siupir-ali (po starosti). /ato ne nora biti '.levilo zaklane pitan« qov«dt In baby b««f va7)o od *> J”>» ,* M vila olaj« gnvedl v sta-rosil od I MbCtV dn l Ivi. V skupino "pitana nlad.i gov*priit*va«o zaklan*. pitano niado goved, hi m Ju*, egi a t«/a In tatovo.ll b.*ly-b«ef. V skupino "baby-beef" priitdvaao zaklano alado q,.v«d, k| |« tehtala prad /ah. !<>• nad 3S0 kn in katerega kakovost ustreza standardon kvlovr-tt Vat»v-b«»l. Pri praHMii 1/k..,u|«*o i pra'.tf« "teko««", Mprav j« zakol praUMv Mm** J« ia|«t v skupini zaklanih *«>n«tfh pra'Wn. PIW«iift brojlnrjt so pitani pijanci. "Druga perutnina* so /'klan« koknll, rac«, gosi In pur«, n« gleJn n« l*Jo in spol. ?) foprufnu to Jo Hvih In zaklanih Hvali dobi no, Zn dolino vsa U’o H*|h o/irona zaklanih hvali s ilvvMo* zaklanih Hvali: ra'unauo \v % fc»I o >roaih i mo dulmlko, pri rutotnt z dv—a declnalk na. F« klavnica nina podat* v o lahtmlh t«Jah /aklann 7 Iv In« prti laVtlt« In |.» njf«, no« a t«7o očrniti. ‘lavi.ost (izkoristek, i/pl«n, randean) j« od'-totno ra/»«rj« nud triu Jivalt prti /akoto« In pu njo« (t«Ja po zakolu i 1W', deljena s t«Jo |>r«d zakol «)• t’ m**, yn ra • ■ ri ded na) ko (n.pr. 3) Podatki o poreklu zakhn živine s« nanašajo n« zaklan« Hvali, odkupljen« /«na| t/enija republik«, ko«l«r J« klavnic«. Osnova za t« podatka ,u živinski potni listi In oitupn« listin«. V Direktor fWutllo sestavi) min moo :i statistiko 1» SlOVEMJ* | PO - bij I snnnn j Urada! It»t STRJ it.t>0/?0 | POHOlllO 0 «Q»S*£)! RIBOLOVU v aasacu Občim _ 197? I—I___I__I__ I__I__!6 Gospodarska organi MCI )i ____________ 1. Ulov rib po posa«a/nlh vrstah rib Vrsta rib Količina kg sardala im papa 11 na trglun (Inčun) skuia lokarda Plava riba inur •orska Iglica, Igla tun polanda (palaalda) trup ftrupac, ruabac) )uc (voj) mE gof. Ilca (orhan, tllUas) vsa osliiak bradjf (trl)a, barbun) Oruga riba lobatac aorski lipan (cipa 1) J C'|U 11 a gruj (ugor) luban (lubtn, brancin) 1. Ulov rib po pcsaaarnlh vrstah rib (nadaljavanja) Vrsta rib Količi**.« kg Oruga riba ilatobrov alt koaarČa |c 3 girica oblica bukva gavon (gavun, ollga) Jrnoparka (uŠata) kantar šopa, salplca (salpa) bodlka (škrpun, 5krplna) aorskl list, plošča, roab trna! (pas) ■ačjl sca (aačka) | skati (rala) Druga riba vsa Glavo-no! d llgan) (II ;nj«, k.il «ad ) sipa navadna hc'uotnlca »oikjtna hoLoinlca (arkač) vsa Raki l*sloj | 0 [ S ■ ’>* »1 p ij dkfrukovlca »grancavola) vsa ostrig* (k,|Ttnlca) jillnj k|j, j.Icj Uol|>* 0.,nii) Mr«M tr*j ;»• š*r,|jke Vsi* V^V ?. Ulov po posaae/nlh ladjah drugi ribolov v a an Udi) NAVODIL* Ziradl prehoda na elektronsko obdelavo podatkov sao eoralt obrazec oblikovno spreienltl. Vsebinsko |i ostal otrazec anak le, da v drool taball zahtevano ob koncu seštevek za vsa ladja. Opozarjano, da sa nora seštevek vsega ulova za vse ladja Iz druga tabele ujoeatl s seštevkoe vsega ulova Iz prva tabela. Poročilo sestavi uprava podjetja (zadruge) In prikaže