^r í^ol^f GORENÎSKJ ČASNIK OD LETA 1947 C^^^ It^y PRVI ^REi>HOPmKTEDHiKGOSSNIECL£TA 1900 TOREK, 26. MAJA 2009 Leto LX1I. št. 41, c€na 1.35 EUR. 19 HRK Odgovorna urednica: MaruaVolčiak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 IZVODOV * w.c o r £ n1skigias. si Hotel tudi V začetku maja je vrata odprl Park hotel Bohinj, ki je zasnovan kot eden tehnološko najbolj naprednih in energijsko varčnih hotelov v Sloveniji. Matija Rakt V sklopu hotelske rezidence hotela so izdelali 430 metrov ....................................... je poleg luksuznih apartma* globoko energetsko vrtino. Z Bohinjska Bistrica • Hotel, ki jev tudi predsedniški aprtma vodo iz \Ttíne v teh dneh hlase punaàa s kategorijo supe- z lastno teraso. Dostop do dijo prostore v objektu, v rior, premore 102 sobi oziro- tega dela je mogoi s poseb- zimskih mesedh pa bo s po- rna 270 ležišč. V sldopu ho- nim dvigalom. tela je tudi poročna dvorana, osem konferenčnih dvoran. Gradnja hotela, ki je s podzemnim hodnikom povezan močjo toplotnih črpalk služila ogrevanju objekta in sani: tame vode. Po besedali BoSt- kinodvorana, restavracija Ln z vodnim parkom v nepo» jana Golda pa bodo kristalno slaščičarna ter edinstveno v ' sredni bližini, je bila po bese- čisto vodo iz vrtine ustekle* ničeno ponudili tudi gostom. V minulih dneh so v Sloveniji hovling Tnotraj sa- dah lastnika Boštjana ČoUa mega hotela. V hotelu so vredna dobrih 16 milijonov uredili še center dobrega po- evrov. Naložbeniku, družbi hotelu gostili že vrsto konfe- čutja, v katerem bo deloval MPM Engineering, je uspelo renc in drugih dogodkov, tudi bioterapevt Zdravko pridobiti tudi štiri milijone precej jih je napovedanih evrov evropskega denaria. V tudi za naprej, Zato recesija Domančič. Celotno četrto nadstropje hotelu uporabljajo okolju Boštjana Cokla niti malo ne zavzema hotelska rezidenca, najprijaznejšo tehnologijo, skrbi, nam je zagoto^, in ra« v kateri lahko izpolnijo želje- ki omogoča najvišjo energij- čuna na povprečno 55-odstot" tudi najzahtevnejših gostov, sko udnkovitost. V bližini no zasedenost hotela. V Bohinjski Bistrid so pred kratkim odprli Park hotel Bohinj. / fi^tc- ccaić Referendum zaradi odpadkov Tržiški občinski svet se bo odločal, ali bo 5. julija referendum o deponiji Kovor med domačini. Stojan Saje tišah bodo 15. julija zaprli, zato Komunala Kranj prosi za prevzem dela delno sortiranih odpadkov na deponiji Kovor. Komunala Tržič je januarja dala Ministrstvu za okolje in prostor vlogo za izdajo okolj evarstvenega dovoljenja, ki bi omogo^o odlaganje 17 tisoč ton komunalnih mešanih odpadkov na deponiji Kovor. Delež bioloških odpadkov morajo znižati na največ 25 odstotkov. Zadnji zbor v Kovorju je bil malo obiskan, zato so predlagali razpis referenduma. Ne-Na zborih krajanov v Ko- kateri so izrazili zahtevo za rili, ali sprejmejo do največ javne infrastrukture v kraju, vorju februarja in aprila so gradnjo nove dovozne ceste, osem tovornjakov deho sor- Z drugo jih bodo vprašali, ali domačine seznanili s proble- Zato župan predlaga, naj o liraiiili odpadkov u MO podpirajo gradnjo nove do- mom odlaganja gorenjskih obeh vprašan j ih odloČi večina Tržič - Zupan Občine Tržič Borut Sajovic je že pred časom napovedal, da se bodo prehivaln krajevnp skiipno» sti Kovor sami odločali o od« laganju dela odpadkov iz Kranja na deponiji Kovor po 15. juliju letos. Na seji občinskega sveta v Četrtek bodo potrjevali akt o razpisu svetovalnega referenduma o deponiji Kovor. Če bo sprejet, se bodo volivci v KS Kovor na referendumu 5. julija izreka- Deponija komunalnih odpadkov v Kovorju /Fo,c:r,n, If o vprašanjih na dveh glasovnicah, Na prvi bodo odgovo- nar pa se vloži v izboljšanje Kranj na dan, pridobljeni de- vozne ceste do deponije. odpadkov. Deponijo v Tene- prebivalcev v KS Kovor. Izjemno ugodna menjava evrov v hrvaške kune. www.gbkrsi Gorenjska^ Banka Voda Juliana zahteva trideset milijonov evrov Urša Petbrnel njihova pravica do rabe kara« .....................................................vanške vode izhaja iz soglas- Jesenice • Ker država 5e ved- ja, ki jim ga je leta 1990 iz« no ni odločila o koncesiji za dal tedanji Vodovod Jeseni- črpanje vode izpod Kara- ce. Na osnovi tega soglasja vank, je družba Voda Juliana jim vlada že pred leti morala na državno pravobranilstvo podeliti koncesijo, so prepri- vložila odškodninski zahte- čani, zato napovedujejo tudi vek v višini trideset milijo- 'tožbo proti državi, Siccr pa nov evrov. Toliko škode naj se za konces\io za črpanje bi namieč imela družba, ker vode iz karavanškega piedo- V zadnjih letih ni mogla iz- ra poteguje tudi družba BCa- polniti pogodb za prodajo ravanSka voda, ki sta jo usta- vode na ruski trg. V družbi novili občini Jesenice in Voda luliana vztrajajo, da Kranjska Gora. 41 AKTUALNO Najprej dom, potem stanovanja škofjeloški občirski ^vct je podpr osnutek prostorskega načrta za za« hodri (iel vojdšntce, kř tam predvideva grodri)« doma starostnikov In cta* Lofani bedo na osnutek ko dali pripombe v času javne razgr nifve od 9. junija do 9. julija. 3 ŠPORT Nogometno slavje v lenčurju Gorenjska bo v p'lhodnji sezoni imela d^a predstavnika v drugi slovenski nogometni ligi, poleg Triglava Go- renjsk« le Tin«» ki j« anagal v tretji :>lovenski nogometni Tki) • za* hod. v Šenčurju )e bilo ob tem veliico slavje. KRONiKA Turista zašia na brezpo^e Gorski reSevalci in polidšti so v nofi s četrtka na petek rešili hudo ranjena nem Ska turista, ki sta se Izgubila na obme^ju Ual^ PiSnice. b-iel .kopler Slovenske vojske j u e pre* peljal v jeseniško bolnišnico. FINANCE Premajhna ponudba dolgoročnih posojil Nezadostna ponudba doigoročnih posojil otelíuje poslovanje podjetij. Banke potrebujejo poroštvo države »a dogoro^no jadoUevart)«» v Lastniki bank o v pnmeru odpisov posojil in izgube mora gotoviti dodaten kapital. 9: za* i VREME Danes bo sor\ino in vrole- V sredo bo ve¬na oblačno t : indđevno, otíadibstbo. t V četrtek bo spremen^ivo \ célačno s plohami. 9 t ê t i jutri: obkčno in deževno <0 4 * 4 2 POLITIK dan icaaavrl @g-gia5.5Í GORENJSKI GUS torek, z6. maja 2009 bomo ravna t v rokavicah Odločno, Jelko Kâcin Scejejo izkušnje in odločnost arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme MARIJA OMAN \z Žabnice. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Slovenski oktet NdŠtejtetri največje uspešnice Slovenskega olcteta! Odgovore s svojimi podatki polljit«; najkasneje do torka, 2. junija, na naslov: Gorenjski glas, Bleîweisova cesta 4, Kranj, ali na: koticek®g'glas.si. Za obisk koncerta Slovenskega okteta, ki bo v petek, s> junija, ob 21. un v Studencu pri Domžalah, našim naročnikom namenjamo 30 vstopnic. Petnajstim bo žreb namenil po dve vstopnici. Vabljeni k sodelovanju! Vstopnice na Gorenjskem glasu tudi prodajamo, cena je 12 evrov. Elvis Meets Ray v ponedeljek. junija, se bo v Ljubljanskih Križankah zgodil koncert Elvis Meets Ray. Gorenjski glas naročnikom podarja eno vstopnico za ogled koncerta, če jo želíte, napišite, koga bosta na koncertu imitirala Oto Pesrner in Uroš Perič. Odgovore na naslova iz zgornje rubrike pošljite najkasneje do četrtka, 28. maja. Čuki Podarjamo tudi novi CD skupire Čuki. Povejte, kako se imenuje nosilna pesem tega albuma, in odgovore pošljite r)a zgornja naslova najkasneje do torka, 2. junija. Srečni izžrebanec bo CD preje) ^ pošti. S srcem Sodelovali ste in žreb je določil, da vstopnice za dobrodelni koncert S srcem, ki bo v nedeljo, 31. maja, v Dvorani Zlato polje, prejmejo: jože Žgajnar, Duplje; Lucija $mid, škof}a Loka? Jožica Repinc, 9led, In Ana DujoviČ, Kranj. Vstopnice boste prejeli po pošti. Čestitamo! Prava dekleta Prava dekleta si je v Špas teatru ogledal Slavko Gregorčič iz Tržiča. D. K. Zavrnili ukrepe SDS proti krizi V petek je državni zbor ves dan obravnaval predloge poslanske skupine SDS za izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja in jih po maratonski razpravi zavrnil, enako tudi vseh pet predlaganih zakonov. Danica Zavrl Žlebih Ljubljana • Z njimi naj bi spodbudili gospodarsko rast. Predlagatelji opozicijskega svežnja iiicrepov so vladi očitali prepočasno ulaepanje v boju proti krizi, premier Borut Pahor pa pravi, da vlada "samozavestno stoji za tistim, kar je do zdaj naredila za blažitev posledic krize". Eden od predlogov SDS se nanaša na davek od dohodkov pravnih oseb: predlagali pred petkovo pariamentarno obravnavo predstav prejšnjega tedna W * ^^ * ^^ W v* * W ^^ w v * f • « ^^ so znižanje splošne davčne la^ezJanša, ŽigaTurtcin Romana jordanClzelj./ir«dcai stopnje in zviSanje investidj« ske olajšave za vlaganje v ra- gumna v besedah, vendar pa da so ukrepi sedanje vlade zo- ziskave in razvoj. Splošna se je konkretnih ukrepov loti- per gospodarsko krizo prepo- davčna stopnja bi se po tem . lastresočoroko," je dejal lan- časni in neučinkoviti. li tudi predloge novel petih zakonov: novele zakona o davku od dohodkov wavnih predlogu znižala na iS od- ša in dodal, da bi takoj potre- Paket ukrepov za izboljša- oseb, novele zakona o do- stotkov v ietu 2010. Koalicija bovali ukrepe. Zavrnil je očit« nje gospodarskega in sodal- hodnini, novele zakona o je predlogu nasprotovala, češ ke nasprotne strani, češ da bi nega položajav Slovenji, ki je davku na dodano vrednost, da bi c^rozili sistem javnih fi- selahkovSDSzačeliukvarja* nastal v SDS, vsebuje 68 novele zakona o javnih fl* nanc, opozidjski SLS in SNS ti s krizo že v prejšnjem man- ukrepov, ki naj bi spodbujali nancah ter zakona o pomoči pa menita, da bi bilo novelo datu, s trditvijo, da je bilo slo- tako proizvodno in investidj- gospodarstvu v času gospo- treba podpreti, saj naj bi ta vensko gospodarstvo v letu sko dejavnost podjetij kot darske krize s spodbujanjem med drugim povečala dotok 2007 v dobrem stanju. Koali- tudi zasebno in državno' po- zasebne potrošnje. Po dvaj- investidj v državo. Předšed- djski poslana so menili, da trošnjo, poleg tega pa naj bi setumi razpravi so paket nik SDS Janez Janâa je pre- |e janševa vlada v "zlati dobi'' poskrbeli za stabillzadjo in ukrepov SDS in predlagane pričan, de so ukrepi v{ade gospod^stva naredila veliko normalno delovanje ánanČ- zakonske novele poslano z prepočasni. "Vlada je bila po- napak« opozldja pa je trdila, nega sistema. Nanje so veza- vedno glasov zavrnili. Kranj Kacin tudi o meji s Hrvaško Kandidati LDS z nosilcem liste jelkom Kacinom so se predstavili volivcem. Poleg domačina iz Besnice» ki je prvi mandat, odkar je Slovenija članica EU, evropski poslanec, smo spoznali še kandidatki Mirjam Muženič, novinarko nacional* ne TV, in muzckologinjo Sonjo Kranjc Ben/ar ter kandidata Boruta Cinka, trenutno še študenta. Jelko Kacin je predstavil svoje videnje reševanja morske meje med Slovenijo fn Hrvaško, občinstvu so prikazali tudi duhovito volilno kampanjo stranke, kjer so kandidati v boksarskih rokavicah. D. Ž. Tržič Z Anžetom Logarjem o evropskih zadevah Kandidat SDS za evropskega poslanca Anže Lc^r se je na povabilo gorenjske regijske koordinacije Slovenske demokratske