vso količino Iztovorjenih rib za vsa ribolovna sredstva vsak easac, ne glede na obaočje ulova. Poročilo sestavi v treh Izvodih, dva Izvoda pošljite Zavodu SP Slovenije za titlstlko najkasneje do 10. v aesecu za pretekli eesuc. V , dne H.P. Poročilo sestavil! Poročilo potrjuje! Odlok Zv. skup Hi ne AS št. 5A6 'Uradni Ust SFRJ,'štev. 5/72 Občina Statistična registrska številka PO - 61 - 1b Zasebni ribiči Naselje POROČILO o ribičih In ribiških sredstvih za »orskl ribolov v letu 1872 Poročilo izpolni skupščina občine. Poroča o ribiških sredstvih tistih ribičev,ki žive na območju občine,ne glede na to,v katere« kraju uporabljajo ta sredstva,bodisi lastna ali najeta.PoročIlo sestavite v treh Izvodihjdva pošljite Zavodu SR Slovenije za statistiko. Število Ribiči stalni občasni In sezonski Motorne ladje nad 10 BRT vse ladje BRT vseh ladij Ribiške KM vseh ladij ladje in čolni Motorni čolni pod 10 BRT vsi motorni Čolni BRI vseh motornih čolnov KM vseh motornih čolnov Čolni brez vsi čolni aotorja BRT vseh čolnov Mreže za«ajhne plave ribe(pllvarlca) za majhne plave ribe Mreže pote- migavice galke (potegače) za tunolov (šabakun) Ribiške (giričnlce) za nočni ulov giric (kogol) ereže druge mreže potega 1ka Mrože vlačnice (koče) za ulov sardel (vojge) Mreže,ki mi- mirujoče mr že za razne ribo (prestice) dl(slajačlco) trojno mirujoče mreže (popunlce) druge mirujoče mreže Druge »režo (ciplare, ludr) Vrše Ribiški Paranqall število košar (kota) pribor števllo trnkov Svetlike petroplInske električne V_________________________ , dne _____________1973 H.P. Poročilo je sestavil Poročilo potrjuje /VEZNI ZAVOD ZA STAT 1STIKO SR Slovenija |PD - 6Tb J Odločba Z IS št.JOn | "r.list SFRJ t.60/7(1 v mesecu občina POROČILO O MORSKEM RIO "OVIJ 197? I__I_J__J__I A L-1-1 . I...I 8 Vrsto rib Količina kg E lave ribe sardela | 0 1 papalina brglun (inčun) skuša 1 o^arria Snur mor- 3.? i ,1. a, ii ia tun pol : " • 1 31 . trup (T rupee , r C) 1 ur ' v' i1 Ji’f, ll-i ! r-h'-i, I II! • - V I H isl;' •: 'ur ddikr ( If l j d, ! •' • ' •) Zobatec ■or-, ki lipi' (r if ul) lull.' (ltj'ifi, t S'"': In) /Vjti.ho, j^i ki cina Druge ribe nirica klica E-U * v i 'inv n 11':,n, ol i *a) la (u a) kanter srpa, ■ ilpica (s ilpa) Mika ((Uren, krpica) f or- o i Irt, plo? i, ro^rb trne (j ,r j račji snm (mi e n) j 111 4 skali (raže) Hrij'jf* rit ° V Sl lilavo- no!ci 11 | ( 11 ' , : I r i I sipo nav k!n • tioliiit ni c a fnn kritna 'mm otnica (ffrka?) Vi.fr Raki |.V to.) kamp | 0 | 3 m uk i [m jek (rakuvici,qrancevo1a) v . 0 ostrina (i ca) Skolj k« užit na klapa-vica (dagnja) v;gn jona naravna Hrunn .kol ik* vse vse 16 22 28 34 40 46 5? 68 64 70 16 22 28 34 40 46 5? 83 64 70 16 22 28 34 40 46 32 38 64 10 16 22 28 34 40 46 32 88 64 70 16 22 28 34 40 46 62 38 64 Poročilo spolnilo v Ireli i/yi'Mi, dva l/voda pošljite /,i< , mi i , /a statistiko najkasneje do 10, v nescu ia ulov v proluktnm mescu. dnn VI// 1'oroi i lo jo st t <»i I l ’mi i la potr ju jo DR Slovenija Obilna Naziv podjetja • zadruge ________________ kraj _ PO - 61 - la Družbeni eektor Odlok Zw«skupi£lne AS it« 306 ■Urednl list SFRJ«, itev. 60/70 P 0 R 0 C I L O o ribičih In ribiških sredstvih za aorskl ribolov v letu 1971 Poročilo sestavi uprava podjetja In zadruge za vsa sredstva, ki so bl-la uporabljena pri morskem ribolovu v letu 1971(lastna In vzeta v naje*),ne glede na to, kje so jih uporabljali. Poročilo sestavite v treh izvodih; dva pošljite našemu zavodu. število Zaposleni delavci pri ri-bolovu S ta 1nf(za ne-določen čas) ribiči drugi delavci zaposleni v administraciji in tehnični službi Za določen čas Ribiške ladje In čolni Motorne ladje nad 10 BRT vse ladje BRT vseh ladij KM vseh ladij Motorni čolni pod 10 BRT vsi motorni čolni BRT vseh motornih čolnov KM vseh motornih čolnov čolni brez ao-tor J a vsi čolni BRT vseh čolnov Ribiške ■rele Mrele (pil vari ca) za majhne plave ribe za tunolov Mrele pote-galke (potegače) za aajhne plave ribe mlgavlce za tunolov (šabakun) za nočni ulov giric (kogol) druga »rele potegalke Mrele vlečnice (koče) Mrele,ki mlru-jejo v vodi (stajačlce) za ulov sardel (vojge) mirujočo mrele za ulov raznih rib (prosilce) trojne mirujoče mrele(popunlce) druqe nirujoČe »re7e Oruge »rele (dplare, ludr) Ribiški pribor Vrše Parangall število košar (kofa) število trnkov Svetilke pttrup 1 In-.k« električne V_________________________ , dne___________1972 Porodlo J* sestavil H.P. Poročilo potrjuje direktor - upravnik >) Ladje eorate opisati posaeezno na hrbtni strani obrazca. R> I C #>—-■ 60» ra O a—. 11 ■*' 'U — c O) « *»- -*-• »ra r— O) "O «* O .—- ra I c *— e o o o> —— **- C ■o ai •«— ra •— it> . L- O) T l ™ ■ ts M) O o > o ai -X •*-"* »— - n a ra ai 2» ra T . M C IN m— U O N a> —% ai C o o o ra ra (U i m>- —1 o> a> ta a> »• SR SLOVENIJA Odločba Zvez.skupšč.AS št.3l)b Uradni Ust SFRJ, St. 60^70 | Obilna LETNO POROČILO O RIBIŠTVU na rekah, jezerih, ribnikih In kanalih v leta 1971 Porof11 o spolnijo: ribiŠka podjetja, kmetijska posestva, ustanove, ki se ukvarjajo z rtbolovoe In proizvodnjo rib organizacije športnih ribičev. Poročil o spolnite v 3 Izvodih: 1 Izvod obdržite zase, drugega pošljite pristojni občinski skupščini, tretjega do 28. 2. 1972.. Zavodu SRS za statistiko, Ljubljana, VožarsM pot 12. Ribiška zveza ___________________________________________________________ I___I___I 2 Ribiška družina _________________________________________________________ I I I A Družbena gospodarska organizacija _________________________________________ I I J 6 11 H 17 20 ?3 26 /9 Ib 41 4/ 'j3 b9 14 20 28 32 38 3. RIBOLOVNI MREŽE IN PRIBOR (31. 12. 1971) 41 44 47 '»II b3 ‘>G ’,9 Število 1 Pregradna mre/a 2 Me lavni ca 3 Vlačil na mroža 4 Sak i lovnica (stavnica, ometavnica) b Vrša (ravšelj) 7 Parangal (naveza trnkov) 1. ZAPOSLENI 31. 12. 1971 Število 1 Za nedoločen čas (stalni) ribiči v neposredni proizvodnji | 0 1 z drugi delavci ' 3 »st (1 . 