mladine udeležil pogovora z mladimi in se pridružil pomladnemu srečanju v Tržiču. Mladim je predstavil delo evropskega poslanca. Ob dejstvu, da je volilna abstinenca med mladimi vse pogostejša, je želel poudariti pomen evropskih volitev, in sicer v luči sprejemanja odločitev na ravni Evropske unije, saj te neposredno vplivajo na našo skupno prihodnost. D. Ž. Kultura in ceste na Visokem Matevž Piîîtar lo, da bi cesta morala biti zgrajena že pred dvajsetimi leti. in 27 odstotkov, da gradnja poteka prepočasi. Zgolj tudi brezplačne izvode Go- in hkrati dodaja, da bi mora» štirje odstoiid so mnenja, da Kulturno dogajanje na Vi reniskega glasa. biti več športnih dogod- gradnja poteka dovolj hitro. Dobra polovica vpraSanih kov. Prav tako pet odstotkov sokem je bila tema tokratne je prepričana, da je kulturno kulturnega dogajanja ne Lepa hvala vsem, ki ste z nami sodelovali. Pokličemo ankete, dotaknili pa smo se življenje v vasi dovoli razgi- spremlja in nam na to vpra- vas spet v prihodnjih dneh, tudi projekta gradnje regio- bano, 36 odstotícov meni rav- Sanje ni znalo odgovoriti. Na da nam zaupate svoje mne- nalne ceste Britof- no nasprotno in sicer, da je v vprašanje, kako hitro poteka nje o Gorenjskem glasu. V Hotemaže. Z nami jesodelo- vasi premalo kxiltumih do« gradnja regionalne ceste Klicni center slepih na Števil- valo 95 prebivalcev Visokega, godkov. Pet odstotkov vpra- Britof-Hotemaže, nam je tri ko 04/3x7 oo 00 nas lahko 49 smo v zahvalo pošiljali šanih meni, da jih jc preveč, Četrtine vprašanih odgovori- pokličete ludi sauiL Kako st« zadovoljni $ kuNtirnim dogajanjem v vasi? KuKurnih dogodkov je preveč, več bi moralo bit Športnih dogodkov 5% v vasi le remalo ulturmh G ogotkov 36% Kulturno 2ivljen)e je dovolj razgfbano S4% i 5% Kako hitro po vašem mnenju poieka prcjekt izgradnje regionalne ceste Brftof- Hotemaže? Dovolj hitro 4% Cesta bi morala biti zgrajena Že pred 20 leti 77% N-95 Prepočasi 17% Ne vem 2% N-95 GORENJSKI GLAS torek» 26. maja 2009 A m % KTU LNO info@s-da$.si 3 Upoštevati je treba ljudi parku Župani občin znotraj Triglavskega narodnega parka so okoljskemu ministru predstavili zahteve lokalnega prebivalstva. Matfia Rant Bohinj • "Želimo pripraviti zakon o Trnavském narodnem parku, ki bo uskia;en z vsemi zainteresiranimi, a verjetno vsi kljub temu ne bodo popolnoma zadovoljni. Vsak bo moral malo popustiti." je po srečanju z župani občin, ki ležijo znotraj Triglavskega narodnega parka, pDudaiil minister za okoi je in prostor Kari Erjavec. Bohinjski župan Fianc Kramar mu je ob tej priložnosti predal za- pripTflVf» b^sp^'iiîîî 7alcona, ki bo imel tudi rajširšo podporo med prebivalstvom. 'Tu namreč trčimo na kJa-sično težavo ravnotežja med razvojem in varovanjem okolja. A ta čas smo na stop-nii, kD bi tahko dosegli širše U soglasje in prišli do nove zakona, čeprav vseh stališč, vsaj najbolj radikalnih, ne bo mogoče sprejeti." Prepričan je, da je po petnajstih letih prišel Čas, da se zgodba o zakonu p Triglavskem narodnem parku konča. To nalogo so si pri ministrstvu zastavili kot prednostno, zato bi ga po njegovem prepričanju lahko sprejeli še le- ovirale postopka sprejemanja zakon, ki bo usklajen z lo- "Verjamem, da je zakon tos ali rwjkasneje v začetku novega zakona o Triglav- kalnim prebivalstvom,' je konflikten, saj obstajajo raz- prihodnjega leta. Tudi dr- skem narodnem parku in poudaril Fraoc Kramar in lični interesi, a kljub temu žavnj sekictar pri okoljskem tudi po srečanju z župani nadaljeval, da so zato tudi mora upoštevati ljudi, ki tu ministrstvu Mladen Berginc ostaja optimist, da bodo 0018 njihove zahteve usmerjene živijo, in jim dati možnosti je zagotovil, da je veČina za- hteve lokalnega prebivalstva. Okoljski minister Kari Erjavec se je srečal z župani občin ki naj bi jih upoštevali pri pri- Triglavska narodnega parka. / Kavce pravi 7ÀknT\s. Krjaver je prepričan, da te zahteve ne bodo državnozborsko proceduro valci, česar doslej ni bilo. letih vendarle prišli do njega. "Čakamo že predolgo. v to, da bo življenje v parku mogoče in bodo imeli od za sonaravni razvoj." Mini- htev, ki so jih podali župani, ster Karl Erjavec se je stri- že zajeta v vsebinskih rešit- zato je skrajni čas, da gre v njega največ lokalni prebi- njal, da bo treba najti ključ vah novega zakona. Najprej dom / potem stanovanja Škofjeloški občinski svetniki so tokrat podprli prostorski načrt za zahodni del vojašnicer ki tam predvideva gradnjo doma starostnikov in stanovanj. DanicaZavrl2libir zgrajen dom za starostnike nimalo, kako bo delovala tudi zanimalo, kako je z ............................................................................in Šele zatem stanovanja za podzemna garaža z enim usodo vzhodnega dela vo- Skofja Loka • Investitor Liko trg. S,verniki so novi predlog samim uvozom za več sto jašnice, kjer občina načrtuje iz Uboj, ki na zahodnem ob- podprli^ kljub vsemu po iz- avtomobilov v prometnih gradnjo novega vrtca. V zve- niočju nekdanje vojašnice rekli še nekatere dvome. Ro- konicah, Blaža Kuiundžiča zi z lastništvom zemljišč se bert Strah (SDS) je.razmiš- (LDS) pa, kakšen bo pro- občina še pogovarja z minis Ijal o tem, kakšen vpliv bo metni režim v času gradnje, trstvom za obrambo. Svetniki so sprejeli dopol načrtuje gradnjo stanovanjske četrti in doma starostnikov, na prejšnji seji ni bil imelo stanovanjsko naselje Mirjam )an Blažič je znova dovol) prepričljiv s svojim z blizu tisoč novimi prebi- poudarila, da je treba naj» njeni osnutek prostorskega predlogom ureditve tega valci na Šole in vrtce, pogre- prej graditi dom starostni- načrta, nanj pa bodo imeli dela Skofie Loke. Zato takrat ša tudi odgovor na promet- kov, ob tem pa naj se zava- Ločani še možnost dajati pri» ni bil sprejet občinski po- ne zagate, ki bodo nastale z ruje tudi status varovanih pombe v času javne razgmit- drobni prostorski načrt za gradnjo, ta pa bi terjala naj- stanovanj. Teh je namreč v ve, ki bo od 9. junija do 9. zahodni del vojašnice» svet- manj rekonstrukcijo Parti- okviru doma predvidenih julija z javno obravnavo 23. niki pa so predlagatelju te- zanske ceste. Janez lenko trideset. Predstavnik inve- junijaobiS. uri. Župan Igor daj naložili, naj upošteva (SLS) je dejal, da je načrto- stitorjev [ože Humer je od- Draksier pa ni bil priprav- njihove pripombe. Sedaj so vana soseska (z razpostavlje- govoril na več pomislekov, Ijen prisluhniti pobudi, da bi dobili na mizo dopolnjen nimi kockami) žalitev za ti- med drugim je zagotovil, da bila slednja v kinu Sora, češ osnutek prostorskega načr- sočletno mesto, naj arhitek- hipoteke na nekaterih zem- da je ravno v tistem času ta, v katerem so upoštevane ti delajo bolj s srcem, glavo IjiŠčih ne bodo predstavljale predvideno slavnostno od- zahteve. kot je denimo faz- in rokami, ne pa zgolj z rav- ovire prvi fazi gradnje. Svet- prtje obnovljenega Sokol- nost gradnje, kjer bo najprej nilom. Tinko Teržan je za- nika Antona Peršina pa je skega doma. Poziv k umiku vloge za stečaj Bošttan Bocatai plače, s stečajem pa bi na Za- Hohnjec, bi bil stečajni upra- novo norčevanje iz delavcev ............................................................................vodu RS za zaposlovanje lah- vité} v LTH že čez dva dne- in je odtno, da želijo izsiliti ško^a Loka • "Prejšnji pone- ko prejeli vsaj nadomestilo va. Župan pravi, da je uprava nekaj dodatnih dni. Zakaj, deljek, le pet dni za Občino za plačo. "Javno obljubljam, LTH vlogo za stečaj res dala, ne ve. Vodstvo LTH pa je blo Škofia Loka, je vlogo za ste- da bo vloga uprave ostala, saj 1 vendar brez plačila: "Nobe- čaj LTH podala tudi uprava z ni v Kodretovem interesu, da nih zagotovil ni za resnost in Milošem Kodretom, ' je vče- bi jo umaknil, vem pa, da ne dano besedo uprave in nad« prejšnji teden na Danskem, pri strateškem partnerju Vestfrost. Po besedah Hoh- raj sporoči] Iztok Hohnjec, bo podpisal sogjasja za nada- zornega sveta. O vsem naj njeca so zainteresirani za na- prcdscdnik nadzornega avc- Ijcvanjc postopka, ki ga jc odloči sodišče, sami pa bodo daljevanje proizvodnje, ki bi ta LTH. Občina je vlogo dala sprožila občina," pravi Hoh- za delavce naredili največ, če lahko stekla do konca leta. v dogovoru s sindikatom oziroma delavci, saj jim podjet- njec. Če bi župan Igor Draksier dajo soglasje za stečaj po delo pa bi dobilo približno naši vlogi." Draksier dodaja, tretjina sedanjih zaposlenih je danes dolguje več kot tri spoštoval voljo uprave, tako da takšni predlogi pomenijo v LTH. Muzej bo turistična atrakcija Prenova kranjskega gradu Khislstein je tudi priložnost, da dobimo atraktivno stalno razstavo, ki bo obiskovalce prek zgodb popeljala skozi Zgodovino Gorenjske. Vilma Stanovnik no Gorenjske prek zgodb o ..............................................................................ljudeh, predmetih in dogod- Kranj - 'Gorenjski muzej kih. To bodo pripovedi o poželi čutiti s svojim okoljem krajini, železu, Kranju in slo- in mislim, da bo prenova venstvu, zato je naš delovni gradu Khislstein poskrbela naslov razstave Prelepa Go- za oživljanje starega mestne- renjska, ponos si mi ti. ga jedra. Ob tem se celotna Upam, da bomo to znali ekipa našega muzeja zaveda spremeniti v turistično atrak- tudi dejstva, da imamo sedaj cijo," je ob predstavitvi načr- idealnopriložnosl,davnjem tovane stalne razsrave pove- pripravimo res lepo stalno razstavo," je ob letošnjem Željko KovaČić. Čeprav se je dala vodja projekta stalne razstave Verena Mdrih Per* mednarodnem dnevu muze- ko in poudarila, ds ima av- jev :8. maju poudarila direk- torska skupina srečo, da pri torica Gorenjskega muzeja oblikovanju razstave z domi- Barbara Ravnik Toman, ki je selnimi rešitvami sodeluje tudi vodja projekta prenove izkušen zagrebški arhitekt gradu Khislstein. V letošnjem ietu je namreč treba pri postavitvi prilagajati dan muzejev potekal na arhitekturnim značilnostim temo turizma, načrtovana gradu, je namreč poskrbel za atraktivna muzejska zbirka v tekočo pot ogleda, prav tako prenovi j enem Khiàlsteinu pa bo ogled omogočen gibalno je zagotovo izziv tudi za turi- oviranim osebam. Če bo šlo zem. "Odločili smo se, da vse po načrtih, naj bi razsta- bomc obiskovalce kronolo- vo odprli junija prihodnje ško popeljali skozi zgodovi- leto. ŠKOFj/ft LOKA Obiskali čebelarski muzej Ob svetovnem dievu muzejev so stanovalci Centra slepih, slabovidnih in starejših iz Škofje Loke obiskali čebelarski muze) v Radovljici. Predstavili so jim muzej, življenje Čebele in delo čebelarja, obiskovalci pa so nekatere predmete (panjske končnice, čebelarjeva oblačila) lahko tudi pottpali. Za spomin na ta dogodek pa je vsak dobil tudi košček satja. D. Ž. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA MarjaVoKjak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zaplotnik, Danics ZavH Žiebir UREDNIŠTVO NOVINARJU UREDNIK 8oS^n Bo^j. ^enb Brun, Igor Kaváč, Suzânâ P. Kovaáč, Urâi Peterňel, Mateia Rant. S^n Sak, Vilma SCsnovnik, Simcn Šubnc, CvelDZa Danka Zavrl Žiebír, Šte%n Žargi; stalni âodeldvà: Marjana Aha6Č, Maja Bertoncel;, Matjaž Gr^gorič, Ana Hartman, jc^ KoSnjek, Milena Mildavčč. Miha Naglič, jasna Paladin, Marjeta Smoln i kar. Ana Vol^k OBUKOVNA ZASNOVA jemej Striter, Ikjvaňtrttaf d.0.0. TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajni FOTOGRAFiiA Tina DoW. Gorazd Kaváč LEKTORICA Mareta Vozlič VOD) A OGiASNEGA TRŽEN) A M al^a Žvižai CORENJSKl CLAS (ISSN j« bl^^avna io siotiiv»tiđ cnarnka pod it. 977T9&i pri Uradu RS za imelektuslr^e UsTnIno, Ustanevitelj m izdajat« 7.88 evra na laro. ob prazni- telja. Svetniki so soglašali le evrov stroškov. Direktorica moč pa sta zaprosila dva nova kih in dela prostih dneh pa cenami storitve za upravi- ZvoEika Hočevar Šajatovič je upravičenca. 8,45 evra na uro. Kilometer Čenča in deležem prispevka pojasnila, da gre za stroške Cene pomoči na domu vožnje od Kranja do upravi- občine. Glede cene za prevoz neposredne socialne oskrbe ostajajo nespremenjene, je čenča bi stal 0,80 evra. O so se vdloCili, iiai vdja le Iri upravičencev in stroške stro- povedal vodja Simon Strgar. slednji ceni so imeli svetniki mesece. V tem času bodo kovne priprave, vodenja in Upravičenec bi plačeval 5,63 največ pripomb. Pomisleke skušali najti cenejšo rešitev. RAOovgjcA Višje cene za pomoč na domu že z junijem se bodo cene za socialno oskrbo na domu zvišale za približno 8,5 odstotka, je na zadnji seji sklenil radovljiški občinski svet. Plačilo uporabnikov se bo sicer zmanjšalo za neka) manjši odstotek, ker se bo delež občinskih sredstev v skupni ceni zvišal z 58 na 60 odstotkov. Socialna oskrba na domu v Radovljici deluje v okvir Doma dr. janka Benedika, kjer je trenutno zaposlenih pet socialnih oskrbovalk, ki nudijo pomoč povprečno 37 uporabnikom. V večini primerov gre za občane, ki so stari več kot 65 let, med njimi je tudi nekaj invalidov in kroničnih bolnikih. Oskrbo- valke jim nudijo gospodinjsko pomoč, ki vključuje tudi pripravo ali dostavo hosila s postrežbo, pomoč pri osebni higieni in ohranjanju socialnih stikov. Celotna cena socialne oskrbe na domu bo torej po S. juniju za uporabnike znašala 6,67 evra na uro ob delavnikih, 9,34 ob nedeljah in 10,01 ob državnih praznikih. M. A. ŽIRI Žirovci bi izstopili iz LAS loškega pogorja Razvojna agencija Sora je prek Lokalne akcijske skupine loškega pogorja pridobila denar Evropske unije za razvoj podeželja. "Za prihodnji dve leti smo pripravili Štiri projekte. Živahna doživetja Škofjeloškega podeželja že izvajamo, kmalu pa začnemo Še projekte Ko vem, kaj jem. Preprečimo osamljenost in Ujemimo sonce," je žirovskim občinskim svetni kom razložila Tatjana Bogataj iz agencije. Za vse naštete pro jekte naj bi žirovska občina v dveh letih prispevala dobrih se dem tisoč evrov, vendar svetniki predloga niso potrdili. Prav vsi odbori so bili proti projektom, nekateri so celo predlagal izstop iz lokalne akcijske skupine. Le Germana Pivk je kolege opozorila, da so vstop v skupino enkrat že potrdili, sedaj pa projektov ne bodo več podpirali. Svetniki so bili soglasno proti odobritvi denarja. Še posebej, ko so izvedeli, da je cilj projekta Preprečimo osamljenost usposobitev petih prostovoljcev, ki bodo s starostniki preživeli dobrih sto ur. B. B. J» GORENISKI GLAS torek, 26. maja 2000 GORENJSKA 5 Stara kot nova Leopold Kralj je obnovil gasilsko brizgalno iz leta 1885. Dobil je certifikat Slovenske veteranske avtomoto zveze. Stojan Sate Srednja vas pri Begunjah StražiSČu pri Kranju. Ogleda obnovljene Kraljeve brizgal-ne se je udeležil tudi gene- Pred dobrim desetletjem je ralni sekretar zveze Petja Leopold Kralj iz Ljubljane Grom, ki ima muzej moto- kupil staro kmetijo v Srednji ciklov na Vranskem. Oba vasi pri Begunjah. Na podu sva navdušena nad zuna- je pod senom odkril voz z njostjo brizgalne iz leta gasilsko ročno črpalko in 1885, ki je verjetno redek brizgalno, ki je bil v zelo sla- primerek v Sloveniji. Zanjo bcm stanju. Kei sc je vrsto je lastnik dobil prvi certifikat let ljubiteljsko ukvarjal z re- naše zveze za staro gasilsko stavriranjem starega pohiš- tehniko. Gre za indiistrijski tva» je sklenil obnoviti staro izdelek iz Avstro-O^ske, ki gasilsko napravo. Najprej se je bil zelo kvaliteten. Po obje napotil v muzej gasilske novi je dobil prvotno podo-opreme na Dunaj, kjer je na- bo. Že pred ocenjevanjem je šel podobno brizgalno. Nato preizkus potrdil dobro delo-je devet let obnavljal razstav» vanje/' je povedal komisar Ijene dele svoje naprave, ki je EmiJ Milan Hafioai. Kot za* danes kot nova. Leopold vokalno instrumentalne skupine Katanija iz Ljubljane. Avtor večine odrskih postavitev je Milan CIamočanin, sicer tudi vodja folklorne sekcije pri Kulturnem društvu Brdo. Drugi avtorji postavitev so še Mira Mandič, Vaso Popovič, Dušan Nikolić in Saša Bogunovič. S. K. h A Velik aplavz so si zaslužili Cicibani Kulturn^d druitva Brdo. I ^otQ:Tlria DoVI Kran) Na Pfimskoveni odprli prenovljeni Mercator v soboto dopoldne so ob Dooiu krajanov na Primskovem odprli prenovljeno trgovino Mercator, ki so'jo nekolika povečali in obogatili njeno ponudbo. S. K. Od leve: direktor maloprodajn^a območja v Mercatorju Miha Kravanja, kranjski podžupan Bojan Homan in Član uprave Mercator Peter Zavrl. škofja Loka Občina na razpis za širokopasovno omrežje Poslanec Milenko ZiherI» Član kluba 6 (ki ga sestavljajo župani in poslanci loškega območja ter predsednik državnega sveta), je predlagal, naj se ObČrna Škofja Loka prijavi na razpisana evropska sredstva za posodobitev širokopasovnega omrežja. Območje občine je delno že pokrito, po njegovem mnenju pa obstaja/o nepokrita območja, kjer ni signala. Uradno ''belih lis" sicer ni, toda podatek naj bi bil zastarel. V času od zadnjega preverjanja stanja je namreč zraslo veliko novih hiš, stanovanj in podjetij, k\ v raziskavo pokritost; niso bila zajeta. Ponekod je signal zelo slab in v prihodnjih letihne bo ustrezal in dohiteval hitrega razvoja tehnologije. Možnost elektronskega komuniciranja mora biti odprta čim širšemu krogu prebivalstva. Za zgled je navedel sosednjo občino Gorenja vas-Poljane, kjer imajo za sodobno tehnologijo veliko posluha. Kar je uspelo manjšim občmam, lahko tudi Škofji Loki» zato predlaga, naj izkoristi možnost razpisa ministrstva za gospodarstvo za nepovratna sredstva r^a področju gradnje širokopasovnih omrežij, za kar ima čas do septembra. Z resnim pristopom t>i po njegovem mnenju lahko v dveh letih izboljšali stanje na področju komunikacij v občini. D. Ž. 6 vrl ma. siancvnikfSig-^s.si GORENJSKI GLAS torek. 26. maja 2000 Komenda Kolesarski praznik v Komendi V soboto so dečki v vseh tfeh kategorijah in mlajši mladinci tekmovali za 3. veliko nagrado Komende. Zelo tepo organizirana kolesarska dirka, ki so jo dečki A» B in C ter mlajši mladinci vzeli kot najprestižnejšo v tekmovalnem koledarju. Ob celotni trasi 3,3 kilometra dolgega kroga se je tudi letos zbralo veliko kolesarskih navdušencev, ki so si lahko ogledali najmlajše upe slovenskega kolesarstva. Najbolj navdušojo-čo, taktično že skoraj dovršeno in za gledalce zelo napeto dirko so uprizorili dečki v kategoriji A. Napetih zadnjih tristo metrov klanca je dodobra ogrelo dlani in glasilke navijačev. Caiper Katrašnik (Sava Kran)) jev mojstrskem slogu prehitel Blaža Šuštarja (Radenska KDFT) in Davida Pera (Adria Mobil). Med dečki B je zmagal Blaž Jerkič pred Kristjanom Kumarjem (oba Hit Gorica) In jonom Božičem (Adrîa mobil). Med dečki C je slavil Benjamin Muhič (Adria mobil) pred Tadejem Kosovelom (Perftech Bled) in Martinom Lav- ričem (Radenska KDFT). Med mlajšimi mladinci je zmagal SavČan Nejc Korošec pred Tadejem Lemutom (Hřt Gorica) in Mihom Mrakom (Radenska KDFT) (na sliki). Pred kategoriziranimi tekmovalci so dirkali tudi rekreativd v dveh starostnih skupinah v moški in ženski konkurenci. M, C Kranj Trojna zmaga kolesarjev Save Kolesarji Save so odlično nastopiti na 65. kolesarski etapni dirki Košice-Tatre-Košice, ki sicer ni bjla kategorizirana s strani Mednarodne kolesarske zveze. Osvojili so prva tri mesta. Zmagal je Kranjčan Vladimir Kerkez, drugi je bil Blaž Furdi, tretji pa Matej Stare. Uvrstitve so dobra napoved za domaČi dirki: za Veliko nagrado Kranja ter Po ulicah Kranja, ki bosta v soboto In v nedeljo. M. B. Več športnih novic in rezultati na r www-gorenjskigias.si/novice/sport/ Goreni Vi Gorenjski Glas •krcativccsi i } i I 1 I 1 11. Visoski tek 9.7 km, višinska razlika +/-100 m Tok 2Û Goronjdki ookal mladine Sobota, 30. maja. ob 10. ur Visoko pri Poljanah nad èkoiio Loko Info: Al^ Šubic. 041/368 923. tnfodsdpc^jana.si www.sdpoljane^ Nogometno slavje Šenčurju Gorenjska bo v prihodnji sezoni imela dva predstavnika v 2. slovenski nogometni ligi: poleg Triglava Gorenjske še Tinex Šenčur» ki je zmagovalec 3. SNL • Zahod. m al a betaokcelj na 3. mestu) in kot novega sezono: "Lani smo ligo kon- odigiali v Tolminu. Tekma J » » J « • ........ drugoligaša Tînex Šenčur. "Pivaki 3. SNL" je "Občutki so fenomenalni majicah nc^ometa- Zasliiženo smo osvojili želeni Tinexa Šenčurja n^lov. Bili smo tavoriti lige petek zvečer odigrali letošnjo Želje v dru^ ligi so igrati čim zadnjo tekmo pred domaČimi bolje in biti uvrščeni v prv polovici lestvice," je po tekm povedal kapetan Ladislav gledalci. Poslwíli so se 2 zma go z 2:1 prod ekipi Brda in : pokaJom za zmagovalca lige» Stanko, s 14 zadetki'najbolj š ki se bo sicer 2 zadnjim kro- strelec v vrstah Šenčurja zaključila Stanko sicer prihaja iz Kra bodo nogometaši Šenčurja nja, v Šenčur pa je pred !an gostovali pri Tobninu. V pri- sko sezono prišel iz Triglava hodnii sezoni bo Gorenjska it lela dva pred- kluba Bojanu Vidmariu vese Čali na 2. mestu, za Olimpijo, ne odloča več o ničemer. "Pri- tako da je bil naš dlj pred za- ložnost bodo dobili tudi igral- četícom letošnje sezone pn'o d, ki so med sezono imeîi mesto, icar nam je tudi uspe- malce manjšo minutažo. lo. Skozi celo sezono smo ig- Lepo bi bilo sezono končati z rali dobro, vsako tekmo vzeli resno, ne glede na kvaliteto zmago in upam, da bodo fantje po osvojitvi prvenstva nasprotnika, in to je bil ključ še dovolj motivirani," je dejal do uspeha. Imamo kvalitetno Beširovič, ki bo najverjetneje mlado eldpo. 60 pa treba za ostal v ekipi Šenčurja. In kaj 2. ligo pripeljati §e tri, Štiri pravi o ciijih in možnostih nove perspektivne igralce iz ekipe v 2. ligi? "Cilj ni samo Gorenjske. Pogovori že pote- obstanek v ligi. Borili se Naslova se je ob predsedniku kajo in mislim, da bo v krat- bomo za vrh, kar se mi zdi stavnika: Trigla kem znana ekipa za prihod- edino pravilno lazmišljanje. lii tudi.trener Suad Bešircvkf, njo sezono." Zadnjo tekmo v Verjamem v to ekipo in tre- (sezono v 2. SNL so končali kije na klopi Šenčurja drugo letošnji sezoni bodo v nedeljo ba je imeti visoke dlje." Nogometail Tinexa Šenčurja so v petek zvečer po zadnji domači tekmi dobili pokal za zmagovalca 3. SNL lige • Zahod. Veselje je bib veliko. / Fo»o;Tirta dou Mladi napolnili atletski štadion Vilma Stanovní k soboto še posebno navdušeni nad udeležbo, mlade nju pričakovali okoli Seststo več organizirati članskega mlai^ atletov iz Slovenije in mitinga, saj so tribune in Kranj • Čeprav je majski mi« športnike pa je štadionu pri- sosednjih držav, prišlo pa jih garderobe popolnoma dotra- ting mladih zadnja leta naj- čakal in pozdravil tudi pod- je kar osemsto. To nas je pri- jane." je ob mitingu povedal večji atletski dogodek v go- župan Bojan Homan. "Naš jetno presenetilo in je dokaz, predsednik Adetskega kluba ren j ski prestolnici, pa so bili miting dokazuje, da je aťeti- da je atletika priljubljena Triglav Kranj Tomaž Kuk<^ organizatorji iz Atletskega ka kraljica Športov. Tako kot tudi med mladimi. Žal pa v vica» ki je zadovoljen, da je kluba Triglav lOranj minulo zadnja leu stno na lekmova- naSemu klubu ne moremo Predsednik Tomaž Kukovica je najboljšim podelrl kolajne, vesde po so jih bile tudi mlade atletinje, ki so se izkazale v metanju vortexa. Zmagala je domača Triglavova tekmovalka Gaja jarc» njena sestra Lana je bila tretja» drugo mesto pa je osvojila Petra Rahne iz Domžal. tudi v Kranju zanimanje mladih za atletiko veliko. "Ravno talcšna tekmovanja, kot sta mitinga mladih in zlata liga Gorenjske, kjer je organizirana serija sedmih tekem, na štadion pripeljejo nove mlade atlete in vsakih nekaj let med njimi najdemo nove talente, ki so sposobni rezultatov za največja tekmovanja- Trenutno v klubu trenira okdi tristo atletov in atletinj," je dodal predsednik Tomaž Kukovica, glavni Trigla-vov trener Ma^ Pdak pa je pojasnil, da so se po prezgodnji smrti nekdanjega glavn^ ga klubskega trenerja Dobri« voja Vučkoviča • VuČka pred tremi leti odločili in so miting mlaàh, katerega pobudnik je bil, poimenovali Memorial VuČko. : GORENJSKI GLAS torek, 26. maja 2009 :::::: :: :: ifU ma. sta novnik®g'Slas. si 7 Vroče na Zalem Maja Beïtidnceu Zali L^ - Gorenjski pokal v rekreativnih tddh se jc v soboto nadaljeval s tretjo izmed desetih tekem, 8. tekom Suša, ki je v organizaciji ŠD Senca potekal na Zalem Logu v Selški dolini. Prvič v tej sezoni Gorenjskega poka- la so bili na startu tudi najmlajši tekači. Tek Suša je bila prva irmed šestih tekem za pokal mladine. Teklo je 185 tekačev, od tega 49 otrok, največ težav pa so tekmovalcem povzročale visoke temperature. Na vrhu tudi tokrat biez presenečenj. Pri mcških je Na uvodni tekmi za Gorenjski pokal mladine je v različnih kat^orijah nastopilo 49 otrok. na 7,3 km dolgi progi zmagal Najmaijší so tekli v kategoriji do 7 let Marjan Zupančič (26:12) pred mladincem Gašperjem bil slabši kot tretji, Vročina (25:04). fe pa tokrat padel blizu. Glede na konkurenco, Bregarjem (+ 5) in skorajda mi ne ustreza in danes ni- ženski rekord. Svoj lanski sem v Tržiču mislila, da bom domačinom Markom Pin- sem mogel slediti tem:>u vo- Čas je nova in stara rekorder- malo taktizirala, tega pa oât- tarjem (+ 46). "To je zame dilne dvojice. Moj čas je sicer ka Valerija Kftak izboljšala no ne znam in to ^ mi jeda- domača tekma, saj sem le nekaj sekund slabši od za23S€kund, na 31:29. Tako nes poznalo," ie povedala Va- domaS km višje, v Sorid. I2 lanskega, za svojim naibolj- kotZupančičjetudionav24 leiija Mrak, ki je dobila vse našega kraja je prišlo kar nekaj tekmovalcev in tudi navi- tim časom na tej progi pa sem zaostal za dobro minu- urah zabeležila dve zmagi tri letošnje tekme za Go« (Tek Suša in po ulicah Trži« renjski pokal v rekreativnih jačev. Udeležil sem se vseh to," je povedal Marko Pintar. Ča). "Danes sera se morala tekih in je na dobri poti, da dosedanjih osmih tekov na Rekorder proge še naprej za zmago zelo potruditi, saj še drugič zapored postane Zalem Lo^ in nikoli nisem ostaja tioštian Hrovat mi ie bûz Hetra Kace ves čas skupna zmagovalka pokala. Za ogrevanje tekel sinom Maja Bertonceli tako huda. To je moja prva ................................................................zmaga v Tižiču- Tekmo sem Tržič • "Moj oâ bo zmagal," vzel predvsem za dober tremi je pred začetkom Teka po ning hitrosti in veseli me, da ulicah Tržiča, ki je v petek po- sem po ravrdni tako hiter. Pritekal v organizaciji Športne pravijenost bom s^j skušal zveze Tržič in Vzgojno var- Se stopnjevati do gorskega stvenega zavoda Tržič, dejal maratona'štirih obdn," je bil Mark, štiri in pol leta star sin zadovoljen Marjan Zupančič. Marjana Zupančiča iz Bohinj- Zmagal je s časom 34:29, edi- ske Bistrice. Bil je dober iidpo- ni, ki mu je bil konkurenčen, vedovalec, saj je Mar'an pre- Robert Lendaro je za njim za- priđjivodobilteknaiolon.ki ostal za slabe pol minute. je štel za državno prvenstvo veteranov v cestnem teku. "Danes sem prišel s si- Tretji je bil Franci MeniČ (36:26). Pri ženskah je bila najhitrejša Valerija Mrak Zmagovalec Tržiča Marjan Zupančič s sinom Markom nom, s katerim sem najprej (38:59) pred Katjo Rakušček žinskim tekom, na katerem tekel na družinskem teku, {41:38} in Jožico Šifbr (45:21). j^ hilo prek petsto udeWen. 1400 m (najhitrejša je bila Homařinka Anite Klemen- potem pa je zame navijal ob Sicer pa se je tekaški po- cev, pred tekom na 10 km pa áč, 5:25), in na 2100 m (naj progi. Konkurenca ni bila poldan v Tržiču začel z dru- je bil še rekreativni tek na hitrejši Denis Kristan, 7:25). Odločili zadnji štirje kilometri Maia Bertoncel) nik iz Karrjiika. "Moj letošnji cilj je ssetovno prvenstvo Brdo pri Kranju * Odbčitev o v dolgem duatlonu. DsnaŠn- zmagovalcu sobotnega me- ja tekma je bila ena izmed dicinskega duatlona na Brdu pripravljalnih; ker je krajša, (4 km teka, 20 km kolesa, 4 je dobra za tn^ning hitrosti, " km tekaj je padla v zadnjih je še dejal duatlonec, ki štirih tekaških kilorr.etrih, v trenira po tri ure dnevno, katerih je bil najmočnejši vsak dan, brez premora. Kot Frand Pire (Novice Extrém), drugi je bil v cilju Andrej "Pričakovano je odločil tek. Krvina, tretji pa Janez Vedel sem, da na kolesu Klančnik. Najhitrejša ženska nisem tako močan kot naj- jc bila Jcra Zajcc. Poleg duat večji konkurentje, h!aj hi po vnaprej Korensko sedlo - V petek po- določeni poti Feldkirchen- poldne je na območju gor- Notsch-Ferlach-Oswaldberg- skega prelaza Korensko se- Feldkirchen. Nekaj po 14. uri djo somogLâvilo jadralno le- je na območju nekdanjega taio. 45-letmpiIotÍ2 Avstrije» mejnega prehoda Korensko ki je sodeloval na tekmova- sedlo zaradi nizkega preleta nju pri severnih sosedih, je 2 levim krilom zadel vrh nesrečo preživel smreke» ki ga je ob trčenju V Feldkirchu v Avstriji sov odbilo. Pri tem se je poško- petek potekale kvalifikacije doválo tudi krilo Ietala> Id je zà grand prix jadralnih letal. 2dto strmoglavilo na bližnje Udeležil se jih je tudi 45-let- travnato pobočje. Pilot je bil ni Avstrijec, ki je s svojim ja- v nesreči hudo ranjen. Tuja drabiim letalom 2 letaliSČa v krivda je izključena. Pilot seje v nesreči zelo hudo ranil. 'NESREČE j€pftca Nenadoma zapeljala s ceste v četrtek ob 17.20 seje pri RctcČah na regionalni ccsti Kranj- Medvode hudo ponesrečila 2S-letna voznica osebnega avto-mobila iz Škofje Loke. Med vožnjo iz Kranja proti Medvodam je pri odcepu za Ško^o lok iz neznanega razloga zape-Ijala desno izven vozišča na travnik, kjer je izgubila nadzor nad vozilom. Pri tem je sunkovito zavila levo nazaj na cesto, tako da je na nasprotnem voznem pasu $ prednjim delom avtomobila trčib v kovinsko odbojno ograjo. Tedaj )e iz Medvod proti Kranju pripeljal 38-letni voznik tovornega vo* žila in silovito trdi v avtomobil. Za hudo ranjeno voznico so najprej poskrbeli reševalci iz Zdravstvenega doma Kranj, nato pa so jo odpel|alt v Klinični center v LJubljani. Podkoren Zapeljal na bankino Na regionalni cesti v bližini Podkorena se je v soboto ob 16.>5 hudo ponesrečil 25-letnï motorist iz Nemčije. Med vožnjo S Korenskega sedla proti Podkorenu je v desnem nepreglednem ovinku zapeljal na makadamsko bankino, kjer ga je spodneslo, da je grdo padel po tleh. Za prvo zdravstveno pomoč so poskrbeli reševalci iz jeseniškega zdravstvenega doma» ki so ga nato odpeljali v jeseniško bolnišnico. Sredn/a Dobrava Z rolarkamî pred avto v nedeljo nekaj pred 13. uro je na lokahi cesti v Srednji Dobravi voznik zbil trinajstletnega otroka na rolarkah. Slednji je med rolanjem zapeljal z nepreglednega dovoza do stano- vanjske hiše na lokalno cesto> ne da bi se prepričal, ali to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence. V tistem trenutku je po lokalni cesti iz smeri Spodnje Dobrave osebnim vozilom pripeljal 20-letni domačin. Ko je zagledal otroka, je voznik močno zavrl in zavil levo, vendar pa trčenja ni preprečil. S prednjim desnim delom avtomobila je zadel otroka, kf je po trku padeJ in hudo ranjen obležal na vozišču. Starša sta ga sama odpeljala v Zdravstveni dom Radovljica, od tam pa so ga z reševalnim vozilom odpeljali v Splošno bolnišnico Jesenice. S. Turista zašla na Gorski reševalci in policisti so v noči s četrtka na petek rešili hudo ranjena nemška turista, ki sta se izgubila na nevarnem območju Male Pišnice. Simon Šubic njenega moškega, ki je po- ................................................................jasni], da je njegova žena Kranjska Gora • V Četrtek v sosednjem prepadnemka- pozno zvečer so na obmoČ- njonu. Policisti in reševald ju Vršiča sprožili obsežno so oba oskrbeli in zaradi iskalno akcijo za pogrešani- nevarnega terena zavarovali ma nemškima turistoma, do prihoda helikopterja Slo* ki sta si nameravala ogleda- venske vojske, s katerim so ti Rusko kapelico. Po nekaj ponesrečenca prepeljali v urah iskanja so ju našli pod jeseniško bolnišnico. opuščeno potjo v dolino MaJe Pišnice. Nemška turista sta se po ugotovitvah policije v četr- Policijsko postajo Kranj- tek ob 7.30 po označeni tu- ska Gora so v četrtek okoli ristični poti odpravila proti 21.30 obvestili, da se v hotel Ruski kapelici- Med potjo nista vrnila njihova nemška sta zašla v smeri Male Piš- gosta. 