2) 4 Ribiči za določen čas(letno poprečje) (začasni in sezonski) b Ribiči zaposleni po pogodbi b Samostojni ribiči (zasebni) 1 portni ribiči 2. Pl OVNA SREDSTVA IN 0IWMA (31. 12.1971 ) Merska enota zmoglji- vost št e-vilo Zmog- ljivost vseh 1 Motorni čolni in ladje BkT 2 Ribnjače In barke BRI 3 - ribiški vagoni t - 4 Premične hladilnice t b Nepremične hladilnice t b Motorne kosilnice KM 0 2 7 Iraktorji KM 8 Tovornjaki t 9 Ribiške sesalne in črpalne naprave KM 10 flektroagregati KM 4. POVRŠINA RIBI JUGA GUSPOOARSTVA IN RIBNIKOV ZA SAIHQNIDE V LETU 1971 Število prostorov Površina v m? vsa od tega v uporabi 1 ValiSfa |o *> 2 Bazeni za vzrejo mladic 3 Bazeni za konzumne ribe 4 Bazeni za plemenke b Oruge površine 4 6 Vsa površina b. POVRŠINA RIBIŠKEGA GOSPODARSTVA IN RIBNIKOV ZA DRUGE RIBE V ILTU 1971 Število prostorov Površina v m2 vsa od toga v uporabi 1 Drstišča s pregrado 2 Prostori zn zarod 3 Prostori za mladice I (1 b 4 Prostori /a matične ribe b VzrcjevaliŠča G Prezimnjaki 1 Preostale površine G fi Vsa površina 8. PORABA KRMIL IN GNOJIL V RIBNIKIH V LIHI 1«!71 v q Ribniki za salmonide Ribniki za druge ribe 1 Koruza 2 Pšenica 3 Ječmen 4 Soja In volčji bob | 1 b Krmila žival.izvora inklaviiŠki cdjcd G Krnske mešanice - briketi 1 Druga krmiMarašidova moka itd.) H Vsa krmila (1-7) 9 fostatna gnoji la 11) Dušična gnojila 8 11 Saturacijski molj 12 Apno 13 Hlovski gnoj - zeleni Jodor 14 Druga gnojila 1!» Vsa gnojila (9-14) Zaposleni (tabela 1) 4 Med zaposlen« štejemo osebe, ki so bile stalno zaposlene v ribiških dejavnostih na dan 31. V. V*/1. ')«• štejemo tudi osobe, ki niso bile stalno zaposlene, pa ji« je t« edina glavna zaposlitev. Za začasna in sezonske ribiče vpisujemo poprečno število zaposlenih med letom 1**71. Plovna srodslva In oprema (tabela 2) Ta število In zmogljivost vzamemo stanj« 31. 12. 1971. Podatki se nanašajo le na tiste sredstva, ki s« rabijo samo v ribištvu. fe traktorji, kosilnice in tovornjaki nit" vpisani kot osnovna sredstva ribiškega gospodarstva, ne pridejo v poročilo, /a z.r.ebno rlIHČo se morajo prikazati poleg ulova Še ribolovno mrežo tn pribor. Površina ribiškega gospodarstva In ribnikov (tabula 4 in b) fapodalek vsebuje vso površino ribiškega gospodarstva: površino ribnikov in drugo površine (njivo, gozdove, nerodovitna zeeljišČa, zeeljišča zgradb, poti ipd.) Površino ribnikov za krape prikažite z dvema decimalkama. Poraba krmil in gnojil (tabela b) Fodatuk vsebuje krmiTa lastne proizvodnje In kupljena krmila, ki se pokrmijo v ribnikih krapom in postrvom. Količine gnojil vpišejo lo tisto, s katerlei to gnojili površine ribnikov. Vzreja mladic Vzreja konzumnih rib ikre število (v tisočih) mladice ulov v kg vlo/one ribe prirast v kg ulov v kg ostalo rib v ribnikih v kg Število (v tisočih) teža v kq število teža v kg 7 8 14 20 2G 3? 