66«letni moški in nje- nice, in ko sta to ugotovila, gova 62-letna Žena. Takoj so sta se hotela vrniti nazaj. Pri organiziiali iskalno akdjo, v vračanju po opuščeru lovski kateri so sodelovali štirje po- poti je ženski približno ob lidsti gorske enote Polidjske 18. uri zdrsnilo in je padla upra^J^ranjr^dvanajst gor- po pobočju. OkoH 22. uie se s^ rešéhácev iz Kranjske je njen mož po brezpotju Gore, Mojstrane in Rateč ter napotil po prepadnem tere- erwjst vodnikov Zveze reše- nu v smeri prihoda, pri tem valnih psov Slovenije. Por- pa tudi sam zdrsnil in padel mirali so štiri skupine, ki so prek skalnega skoka. Turi- ob 1.20 začele pregledovati sta nista poznala terena, ka- poti, kjer bi lahko bila zakon- mor sta se napotila, za hojo ca. Dobro uro kasneje je po« v visokogorju pa nista bila lidst približno 150 metrov primemo opremljena, so še pod opiúčena potjo v dolino <;poročili s Polidjske uprave Zaradi krušljivega terena so morali ponesrečena Nemca Male Pišnice našel hudo ra- Kranj. reševati s helikopteriem. /r^to ArNcvcc Dirkališče motonste Bohinjski župan Franc Kramar želi pogostejše radarske kontrole na regionalni cesti Bled-Bohinisko jezero. Simon Šubic VbzHft prmáátto i Ofiv» car«fuJty t >18knt 9 Bohinj - "Prosim vas, da v okviru svojih pristojnosti ukrepate v zvezi s kontrolo prometa na državni cesti Bied-Bohinj in odseku Bohinjska Bi strica-Bohinjsko jezero. Dejstvo je namreč, da je omenjena cesta očitno postala poligon za brezobzirne motoriste, ki ob kondh tedna s svojo hitrostjo očitno želijo prebiti zvočni zid," je pred kratkim bohinjski župan Franc Kramar napisal notranji ministrici Katarini KresaJ. Bliža se glavna turi* stična sezona, zato bohinjski Cesta proti Bohinjskemu jezeru je med motoristi zelo župan predlaga, da polidja priljubljena, na kar ^zarjajo tudi table. / r«o; c^nai «oivfž na tej cesti vzpostavi večji red s pogostimi poostrenimi metne predpise» na kar nas uporabljamo tudi polidjski kontrolami prometa, po nie- opozarjajo tudi občani, ki helikopter/' še dodajajo. govern pa bi bila primerna živijo v zaselkih ob cesti, se Kot so Lam Še odgovorili rešitev tudi postavitev stado- s Kiamarjevo ugotovitvijo na notranjem ministrstvu, namih radarjev. Ker občina strinjajo tudi na ministr- lahko meritve hitrosti poleg Bohinj nima svojega denar- stvu za notranje zadeve, polidstovizvajajomdiobdn- ja. Kramar prosi Kresalovo, "Ha omenjenih relacijah ska redarji, za kar lahko upo- naj jih postavi notranje mi- vsakodnevno, še zlasti ob rahljajo tudi stadoname ra- nistrstvo. vikendih, izvajamo nadzor darje, ki p morajo imeti ve- Na omenjenih cestnih prometa, pri čemer uporab- Ijavno tipsko odobritev in po» odsekih je v poletnih dneh, ljamo tako laserske kot tudi trdila o skladnosti s predpisi, zlasti ob vikendih, močno radarski merilnik hitrosti. Za nakup in postavitev stad- povečan promet motori- Promet na navedeni reladji onamega radarja je sicer tre- stov, med katerimi so tudi večkrat kontrolirajo polici- ba odšteti najmanj trideset taki, ki kršijo cestnopro- sti motoristi, za nadzor pa tisoč evrov. Kranj Trije prespali na policiji Gorenjski policisti so v noči s petka na soboto izvedli poostren nadzor prometa po metodologiji Promil. Ustavili so 417 voznic in voznikov, od katerih jih je dvanajst vozilo pod vplivom alkohola. Tri so pridržali do streznitve, zoper štiri so napisali obdoi-žilne predloge na sodišče, zaradi kršitev cestnopro m et- nih predpisov pa so izdali 44 plačilnih nalogov. V vsej noči so odvzeli devet vozniških dovoljenj, trinajst voznikov pa jo je odneslo zgolj 2 opozorilom. S. S. Gorenja vas-Rcteče Ropar odpeljal golfa V četrtek popoldne je neznani ropar z dvorišča stanovanjske hiše v Gorenji vasi-Retečah odpeljal avtomobil Volkswagen Golf (registrska številka L) T008T), poroča policija. Okoii 17.30 je neznani moški stopil na dvorišče stanovanjske hiše, s fizično silo iz avtomobila izvlekel 65-fetno voznico in se odpeljal. Policisti iščejo moškega, starega okoli 33 let, visokega okoli 180 centimetrov, svetlo rjavih in na kratko pristriženih las. je športne postave, oblečen je bil v belo polo majico s kratkimi rokavi in sive kratke hlače. Skoda znaša okrog deset tisoč evrov. S. S. Gorenjski Glas wu'w.c:>reni s kic Premajhna ponudba dolgoročnih posojil Nezadostna ponudba dolgoročnih posojil otežuje poslovanje podjetij. Banke potrebujejo poroštvo države za dolgoročno zadolževanje v tujini. Cveto Zaplotnik Ljubljana • Banka Slovenije je predstavila poročilo o finančni stabilnosti v Sloveniji. Kot je ob tem dejal Božo posojil se )e hkrati pa se je s prenašanjem Icrize v gospodarstvo začelo umirjati tudi kreditno povpraševanje. "Za normalizacijo kreditne zmanjšala, nja mednarodnih finančnih lašovič, čian Sveta Banke ponudbe je treba najprej za- Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije ! FOTO: C0RA20 KA»Člť Slovenija, odgovoren za področje finančne stabilnosti, v poročilu letos namesto o potencialnih tveganjih že govorijo o uresničitvi določenih tveganj. Visoka kre- povečevanje gotoviti nemoteno financiranje slovenskih bank v tujini. nasedanji nkrppi hank - kratkoročno zadolževanje pri Evropski centralni banki, kratkoročnih trgov pomembno izvajanje sicer že lani sprejetega ukrepa o poroštvu države. Obrat kreditnega ckla in gospodarska kriza pa po J aš o viče vi oceni povečujeta tudi kreditno tveganje. Banke, ki se bodo na to odzvale z zagotav« Ijanjem zadostnega kapitala in hkrati tudi z drugimi ukrepi za obvladovanje tveganj, bodo dokaj uspešno prestale obdobje gospodarske krize. Povečevanje števi* la podjetij, ki z zamudo po- lâVûAvajo posojilne obveznosti, in S terti povezane potrebe po oblikovanju dodatnih oslabitev in rezervacij, bodo v bankah močno zmanjšale dobiček aH celo povzročile izgubo. Čeprav so slovenske banke še ob koncu preteklega leta izkazovale dokaj nizek odstotek slabih posojil, le 1,8 odstotka razvrščene aktive, pa v Banki Slovenije glede na gospodarsko recesijo in pričakovano počasno gospodarsko okrevanje pričakujejo povečanje deleža slabih posojil v bančnih bilancah- V primeru večjih odpisov slabih posojil in izgube hrt 7,atf> pomemhnf), rfa se bodo odzvali lastniki bank in z dokapitali^ad j o zagotovili finančne vire za nemoteno ditna rast, ki jo jc zahtevala prekomerna gospodarska aktivnost še v začetku leta 2008, je bila možna le ob pridobivanju bančnih viruv v tujini, ki so se še do nedavnega zdeli neomejeni. Zaostritev finančne krize jeseni lanskega leta in porušeno zaupanje na finančnih trgih, ko ni bilo več možno dostopati do tujih bančnih virov, sta povzročila popoln preobrat v kreditni ponudbi slovenskih bank. Ponudba depozitov ministrstva za fi- poslovanje. Velik lastnik slo- nance v bankah in zmanjše- venskih bank je tudi država, vanje kratkoročnih naložb v Id bo v tej vlogi morala zago-tujini zagotavljajo le likvidnost bank in s tem redijo odplačevanje zapadlih obveznosti do tujih posojilodajalcev, ne rešujejo pa problema pridobivanja dolgoročnih, stabilnih virov»" je dejal toviti dodatni kapital neodvisno od sprejetih protikriz- nih ukrepov. Kar zade/a kapitalsko ustreznost, ta trenutno §e za 30 odstotkov presega kapitalske zahteve, vendar je nadaljnje poslabše- Božo JaŠoviČ in poudaril, da vanje kvalitete kreditnega je za kreditno rast potrebno dolgoročno zadolževanje v tujini, pri tem pa je zaradi močno okrnjenega delova- portfelja v veliki meri odvisno tudi od trajanja gospodarske krize. ► 15. stran ljubica, bi šla z mano na Hrvaško? A ^ É Tudi na dopustu ahko prihranite, saj vam nudimo izjemno ugodno menjavo evrov v tifvaske kune. Obiščite katero koli od našiti poslovalnic ali spletno stran www.qbkr.si In se prepričajte o izjemno ugodnem menjalnem tečaju. Izjemno ugodna menjava evrov v hrvaške kune www.gbkr.si Gorenjska ^^ Banka Tomaž Košak: Marko Kranjec: "Zdravje slovenskih ''Kreditna aktivnost bank je zadovoljivo, bank ni već odvisna vendar ne izključuje- od povpraševanja, mo možnosti» da se ta položaj lahko spremeni, in sicer temveč od razpoložljivih virov, ki jih imajo na kot povratna zanka iz domačem ali Božo lašovič: "V zadnjih mesecih je možno zadolževanje v tujini, vendar le z državnim jamstvom. Tudi naše banke ne bodo dobile posojil brez takšnega realnega sektorja." mednarodnem t^." jamstva." Aktualno Plačilna nedisciplina je v razmerah gospodarske krize znova v porastu, stran 10 Bančnik Feliks Wieser: "Želimo postati pomembna regionalna banka v alpsko jadranskem prostoru/ stran 12 p Zavarovanje Aleš Klement: "Gorenjci se tudi v krizi dobro zavedajo pomena zavarovanja." stran 13 io poDjenušTvofiFinance torek, 26. maja 2009 Aktualno Izjemno ugodna menjava evrov V hrvaške kune. w ww.q b kr. si Gorenjska^ Banka ODKRITO O PLAČILNI NEDISCIPLINI Vínko Perčtč, član uprave zd finance v PS Sava "V Evropski uniji pripravljajo zakon» po katerem bi podjetja morala obračunavati zamudne obresti ob zamudi plačila/ Cilka Habjan, direktorica Davčnega urada Kranj "Razlogi za odlašanje s plačili so jasni. Gre za pomanjkanje likvidnostih sredstev, obseg posla je bistveno manjši." "Glede na splošno gospodarsko situacijo opažamo poslabšanje plačilne discipline. V danih razmerah se ta niti ne more na hitro urediti, saj je ob padcu obsega proizvodnje potreben določen čas, da se podjetja prilagodijo/ pravi Janja Kraševec, finančna direktorica v Merkurju. Gregor Žontar, predsednik uprave Marmor Hotavlje: "Prodaja nepremičnin se je ustavila, gradbeniki nimajo denarja za poplačilo iizvajalcev. Čeprav bankirji pravijo, da posojilnega krča ni, ga v naši branži še kako čutimo. Tako ni denarja z obeh strani, ne iz bank ne s strani naših dolžnikov» plačila pa * ê zamuiajo ÉI Plačilna ma znova porastu Plačilni promet v Sloveniji je v preteklosti slovel po plačilni nedisciplini. Ne le pri podjetjih, tudi državljani običajno računov niso plačevali v roku. V SO'tih letih prejšnjega stoletja je bil razlog na dlani - visoka inflacija. Boštjak Bogataj Eden od sogovornikov se je slikovito izrazij: "Naredil si izdelek v vrednosti kilograma kruha, čez pol leta pa si zanj dobili le dve drobtini» ci. Zamik plačila za nekaj tednov je dolžniku 'privarčeval' lep kup vrednosti, po drugi strani je nastradal up-nik- Z leti se je plačilna disciplina popravila, kako pa je danes? Ali je v čašu finančno-gospod ar s ke krize znova več zamudnikov? Potrebne so prilagoditve su. S tem bi blatil sebe in naročnika." Običajno gre za zneske od 10 do 500 evrov, upnika more obiskati vsaj enkrat, včasih petkrat, vse je odvisno od spleta okoliščin, ki lahko vsakega vsaj za kratek Čas privedejo do težav z denarjem. "Običajno z dolžnikom prisluhneva drug drugemu in običajno tudi vse uredimo/' pravi Čimžar, VPS Sava so zaradi zaostrenih razmer na trgu sprejeli tri ostre ukrepe za zagotavljanje finančne stabilnosti: ostro preverjajo njihove kupce, Če so plačilno sposo» bni, in ob zamudi plačila za- "S krizo prihaja bojazen, da V gospodarstvu čutijo posledice pomanikanla denarja. Dela zamudne ob- se bo plačilna nedisciplina z n ova raz mahn ila, " pravi Vinko Pcrčič, član uprave Poslovne skupine Sava in predsednik Društva računovodskih in finančnih delav- je dovolj, le plačila prihajajo pozno. Nekateri celo trdijo: "Kdor ima danes gotovino, je zmagovalec.'' 1 Foio' Tin* Oo na vprašanje» ali vse poteka tako, kot si je predstavljal ob prihodu, odgovarja: "Če bi bUo v življenju vse tako» kot načrtujemo, bi bilo precej dolgočasno. Treba se je spoprijeti z izzivi in spremembami. Pretekla štiri leta so bila naporna in zame velik izziv, pred nami jih je še več," Pred vodenjem Telekoma je vodi! Simobil. "Podjetji sta zelo različni, težko bi jih primerjal. Rečem lahko le» da se čutim privilegiranega, ker sem imel priložnost delati v tako različnih vlogah. Nikjer drtigje ne bi pridobil toliko izkušenj/' pravi» o prihodnjih izzivih pa dodaja, da se ne čuti starega in se jih. veseli. Dremelj je po izobrazbi mate* matik, magister računalništva. Bi $e spopadel tudi s programiranjem? "Z veseljem. Vem, da bi zmogel. Svojega računalnika nikoli ne prepustim dru^m, s strokovnjaki na tem področju se lahko povsem kompetentno pogovorim in zastavim tudi kako neprijetno vprašanje. Kolegi vedo, da rad preizkušam novostí in me težko peljejo žejnega čez vodo." Prostega časa nima veliko, dela tudi doma. Zato za hobije ni časa, zelo je rad v naravi» posveča se teku v naravi: 'Tečem vsaj trikrat na teden. Včasih me je pot vodila iz Cerkeli do žičnk pod Krvavcem, danes od doma na Stari Grad nad Kamnikom, Rad tudi kolesarim. Žal pa mi za marsikaj zmanjka časa. " i Û M «r O g . « e o Bojan Dremelj na vprašanje, kateri del Telekoma Slovenije je danes paradni konj, odgovarja: "Z vidika donosnosti je to mobilna telefonija, s področja rasti pa širokopasovne storitve." "Na nekaterih področjih nas trendi dosežejo kako leto, dve za tujino, tako se v Sloveniji §eie sedaj, na primer, kaže trend doseganja vr- zmanjševanja Števila zaposlenih. po dnigi strani pa se je število zaposlenih v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 1.100. Govorim o na- cer niso dotaknili, pričakovali pa.bi več spodbud za investicije, morda posebne olajšave za gradnjo širokopasovnih omrežij po vsej Sloveniji, Brez tega bo tudi V Sloveniji, za razliko od tu- pokoj ... Na ta način bomo razvoj gospodarstva na dru-jine» še nismo dosegli vr- tudi v j^odnosti zmanjše- gih segmentih težji." hunca mobilne tehnologije, ravni fluktuaciji, odhodih v hunca na podroiju širokopasovnih storitev, kjer še vedno rastemo. To nam omogoča, da se lažje pripravimo na določene stvari, po vali Število zaposlenih. Drugih ukrepov, ki so sedaj na Menite, da bi bila Slovenija voljo za blažitev krize, ne lahko v dveh, treh letih Siro- bomo uporabili. Opažam pa, da se na drugih p odro-drugi strani pa na segmen- čjih telekomunikacijske in- tu novih storitev marsikje orjemo ledino. Na področju storitev mobilne in Širokopasovne tehnologije smo dustrije žal srečujejo tudi z velikimi presežki zaposlenih. Tudi zato, ker so v preteklosti sistemi delovali dru- eni najbolj naprednih, ino- gače, zahtevali so veliko Šte- vati vn i h v Evropi." Kateri del slovenskega Telekoma je danes paradni konj in vam prinaSa največ prihodkov? vilo ljudi, podjetja pa se niso prilagodila novim razmeram. Pri nas je drugače, prilagajanje poteka že več let." Kaj lahko v prihodnosti pri- "Z vidika donosnosti je to Čakujemo od Telekoma? kopasovno omrežena ? "To je odvisno od ukrepov reguîatornih organov in spodbud. Če bodo prvi poskrbeli, da bo na našem trgu pet, šest operaterjev z enakim tržnim deležem, lahko zagotovim, da nihče ne bo imel interesa vlagati v infrastrukturo. Naši tržni deleži so manjši od preteklih, obvladujemo približno polovico trga. kai pa hkrati pomeni, da smo lahko v reteklos ti veliko in ves tirali. mobilna telefonija, s področja ra^ti pa Širokopasovne storitve. Tako je po vsej Evropi." Pravite» da posledic gospo* darske krize ne občutite v veliki meri, vseeno pa jih. "Naša skupina je ena najbolj inovativnih ▼ Evropi, Ves Čas pripravljamo nove storitve, kar bomo delali e se bodo pritiski regulatorjev nadaljevali in se bodo naši tržni deleži še naprej zmanjševali, tudi investicij' tudi v prihodnje. O konkrét- skega denaria ne bo več." nih zadevah ne želim govoriti, saj bi jih prehitro izdal." Kljub temu vas mnogi še vedno vidijo kot monopoli- Kakšne ukrepe ste morali So ukrepi države za prepfe* sta. sprvied? čevanje posledic gospodar- "Tisti, Id nas tako obravna- "Zagotavljanje dolgoročne ske krize pravi, ste pričako- va, ne pozna dejanske slike uspešnosti in rasti katerega- vali kaj več? koli podjetja mora biti pogo- "Pozdravljam ukrepe, ki jena s kontroliranjem stro- ohranjajo delovna mesta in škov. V Telekomu Slovenije spodbujajo gospodarstvo. ti^a telekomunikacij v Sloveniji. Od leta 2001 je trg libe rah žira n in reguliran. Naši tržni deleži kažejo, da nismo nikoli napovedovali Nas se dosedanji \ikrepi si- so časi monopola minili." 12 pODjemiSTvo&nnance torek, 26. maja 2009 Bančnik Izjemno ugodna menjava evrov v hrvaške kune. w ww.g bk r s j Gorenjska ^ Banka Pri sosedih smo vedno lahko prvi "Zveza bank želi postati pomembna regionalna banka v alpsko-jadranskem prostoru. Naša prednost je poznavanje jezikov in kultur sosednjih narodov," pravi Feliks Wieser, novi predsednik upravnega odbora Zveze Bank v Celovcu, osrednje denarne ustanove Slovencev na Koroškem. Jože Košnjek Konec aprila ste bili izvolje* ni 7M predft^nika unravn^ htevnejših razmerah počutimo v redu íd upamo, da nas •bo RaifFeisen tudi v prihodnje imel za enakovredno de- ga odbora Zveze Bank Celo- žeino banko in nam, če bo vec, osrednje denarne orga- potrebno, solidarno poma- Kol manjâi banki vam oe bo lahko, saj na tem območju že deluje nekaj velikih, močnih bank. "Po zaslugi slovenskih izobraževalnih ustanov na Kcro- nizadje Slovencev na Koro- gal tako kot drugim člani- škem so v naši banki zapo- škem. Za mnoge to ni pr«s«- cam. Skupna bilančna vsota sleni ljudje, ki so v alpsko- nečenje. saj že nad dvajset Zveze Bank je okrog 740 jadranskem prostoru, v kale! v različnih vlogah deluje* milijonov evrov, posamezne tečem živi okrog 7 milijonov te v gospodarstvu in Vam zato bančništvo ni tuje. "Treba je povedati, da so naši predniki že leta 1872 v Serit-jakobu ustanovili zadružno pos>uji]nic<^» ki su jih :ialo zelo hitro ustanavljali §e v drxigih večjih krajih na Koroškem. Ker je bilo po plebiscitu leta 192c v poslovanju vedno več težav, so se slovenske zadruge in posojilnice leta 1926 vključile v Raiffeis-nov sistem samopomoči. Največja katastrofa sta bila nacizem in faSizem, ki sta uničila slovenske kulturne in §olske ustanove, zadrugam in posojilnicam pa sta vzela premoženje. Po vojni sla se slovensko zadružniitvo in bančništvo znova postavila na noge» vendar nista uspela vedno slediti novim razme- posojilnice in krovna usta- ljudi« bolje izobraženi kot nova v Celovcu pa so kar močno prisotne v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem. Skupno je v Zvezi Bank zaposlenih okrog 150 sodelavk in sodelavcev, od tega okrog 60 v centrali v Celovcu.' Va U Zveza je neka) poseb« nega tudi zato. ker je osrednja fmančna organizacija Slovencev na Koroškem. "Res smo nekai posebnega, drugi, Čeprav so končali âolc enakega ranga. V prihodnje bo treba nameniti strokovnemu in jezikovnemu izobraževanju ter Se posebej vzgoji za primeren odnos do strank še posebno pozornost. Vedno poudarjam, da izobraževanja ni nikoli preveč. Danes nekateri veliki avstrijski bančni sistemi selijo storitvene in servisne dejavnosti za stranke na saj v naše poslovalnice pri- Poljsko, na Češko ali celo v hajajo slovensko, nemško in drugače govoreči Korošci, in tudi turisti^ Čeprav so na§e posojilnice v večinskem lastništvu slovenskih zadružnikov na Koroškem, želimo kot normalna banka Indijo. Kot dolgoletni gospodarstvenik opažam, da se je zato individualni servis zelo poslabšal in da zaradi varčevanja vedno manj uslužbencev dela s strankami. Ko prideš na banko, že- delati 2 vsemi ljudmi in go- liš, da ti prijazno ponudijo spodarstvom tega območja, stol, ti postrežejo s kavo, se ram, razvoju blagovne me- Na vratih nikogar ne obrne- prijazno pogovorijo s teboj njave med Avstrijo in nekda- mo. Za nas je vsaka stranka in ti dajo ob^tek, da si do-njo Jugoslavijo in novim ob- dobrodošla. Želimo postati brodošel, ne pa da te gledajo kot nadlogo, ki živcira Iju* di na okencu. V banko, kjer bom moral stati v vrsti, mene ne bo. Mi želimo biti med strankam prijaznimi bankami." likam gospodarjenja in trgovanja. Ra7voj je priSel do neke ravni, na kateri se je ustavil." č]m bol) atraktivni, saj smo edini v tem prostoru, ki brezhibno govorimo slovensko in nemško, poznamo slovensko in nemško kultu- Je to diinašnje stanje^ rq, razmere v Sloveniji, Av- "Ni ravno tako. Treba pa je striji. Hrvaški, Srbiji, Julijski Krajini in širše, govorimo angleško in italijansko ter vsaj pasivno tudi jezike nekaterih drugih narodov, Na slovenskih Šolah v Celovcu se mladi lahko učijo Štirih ali celo petih jezikov, zato so danes Številni koroški Slovenci in Slovenke, samokritično priznati, da smo oziroma so takrat, ko se je začela Evropska unija širiti in se je vanjo vključila tudi Slovenija, malo zaspali. Druge avstrijske banke so se hiti o* po j a vile v Sloveniji in drugih delih nekdanje Jugoslavije, naši zadružniki pa so se preveč obotavljali. Sam sem vedno zagovarjal stališče, da moramo biti mi prvi v Ljubljani, v Mariboru, v Zagrebu, v Istri. Sedaj je naša naloga, da v največji mogoči meri nadoknadimo zamujeno." Po izvolitvi za predsednika upravnega odbora ste dejali, da mora Zveza Bank Šc na- prej kljub drugačnim raz« meram negovati izvirne vrednote njenih ustanoviteljev, med katerimi je še posebej pomembna solidarnost. absolventi teh šol, zaposle- "S tem sem mislil pred- ni v avstrijskih bankah po Srednji Evropi. ' V gradivih Zveze Bank sem prebral, da je kar precej var* vsem to, da 'kazino kapita-lizem' ni naša vizija. Težnja po hitrem bogatenju in visokih zaslužkih bi bila za našo banko nevarna. Mi Feliks Wleser, predsednik upravnega odbora Zveze Bank v Celovcu čevalcev iz Slovenije in da bomo še naprej negovali "Ne. Bilance so v redu. V sta Slovenija ter njena so* partnerstvo, sodelovanje in posameznih primerih so Kakšen je današnji položaj Zveze Bank? "Zveza Bank ima status ko- dosegajo v Sloveniji tudi do seščina območje, kjer želite svoj vpliv še povečati. "Nekatere naše posojilnice medsebojno pomoč med posojilnicami in centralo v Celovcu ter druge vrednote sodobnega zadružništva. ro'ke deželne banke v okvi- polovice svojega prometa. Zveza Bank želi postati ena ru Raifleisna in je popolnoma enakovredna nemški bodisivoblikihraniirûhvlog od najbolj uspešnih malih ali posojil. Pri Zvezi Bank je deželni Raiffeisnovi banki. denar varno naložen, saj za Raiffeisen ima namreč v vsaki avstrijski zvezni deželi po eno deželno banko, na Koroškem pa dve. Delujemo po zadružnem pravu in imamo sedež v Celovcu. V Zvezo Bank je vključenih sedem samostojnih posojilnic od Zilje do Pliberka, ki ne poslujejo le v južnem delu Koroške, ampak v celo-mi deželi. Podružnico ima- bank v prostoru Alpe-Jad-ran. Ce se bo oosvetila indi- vidualnim strankam, ma-hm in srednjim podjetjem vsako vlogo jamči Raifïeis-nova centrala, njen sistem pa je tako veKk in pomem- in morda v sodelovanju kot celota tudi večjim, če bo vsaka stranka dobrodošla in ben, da bi bila z njegovim propadom ogrožena drfava. Naši predhodniki so bili pogumni in inovativni, kar pa ne pomeni, da je dovolj vztrajati na njihovem nivoju, Mi moramo biti še bolj inovativni in se povezati s finančnimi ustanovami v Slo- deležna največje mogoče pozornosti, če se bo'vključila v gospodarske tokove na tem območju, ji je tudi v donosi slabši, vendar večjih problemov zaradi morebitnih ŠpekuJacij v preteklosti ni. Tisti, ki prinese k nam denar, nam zaupa. Prav tako pa mora banka zaupati tistemu, ki mu posoja denar. Gre torej za medsebojno zaupanje, kar je velika stvar in ga je treba negovati. Zato bančniki ne smemo delovati kot neki domišljavi gospodje, ki se lepo ohiaČi- mo in delimo miloščino, ampak se moramo predvsem zavedati, da moramo skrbno ravnati z