38 4 bO bb 62 Postrv šarenka (amerika"ka) U 9 Potočna, soška in jezerska postrv 1 0 - Lipan 1 1 druge ribe 1 Vse 1 3 8. VZREJA DRUGIH RIB V LETU 19/1 Vzrej-! mladic prirast ulov vloženo v ribnike prirast v ko ulov v kg ostalo rib v ribnikih v kg levilo teža v kg število teža v kg število teža v kg 7 8 14 26 ?.? 38 44 50 56 6’ Krap 1 4 Smuč 1 b Som 1 G linj 1 7 ščuka 1 H ruge ribe 1 9 Vso 2 Vzrojil konzumnih rih 9. ULOV K IB V KI.KAII, JEZERIH IM KAMR III V IIIU 1**11 70 26 3? 38 44 !»0 bG G2 G8 /2 1A /O ZG 32 ’8 A', bO bG G? G8 /? 14 20 ?b 32 38 44 Vrste rib Teža v q 1 Kečiga, jeseter, beluga | 1 2 Smuč i Som 4 Krap b ! čuka G -X- Linj 7 ! Možine ribe (razne belico) 8 II M«šane ribe (ra/ne belice) 9 Bela riba (podust, ki.-n, mrena) 10 2 Ukl jiva - belica 11 JegulJa 12 Kub la E 13 Cipla 14 druge ribe 1S Vse ribe v nižinskih vodah (1.14) 1G ! i'oslrv Marenka 17 Potočna, jezerska, in so'ka postrv 18 £ Sulec 'i .r. > lipan .'O > r. Drug* ribe 21 Vse ribe v višinskih vodah (16-2(1) Vs. ribe (15 (n ?1) 23 S Al L 3 Zat e /b 'el ve ZG kol )kt ? 7 Odkupi jene od zasebnih jeiklicnih ribičev 2H rib ud družbenih gospodarstev ril • hh (ta» la 9) 10. Uti ITI V Ul VI JEN IH, V7IIIJfMH IM UJKUIt JI I.IH RIB V IEIII 1,!/1 GO !)G 6? G8 14 20 ZG 32 - 111 v ulovi jeniu i ib (tabela 1U) Prikazati nora te ra/položl j i ve količino kon/uenih rib (ulovljene, prirejene in odkupljene količino) In ker je ostalo v ribnikih /a bodoče leto. Ir.a v kg • lastna drobnoprodaja 2 Prodano trgovini 3 Prodano industriji 4 Izvoženo (direktni izvoz) b b lastna predelava Z 4 — lastna poraba / Ostalo v ribnikih Vse 11. INfIXLAVA KOhZlIHMH HIB V IETU VJ/1 leŽa v kg 1 tiar,oljene ribe 2 Sučene in prekajene ribe 3 Ribjo konzerve 4 Rtbia noka b Vsa G Kivi jar Preletava kon/uenih r i*• (tabela 11) Prikažite količine svežih kon/uanih rib, kt so bile porabljen« za lastno predelavo v letu 19/0. One _______________________ 19/2 (B.P.) Poro/Ho pregledal in odobril Podatke o ulovu teh rib dajo podjetja, zadruge, gospodarstva iz knjigovodske evidence. Podatke o ulovu zasebnih in športnih ribičev daio njihove organizacije (npr. ribiške zvezo). IX. Iz koliko ločenih delov je sestavljena k.ietiJska**' površina, ki jo je gospoJarstvo ulivalo 31.X11972 število delov Površina vseh delov v ha i do 2 ha 2 nad 2 • 5 ha 3 nad b • 10 ha A nad 10 - 30 ha b nad 30 - 100 ha 6 nad 100 ha 7 vse (1 - 6) 8 obdelovalna površina?) 9 njivo In vrtovi Ločeni deli /e«ljiŠČ so tista zomljišča, ki na vseh straneh mejijo na tuja zealjtšČa. Jo so tudi v zakup vzeta zealjišča, Že ne aejljo na lastna zealjtšča. 1) kaetljsko površino sestavljajo naslednje kategorije zeal ji ŠČ : njive In vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, travniki, pašniki, ribniki, trstičja in aožvirja. 2) obdelovalno površino sestavljajo: njive in vrtovi, sadovnjaki, vinogradi in travniki. X. število kooperantov v letu 197? 