denarjem, tež)ih razmerah zagotov- ki nam ga posamezniki Ijer uspeh." ali podjetja zaupajo, in jim pomagati, da lahko delajo mo tudi v Ijiiblj^nl v Rrav- veniji, v italijanski dei^eli Ali finančna in gospodar- in zaposlujejo in da lahko ničarjevi ulio. V RaifTeisno- Furlaniji in folijski Krajini ska kriza ogrožata poslova- skupno napredujejo tudi v Feliks Wieser je bil rojen v Celovcu S. marca leta 1950. Ljudsko šolo je obiskoval v domačem Slovenjem Plajberku, gimnazijo pa v Celovcu. V Ljubljani je študiral agronomijo in ekonomijo. Po končanem študiju se je vmil na Koroško, kjer je bil nekaj let tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, nato pa ob redni zaposlitvi deset let njen predsednik. Bil je tudi direktor tovarne celuloze Obir na Rebrci pri Železni Kapli. Leta 1990 je ustanovil svoje podjetje, ki ga skupaj s štirimi družabniki vodi še danes. Glavna dejavnost podjetja je celulozna, papirna in papirno predelovalna industrija ter obnovljivi viri energije. VI organizaciji se tudi v za- in mogoče še širše.' n e banker težjih časih." PODiernišTvofiFinance torek, 26. maja 2009 13 Zavarovanje Izjemno ugodna menjava evrov v hrvaške kune. www.gbkr.5l Corenjsk višino mesečne inoma sami morali poskrbeti za vsa starostna obdobja." le razlog za zaostanek morda tudi v zavarovalniški po- nudbi> odgovor na krizo, dokazuje že to, da je to v sedanjih razmerah edino zavarovanje, ki se na področju življenjskih zavarovanj dokaj normalno prodaja." Gorenjski Glas o kavnih ncpiriiih in UfMtfttoihivftpH kuhi {X )tf rrcu ve^ivd Za naročnike 20% popusti »eUR Naročit» $pr«i*#g-glas si aCl na dor^jsk^mçlasa, KranX vsak dan ed do pettkdo 16^ Mr«i v-' 7 LUliJlU . COREnJSH I CLRB . 5 < s-a aíaictv p»itoť.£ sport Gorenjskj Glas Zû m h 6c let b€lft/fJO ÚK Kran) Ponudba za neizkušene voznike « Vsak lastnik motornega vozila mora pred uporabo vozila v prometu skleniti zavarovanje avtomobilske odgovornosti, iz katerega krije škodo, ki jo nenamerno povzroči drugim udeležencem v prometu. Če prometno nesrečo povzroči neizkušeni voznik, ki ima vozniško dovoljenje manj kot tri leta, zavarovalnica lahko uveljavlja delno povračilo Izplačane škode - regresa, ki običajno znaša do dvajset odstotkov odškodnine. Lastnik vozila se lahko plačilu regresa izognez razširitvijo kritja avtomobilske odgovornosti in s tem povezanim doplačilom. Če neizkušeni voznik vozi več avtomobilov, je potrebno doplačilo za vse avtomobile. Zavarovalnica Adriatic Slovenica je zato pred kratkim neizkušenim voznikom, ki vozijo več avtomobilov, ponudila zavarovanje Moja prva avto polica, ki ni vezano na vozilo, ampak na voznika. Letna premija za ožjo obliko zavarovanja, ki velja za vsa osebna vozita z zavarovanjem avtomo* bliske odgovornosti pri zavarovalnici Adriatic Siovenica, znaša 90 evrov, za širšo obliko zavarovanja, ki velja za vozi* la z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti pri katerikoli zavarovalnici v Sloveniji, pa ut evrov. C. 7. H poDjernišTvoénnance torek, 26. maja 2009 Lizing Izjemno ugodna menjava evrov v hrvaške kune. vvww.gbkr.si Gorenjska^^BankA "Če lizingojemalec z nami noče sodelovati, sprožimo postopke za odvzem, predmet financiranja pa prodamo/' pojasni Robert Nograšekj vodja kranjske enote Hypo leasing. Več vračil ali zasegov Število prošenj -za moratorij ali reprogramiranje lizinlkih posojil se je v prvih treh mesecih leta povečalo, nov naval lizînâka podjetja pričakujejo v poletnih mesecih. Boštjan Bogataj Kranj • V Sloveniji je več kot 30 podjetij, ki se ukvarjajo z lizingom premičnin in nepřim i ^n i n. Po pod a tkih Združenja iizinSkih podjetij Slovenije ima Hypo leasing Možnost moratorija Vračila ic prevzemi pred» meta lizinga so za NograŠka sestavni del lizinških po- Simon Mrak iz podjetja lA prodaje vozil naroča manj Agent iz Kranja. "Za prihodnje mesece smo morali podjetju celo spremeniti fr^vf)7:ov. prevozniki imajo preveč tovornih vozil,... > >lov, v zadnjem času pa opa- umike dopusta." pravi in o žičniiko napravo? ža 7memo povečanje vrnjenih in odvzetih predmetov lizinga. "Med njimi je naj- njegovih izkušnjah na področju zasega vozi] pravi: Večje .število vrnjenih uVi Ta- seženih premičnin lizinške "Problem nastaja, ko lizin- hiše prodajo ali oddajo na- največji tržni delež. Nas je več tovornih vozil, saj smo zanimalo, aJi imajo stranke bili v preteklosti na tem po* več težav pri plačevanju ob- dročju najmočneje priso- veznosti. tni," pojasni Robert Nogra-"Občutimo padec financira- §ek. Kaj se zgodi, ko stranka nja v deležu tovornih vozil, ne more več odplačevati mena drugih segmentih ostaja sečnih obrokov? "Obstaja go daj a ki strankam najprej zasežejo delovne stroje in tovornjake, sedaj pa ne vedo, kam z njimi. Zasebniki zaradi zmanjšanja naro-il ne zmorejo plačevati mesečnih obveznosti, niti ni- prej, kako pa ravnajo pri zasegu velike nepremičnine ali žičniške naprave? Nograšek pravi, da je trg v takšnih primerih ves svet: "Specifično opremo tržimo na mednarodnih trgih. Pri nepremič- delež financiranja približno več možnosti reševanja lik- majo interesa plačevati, saj ninah iščemo kupca ali aa-enak v odvisnosti od padca vidnostnih težav. Najbolje je deia danes tako ali tako jemnika, ki bi ustrezala. Ne prometa," pravi Robert No- je, da se lizin go jemalci že grašek, vodja kranjske po- pri predvidevanju liicvid* manj in jih ne potrebujejo." Problem nastane, ko stranke slovne enote Hypo Leasing. V zadnjih mesecih jim je povprečno mesečno novo financiranje upadlo za 20 do 30 odstotkov. Zaradi fi- nančno*go>podarske krize in posledično upada posla Šte- "lizinška podjetja v zadnjih tednih prej kot tovorna vilni gradbeniki in prevozniki ne morejo odplačevati obveznosti za gradbene stroje in tovornjake, državljani težje odplačujejo svoja vozila... aostnih težav posvetujejo z (redno) plačujeio le del ob- vozila ali gradbene stroje podjetniku zasežejo luksuzno vozilo. Temu se stranka seveda uptia in ga skriva," pravi Simon Mrak, detektiv. našimi strokovnjaki, kako bi najhitreje in najceneje rešili problem. Vsi lizingojemalci imajo možnost za moratorij ali reprogramiranje pogodbe, podlaga so seveda realni razlogi za takšno prošnjo," odgovarja Nograšek. Zaradi vračila ali zasega predmeta lizinških pogodb ima več dela tudi detektiv veznosti, največkrat le za luksuzno vosdlo, zato v zad- poznam nepremičnin, ki bi bile izjemno specifične in zato netržne. Vse je odvisno le od trenutne tržne cene." Za zaseg se v Hypo leasingu njih tednih prej kot druge odločijo po oceni, da [e pla- premičnine zasežejo osebno čilna nesposobnost stranke vozilo. Mrak dodaja, da na dolgoročna, običajno stranki Gorenjskem ne opaža eks- predlagajo predčasni zaklju- tremnega povišanja prime- ček financiranja, kar pome- rov neplačevanja lizinških ni, da predmet financiranja obveznosti, zato pa je huje prodajo, iz kupnine pa dona Dolenjskem. Razlog je končno poplača j o ob veznosti preprost Revoz zaradi padca lizingo jemalca. VBKS LEASING VA/WV. v bks-l ea s i na. si VBKS Leasing se ho junija s sedanje lokacije v trgovskem centru Viktorija na Laborah preselil v nove lastne prostore na Oldhamski cesti 9 v Kranju. Oldhamska cesta 9 4000 Kranj Tel.: 04/280-71-00 Fax: 04/280-71-05 VBKS Leasing je kot hčerinska druž- stih letih smo postali na tem ob- ugodnejši kot pred enim letom," ba Volksbank iz Borovelj v Sloveniji močju dobro poznani. Obseg pro- pravi Martîn Oraže, prokurist VBKS navzoča od leta 1994. Najprej je meta se nam povečuje, število Leasing, in poudarja, da je njihova imela pet let pisarno na Bledu, v letu strank narašča. Imamo veliko stal- ponudba zelo konkurenčna drugim. 1999 se je zaradi prevelike oddalje- nih etrank. ki cenijo našo poslovnosti od Kranja In Ljubljane kot po- nost in strokovrost. Nekatere med membnih podjetniških središč pre- njimi so nam zveste že od vsega za-sefila v trgovski center Viktorija r>a četka/' pravi Hermann Kelich, di-Laborah pri Kranju, kjer posluje že rektor VBKS Leasing, in poudarja: deseto leto. Ker jim razpoložljivi ''Naše konkurenčne prednosti so prostori na tej lokaciji ne omogočajo majhnost, prilagodljivost, prožnost več nadaljnjega razvoja in širitve, so ... Lizing za manj zahtevne, stan-se že pred leti odločili, da si uredijo dardne zadeve odobrimo strankam nove. večje prostore. Priložnost se zelo hitro, najkasneje v 24 urah.'* Jim je ponudila v središču Kranja, na Ko je VBKS Leasing pred petnajsti- Oldhamski cesti 9. kjer so obstoiečo mi leti začel poslovati na Gorenj- stavbo povišali za eno nadstropje in skem, so se za tovrstni način finan- jo notranje preuredili ter k njej zgra- ciranja odločali le podjetniki, v zad- dili še prizidek. V teh dneh dobivajo njih letih pa se je močno povečal stavba In prostori dokončno podo- tudi delež fizičnih oseb, zlasti za bo. prihodnji n^esec se bodo že pre- financiranje nakupa osebnih vozil, selili na novo lokacijo, kjer bodo bolj- Letos podobno kot druge lizinške še delovne razmere za zaposlene pa hise v Sloveniji občutijo posledice Delovni čas: od 8. do 16. ure. od ponedeljka do petka tudi za delo s strankami. svetovne finančne in gospodarske V6KS Leasing pokriva z lokacije v krize. Negotovost, povezana s krizo. Kranju celotno Gorenjsko in širše ijublionsko območje, ori tem pa vpliva na manjši obseg investicij. predvsem pri podjetnikih. "Čeprav strankam, tako fizičnim kot pravnim so se tržne razmere zaostrile, lizing osebam, ponuja lizing kot način ii še vedno ostaja ugoden način fi- nanciranja nakupa osebnih in tovor- nanciranja nakupa premičnin in ne- nih vozil, investicijske opreme, stro- premičnin, trenutno so pogoji zara-jev. plovil in nepremičnin. "V petna}- df nizke obrestne mere še celo Nova poslovna stavba VBKS Leasing na Oldhamski cesti 9 v Kranju PODI errušTVOs FI nance torek, 26. maja 2009 »5 Finančni trg, ogias Izjemno ugodna menjava evrov v hrvaške kune. www.Qbkr.sl Gorenjska^ Banka Premajhna ponudba dolgoročnih posojil ^ Q.stran zâitiud pri odplačevanju posojil. Deltfž podjetij, ki z za- Tomaž Košak, direktor od- mudo nad devetdeset dni po- delka za finančno stabilnost ravnavajo svoje obveznosti do v Banki Slovenije, je dejal, da se je bančni sistem na šoke finančne krize odzval tako, dâ je povečeval zadolževanje pri kreditne sposobnosti podjetij bank> se je v zadnjem lanskem četrtletju povečal s 5 na 7,6 odstotka. Kzmanjševanju evrosistemu (to se je povečalo z 0,2 na eno milijardo evrov ob začetku letošnjega leta). manjšal naložbe v tuje vrednostne papirje skoraj za eno milijardo evrov in zaostri finančne standarde. Glavni razlog za občutljivost sloven- je zadolženost podjetij naraš-skih bank na vplive finančne čala izjemno hitro, temu pa kràe i2 tujine je slaba staik- ni slecúlo povečevanje lastni-turna likvidnost, to je visoka škega kapitala. je po Košakovem mnenju dodatno prispevak) tudi posiab-Ševanje razmerja med dolžniškim in lastniškim kapitalom. To je povezano tudi s procesom lastniŠke*konsoli- dadie v zadnjem obdobju, ko vrzel med pokritjem posojil nebančnem\i