1 število gospodar .lev - kooperantov M l T v poljudni Ivu in /ulenjadarstvu v večletnih n.isadih i v živinoreji število koopi-rantov prika/ito na teaelju pogodb o kooperaciji. 1) V Število gospodarstev kooperantov vpišeto podatku tako, da jih ne dvoji Ir. Npr. ču ji gospodarstvo kooperiralo v poljedelstvu, v večletnih n.isadih in > i v i nore ji, ga vpišete v prvo vrstico saao enkrat. XI. Oskrbovanje kooperantov v letu 197? Število /a pitanje Število za pleme i Govedo / Prašiči T Ovce k Perutnina vsa TZZT/ZZi b enodnevni piščanci b Jajca - število i Kr«n« mešanice v kg (Poroči In so*. Id vi I) Direktor Datua (H P) Odločba 2*.skup. AS St,5A6 Uradni lisi SFRJ žt. 5/7? mnn~T i i i i i Statistična registrskaStavilk« LETNO POROČILO družbenih keetljsklh organ.zacij za leto 197? Vrsta dejavnosti (šifra iz registra dejavnosti službe družbenega knjigovodstva) i l 1. i i I Vrsta organizacije (izpolni statistika) i___j Poročilo tzpolnt vsaka organizacija, ki se ukvarja s keetljsko proizvu-njo ali storitvi«! in je obstojala 31.XIl.1972.Poručilo Izpolni organizacija v 3 izvodih; enega obdrži poročevalska enota, drugega pošlje Zavodu SRS za statistiko, tretjega pa pristojni skupščini občine. t. Integracijske spreaeabe v letu 197? 1. Delovna orqani/actja je v letu 1971 poslovala pod isti« narlvo« (^. "«) 2. Kako j« nastala delovna organizactja, ki v letu 1971 še ni obsto- a) prvikrat osnovana____________(da, ne) b) r združitvijo______gospodarskih orgjnl/acij 3. V lotu 1972 )« organizaciji priključuno A. V letu 197? s« je od organizact je odcepilo število gospod, organizacij števi lo zaooslcnih število obratov števi lo zaposlenih V voh kmeti |skih industrijskih drugih Ali i«a gospodarska organizacija v svoje« sest.levilo kvalificiranih delavcev Upoštev.iT- ;■c:o i sto dulavco, ki so končali šole za kvalificirane in visokokvalificirane delavce. Se» ne pristevaro priučenih delavcev. 1«»rc ure pri kmetijski denvoostj v letu ^7? 1) 1 j ►upa j -J 7 lo 6) V pol jedel s Ivu v sadjarstvu 4 teh v vinonradništvu v ?ivi nore ji t, v pri*.predelavi kmeti j.pridelkov ) Vpisuj« . delovni čas, ki \o ga opravili delavci zaposleni za nedoločen in i jIo «n čas. Torej delovni čas stalnih,občasnih in sezon .kih dolavcev. H1. "iIjiu. j penice in koru/e (glej navodila) Pšenica v g Koruza v zrnju v g i /.ilu jf 1. 1. 197? > Pridelek i Nak up k S k U|l«’l i S Poraba Z:: senc h /a krmo /ivini i Izijulse in k.ilo h Prodaja 9 /a lot).1 11. m. vir? IV. - i r,on- ki a.troji 11. XII. 19/? Ure i/ko- Števi lo Vrsta KM rtščanja stroja v 1*1/? letu 1 do /S KM 2 ?b - 3b ki 3 Traktorji Jb - *)0 KH V bt - 90 KN 5 nad '10 K« b vsi (1 - b) 1 enoosnih, motornih kultiva- tor jev in motornih tre/ a Od tega traktorji, registrirani za cestni promet /AAA P 9 1(1 Irak torji-gosont č arJl i - Marji, kupi jeni v M ' W/s 11 Koaha jnl univerzalni \ 1? za >ito \ 1 11 in brez za koruzo it lastnega za pesu 14 pogona) drugi(silo koebaj.ltd.) Ib vst (10 - H) 7 17 Kombajni kupljeni v latu 157? V/// ////> 18 tlektroiotorjl 1) 19 Drugi eotorji 2) 20 Tovornjaki ////// '/////t 21 Vse KN (6.15.17.18.19) >////( 1) Hoč elektrnaotorja v KV se množi z 1,36, da se dobi podatek v KH. 2) Stabilni In vgrajeni v stroje in naprave. V. Kmetijski stroji In orodje 31.XI1.1972. Vrsta število 1 Traktorski plugi 2 Traktorsko orodje za predsetveno obdelavo zeelje 3 Traktorski kultivatorji za eedvrstno obdelavo 4 Traktorski trosile! umetnih gnojil 5 Traktorske sejalnice za strna Tita 6 Traktorske sejalnice za koruzo 7 Traktorske kosilnice vseh vrst 8 Samohodna kosilnice 9 Pobiralno stiskalnice 10 Traktorske prikolice 11 Motorne Škropilnice 12 Motorni prašilniki in »eglilniki n Molzni stroji - kompletni apjrati VI. Zmogljivost oh j* k t ov za predelavo 31. XII. 197? i Suši Imce za strna žita in koruzo ' Števi lo 2 zmoqljivost v ?4 urah v tonah 3 za sadje število 4 zmogljivost v 2*» urah v tonah 5 za vrtnine števi lo b zmogljivost v 74 urah v tonah / Klavnice v 8 urah Ion h P lekarn«: ‘J Oulavnice in •ečulnice krut- šlevilo 10 Proizvedeno v letu V.7? v kg kompletne Ki*ne mešanice 11 bel jdkovinski koncentrati J? mim-ralno vila-• in ke aeć.inici* VII. Ptrafa i|orivj, raziva in električne energije v letu 19/?^ vsa 1 i, itt.i kii 2 Bencin kg ' 1 P«trolrj k j 4 Ul je - maziva kg I 1 1 k tricn i en.‘< gi j i v kdh 1) Vi i lin količine goriva, raz iv.« in električne energij«, ki jih je (nabilo gospod irslvo - zadioga v okviru gospodarske dejavnosti in pri opravljanju storitev za zasebne proizvajalen v letu 1972. Vlil. Sredstva i.i vir.tvo r stlin v letu 19/? PurMhl juno pri qo’podarstvu kg ‘ rm* -v ir j ,.i 1 juuO za stori tv«' . kq i fungicidi - za sredstva unl>« vanje rastlinskih Oole/rl i- llerbii i d i - sredstva za uničevanju plevelov 3 Insekticidi - sredstvi a uničevanje škodljivih 1'- ktiw k Vii (1.2.3) 7) Prikažite tuli količine, porabljene v kooperaciji . * i zv. j 1 /o.u 1 z J. 4 \z\ .z iyy.D II«.u 1 16./ 115.5 1 14.6 113./ 112.y 1U' 129.3 126.0 123.4 121.3 119.5 118.0 116.7 115.6 114.6 113.7 112.9 10 129.3 126.0 123.4 121.3 119.5 118.0 116.7 115.6 114.6 113.7 112.9 10 129.3 126.0 123.4 121.3 119.5 118.0 116.7 115.6 114.6 113.7 113.0 10 129.1 123.4 121.4 121.3 119.5 118.0 116.7 115.6 114.6 113.7 113.0 10 129.4 126.1 123.4 121.3 119.4 118.0 116.7 115.6 114.6 113.7 113.0 10 129.4 126.1 123.5 121.3 119.5 118.0 116.7 115.6 115.6 113.7 113.7 10 129.4 126.1 123.5 121.3 119.5 118.0 116.7 115.6 114.6 113.7 113.7 10' 129.4 126.1 123.5 121.4 119.5 118.0 116.7 115.6 114.6 113.8 113.0 10 129.4 126.1 123.5 121.3 119.5 118.0 116.7 115.6 114.6 113.8 113.0 10' 129.4 126.1 123.5 121.3 119.6 118.0 116.7 115.6 114.6 113.8 113.0 10' 129.1 126.1 123.5 121.4 119.6 118.0 116.7 115.6 114.6 113.8 113.0 io: 126.5 126.2 123.5 121.4 119.6 118.1 116.8 115.6 114.6 113.8 113.8 io: 126.2 126.2 123.5 121.4 119.6 118.1 116.8 115.6 114.7 113.8 113.0 n: 129.5 126.2 123.5 121.4 119.6 118.1 116.8 115.6 114.7 113.8 113.0 io: 129.5 126.2 123.6 121.4 119.6 118.1 116.8 115.6 114.7 113.8 113.0 io: 129.5 126.2 123.6 121.4 119.6 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.8 io: 129.5 126.2 123.6 121.4 119.6 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.0 io: 129.5 126.2 123.6 121.4 119.6 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.0 io: 129.6 123.6 123.6 121.4 119.6 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.0 io: 129.6 123.6 123.6 121.4 119.6 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 io: 129.6 126.6 123.6 121.5 119.6 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 io: 129.6 126.3 123.6 121.5 119.7 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 io: 129.6 126.3 123.6 121.5 119.7 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 io: T 29.6 126.3 123.6 121.5 119.7 118.2 116.8 115.7 114.7 113.9 113.1 io: 129.6 126.3 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 io: 129.6 126.3 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.9 io: 129.7 126.3 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 io: 129.7 126.4 123.7 121.5 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 113.1 io: 129.7 126.4 123.7 121.5 118.2 118.2 116.9 115.7 114.8 113.9 11 3.1 io: 129.7 126.4 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 io: 129.7 126.4 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 10- 129.7 126.4 123.7 121.6 119.7 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 10- 129.7 126.4 123.7 121.6 119.8 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 10- 129.8 126.4 123.8 121.6 119.8 118.2 116.0 115.8 114.8 113.9 113.1 10- 129.8 126.4 123.8 121.6 119.8 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 10- 129.8 126.4 123.8 121.6 119.8 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 10- 129.8 126.5 123.8 121.6 119.8 118.3 116.9 115.8 114.8 113.9 113.2 10. 129.8 126.5 123.8 121/6 119.8 118.3 116.9 115.8 114.8 113.9 1T3.9 , io. 129.8 126.5 123.8 121.6 119.8 118.3 117.0 115.8 114.8 113.9 113.2 n. 129.8 126.5 123.8 121.6 199.8 118.3 117.0 115.8 114.8 113.9 113.2 io. 129.9 126.5 123.8 121.6 199.8 118.3 117.0 115.8 114.8 113.0 ' 113.2. io. 129.6 126.3 123.6 121.5 119.7 118.1 116.8 115.7 114.-7 113.8 113.1 10: 129.6 126.3 123.6 121.5 119.7 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 io; 'T29; 6 126.3 123.6 121.5 119.7 118.2 116.8 115.7 114.7 113.9 113.1 10: 129.6 126.3 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 10 129.6 126.3 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.9 10: 129.7 126.3 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 IO: 129.7 126.4 123.7 121.5 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 113.1 10: 129.7 126.4 123.7 121.5 118.2 118.2 116.9 115.7 114.8 113.9 11 3. T 10 129.7 126.4 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 10: 129.7 126.4 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.8 ’114.8 113.9 113.1 10.