sektonii t nji- "Banke se vkrizi na povečano kreditno tveganje niso odzva- Božo laiovič Tomaž Košak hovimi depoziti. V slovenskih îe k s povečevanjem oslabitev bankah je ta pokritost 62- in rezervacij, ampak tudi 2 odstotna, medtem ko je v tu- drugimi ukrepi za obvladova- jih, ki so primerljive s sloven- nje tveganj. Tako so znižale skimi, 75-odstotna. Težave z povprečno razmerje med vi- zagotavijanjem finančnih vi» rov se odražajo pri odplačevanju obveznosti do tujih bank, februarja letos so predstavljale 15,2 milijarde evrov. od tega 28 odstotkov zneska zapade v plačilo v roku enega leta. Banke so samo od novembra lani do letošnjega marca poplačale 1,7 milijarde evrov neto obveznosti do tujih bank, posledice so se odražale tudi pri zmanjševanju kreditne ponudbe na dcma- šino posojila in vrednostjo zavarovanja pri posojilih, ki so zavarovana z zastavo nepre-mičiiin, Za 60 odstotkov posojil, zavarovanih z vrednostnimi papirji, katerih vrednost se je znižala, so pridobile dodatna zavarovanja. Povečal se je tudi delež zavarovanj z nepremičninami," je dejal Tomaž Košak in posebej opozoril na nekatera "občudjiva" posojila. To so posojila za pre- vzeme podjetij v vrednosti 1,6 čem tr^. Kako velike težave milijarde evrov, ki so še v letu Imajo banke pri najemanju 2007 dosegja zelo visoko, več dolgoročnih posojil v tujini, kot loo-odstotno rast, lani pa kaže tudi podatek, da so v letošnjem prvem četrtletju najele le za 0.3 milijarde evrov novih posojil, v celem letu 200/ je bilo Ukáiiili posojil za sedem milijard in v lan* se je njihovs rast umirila ui )e znašala le še 18 odstotkov. Velika je tudi izpostavljenost finančnih in nefinančnih hol- dingov, vrednost posojil tem podjetjem je lani dosegla tri skih prvih treh četrtletjih sko- milijarde evrov, občutljivost raj za pet milijard, Podjetja so se na zaostreno družb pa je povezana s padanjem tečajev r.a borzah. Ob- ponudbo kreditov na doma- čutljiva so tudi posojila tujini. Čem trgu odzvala s prikgaja- zlasti posojila, odobrena konjem svojih obveznosti, po- mitentom držav z območja slabševanje njihove likvidno- Balkana, ki znaSajo 34 mili-sti se kaže tudi v povečevanju jarde evrov. Banke so se na spremenjene gospodarske razmere odzvale z zaostritvijo kreditnih standardov in zmanjšanjem obsega kreditne ponudbe. Pri kreditiranju podjetij so tudi v povprečju skrajšale jet- tir.9 ročnost posojil, delež dolgoročnih posojil jem je v zadnjem lanskem četrtletju znašal 44 odstotkov, v letu 2007 ie bil 66*odstotni, izubijana Zagotovljen donos življenjska zavarovalnica NL6 Vita je ponudbo Življenjsklii zavarovanj obogatHa z naložbenim življenjskim zavarovanjem NLB Naložba Vita Multi, v okviru katerega se je možno življenjsko zavarovati in hkrati vložiti denar v investicijski sklad z najmanj 20-odsiotnim donosom in loo-odstotno zaščito glavnice ob dospetju. Donos sklada je vezan na indeks Dowjones Euro Stoxx 50, ki ima zaradi trenutne zelo nizke vrednosti velike možnosti za porast. Tovrstno zavarovanje je možno skleniti za obdobje osem let in pol le še do 29. maja, najmanjše vplačilo pa je tisoč evrov. C. 2. Kranj Večino dobička za oslabitve oz. rezervacije UniCredit Banka Slovenije je ob koncu letošnjega prvega Četrtletja v primerjavi z enakim lanskim obdobjem imela skoraj za četrtino višjo bilančno vsoto, v enem letu jo je povečala z 2,26 na 2,8 milijarde evrov. S poslovanjem je sicer ustvarila 4,83 milijona evrov dobička, vendar ga je giede na zaostrene razmere na trgu 3,93 milijona namenila za oslabitve oz. rezervacije, tako da je dobiček pred obdavčitvijo znašal 0,9 milijona evrov. Naložbe v širjenje poslovne mreže že kažejo sadove, letos so samo v novih enotah pridobili že več kot tisoč novih strank." C. Z. rokah držati Paket PODJETNI 30 pomembno karte! Paket PODJETNI 30 €/min SUT^oBloyofli €/min vvM «Mkoami ofml^É €/mín v VM àTj^mobtrm mtw^iê €/SMS 30 € MESEČNE NAROČNINE Nckla 3600 slide o v9rajend digitalni fotoaparat (3,2 fmrjona točk) in vtieokâmera o ocTiemalnik eieklronske poŠte o giasOerii in vk^ Nc^a E51 o vgrajena dgitaini fotoaparat {2 milijcfia toô^ in viďdoKamera o WL^802.ng o pxlpira tehnofcigiio HSOFA www«simobil.si WCW o» iW » n*ïwi » ffeecw r» 1.OP1 ff» aoif» 10ĎX1001080 SM( v n nwi v ^tteQâ t HwnMe^WM ftJdltto.^ Mto ^ ^ v ^ CářtCff mobi Povej nekaj lepega i6 poDjernišTvoinnance torek, 26. maja 2000 Gorenjska čebeuca srcem gostinstvu "Če poklica ne opravljaš s srcem, je povsem brez pomena/' je prepričana Slavka Jenko^ k! že vrsto let vodi Gostišče Osvald na Selu pri ŽIrovnicL Ana Hartman letja pet let imela v najemu času sc nudili ogrevano - že njena mama, Slavica pa sobo s toplo vodo," pripove- Selo pri Žirovnici • ^'Lahko je, kot pravi, že takrat kot duje Slavica. Sama je, kot pra\i, vedno stremela k dobri, domaČi bi rekia, da sem bila gostilniški otrok, saj je že moja mlado dekle v tej gostilni ve- liko pomagala m se navezala mama imela gostilno in nanjo: "V njej sem pustila kmečki hrani, ki jo je zato sem pravzaprav odraščala v svojo dušo." O Gostišču Os» uvrstila tudi na jedilnik Go- nje j," se spominja Slavica Jenko s Sela pri Žirovnici. Tako ne čudi, da se je na gostinski loli izučila za kuhari- vald, v katerem preživi dobršen del svojega dneva» tako stišča Osvald: "Kmečke jedi so med obiskovalci še pose- pripoveduje z velikim ža- bej priljubljene pozimi; zelo rom v očeh. "Od nekdaj te- radi imajo kmedce pojedine, CO. Gostinstvu jc vseskozi žim k temu, da bi obdržala peienice, krvavice, pa tudi predana s srcem, zadnja leta pa je glavna v kuhinji Gostišča Osvald, ki sta ga z zdaj že pokojnim možem vzela v najem leta 1991. Pred tem je enajst let imela v najemu bife Knafelj v Žirovnici. Gostišče Osvald je v sedem- desetih letih prejšnjega sto- pristen domaČ stil. Gre na» mreč za gostilno z dolgoletno tradicijo, včasih je bil to monden penzion, ki je imel veliko večjo ponudbo kot mi. Na jedilniku iz leta 1937 je razbrati, da so imeli vse od a do Ž! od zrezkov, bift- kov do srne. Že v tistem CostiSču Osvald želi vrniti njttovo staro du$o. j foro: kajapocaca» www.coreniskïclas.sj Sabina In Jože Hudobivnik predstavljata Dohmdekl kœceri t o o C o f I Folklorno Natalija Fraitonarica burasi Stane Vidmar Tulipani • Adl Smolar - Brendi Milan Pečovnik - Pidži - Aqo$toli M O N O E o u I g KRANJ Dvorana ZLATO POLJE v Tehnlikl iolsKI c«nt«ri Kldrl6«va cesta 55, Kranj ft £ a C I Gorenjski Glas gluhe Štrukije ... Sicer pa imamo prav vse od Strok-Ijev, ajdove kaše z jurčki in bifteka do zrezkov z gobami in rib." In kaj je njihova spe- cialiteta? "Recimo ciganski golaž, ki je serviran v cigan» skem kotličku. Precej priljubljen je tudi med gosti," pove in doda, da )e včasih kai malo razočarana nad že- ijami gostov. "Precej je takih, Id se odločajo za klasične menije, predvsem pečenke aH dunajske zrezke, saj vedo, dâ s tem ne morejo Slavica, M je tudi šefica kuhinje» je od nekdaj stremela rešiti, redkeje pa se odloča- k domači kmećki hrant. jo za tipične slovenske jedi..." SlaNica, Id sicer izvira iz Domžal, na Selo pa jo je pripeljala ljubezen, danes v Gostišč Osvald zaposluje šest delavcev, na prakso pa vzame tudi dijake radovljiške gostinske šole. Gostinske tradicije zaenkrat Zeli si, da bi se v prihodnje čo hrano. Gostilni bi vrnila z Društvom upokojencev Žirovnica, ki je lastnik gostišča, uspela dogovoriti vsaj za odkup spodnjega nadstropja. "Če bi bila gostilna v moji lasti, bi jo ne nadaljujeta njenahčerka in opremila v kmečkem stilu, sin, morda pa jo bo nekoč kateri od treh vnukov... kakršnega je imela nekoč, in ponudila resnično doma- njeno staro dušo, hranim Še nekaj starih slik nekdanje gostilne," je pojasnila Slavica. Nad gostilno je enajst skromnih in cenovno ugodnih prenočišč, namenjenih delavcem, ki si jih prav tako želi odkupiti in jih prenoviti v turistične sobe. Delavska hranilnica odslej lastnih prostorih Kranjska podružnica Delavske hranilnice se je pred dnevi preselila v nove poslovne prostore na Koroški cesti. Mate ta Rant Kranj'- Poslovalnica v Kranju )e ena najlepših v Sloveniji. Izjemna je tudi njena lokacija, saj je praktično v središču mesta in lahko dostopna," je ob selirvl v nove prostore poudaril predsednik uprave Delavske hranilnice Jože Stegne. PoslovalrJca, v kateri je osem zaposlenih, bo odslej delovala na Koroški ce* sti 19, kjer bodo strankam, tako občanom kot podjetjem in drugim pravnim osebam, na voljo vse bančne storitve. Za selitev so se odločili, je po- " jasni! Stegne, ker so imeli do- Predsednik uprave Delavske Direktortca podružnice slej najete prostore, ki so hranilnice |ože Stegne Kranj Darja Bučan predvideni za ruienje. V ureditev novih prostorov so vloži- in druge finančne storitve, ki ritve bodo obogatili tudi s li okrog Štiristo tisoč evrov. Na voljo imajo okrog štiristo kvadratnih metrov površin» pri čemer so za delo s strankami namenili približno polovico tega prostora. Strankam bodo nudili vse bančne so podprte tudi z elektronsko banko. "Najpomembneje pa je, da smo najugodnejši na trgu, saj je ponudba Delavske hranilnice namenjena predvsem delavcem/' je še dejal Stegne. Svoje sto- "'ponudbo za dušo", kot so se izrazili, saj so del novih prostorov namenili za razstave. Prvi v njih razstavlja slikar Leopold Stmad iz Sežane, ki je tudi avtor logotipa Delav- ske hranilnice. KRAN) Zbirateljski kovanci V vseh enotah Deželne banke Slovenije bodo i. junija začeli prodajati zbirateljske kovance, izdane ob stoletnici prvega poleta z motornim letalom na Slovenskem, in zbirke evtskih kovancev za leto 2009. V okviru zbiratelj- skih kovancev bo na voljo šest tisoč zlatnikov, osem ti-soč srebrnikov in tristo tisoč dvokovinskih kovancev po tri evre. V prosti prodaji bo tudi sto tsoČ zbirk evrskfh kovancev za feto 2009, v kateri bodo vse nominalne vrednosti cvro kovanccv iz letošnjega leta s slovensko nacionalno stranjo in zbira* teljski kovanec za tri evre, izdan ob stoletnici prvega poleta z motornim letalom, Zlatnik 2 nominalno vrednostjo 100 evrov bo naprodaj za tSu evrov, srebrnik nommalne vrednosti 30 ev* rov za 40 evrov, dvokovtnski trievrskî kovanec pa po prodajni ceni tri evre. Za zbirko evrskih kovancev bo treba odšteti 24 evrov. C Z. Ljubljana Združenje zavarovalnih posrednikov Zavarovalni posredniki so v okviru PodjetniŠko-trgovske zbornice pred kratkim ustanovili Združenje zavarovalnih posrednikov Slovenije, ki bo zastopalo svoje Člane pri sprejemanju zakonodaje in pri pogajanju z drugimi interesnimi skupinami na zavarovalnem trgu, organiziralo izobraževanje in usposabljanje, predstavljalo primere dobre prakse in zagotavljalo članstvu strokovne nasvete in poslovne informacije. Zavarovalni posredniki, ki so včlanili v združenje, so se tudi zavezali k spoštovanju kodeksa dobrih poslovnih običdjevvzavarovalnem posredništvu. Kodeks naj bi po eni strani prispeval k boljši kakovosti storitev, po drug) strani pa k večji zaščiti strank, ki uporabljajo storitve zavarovalnih posredni-kov. Na ustanovnem zboru so za precsednika združenja izvolili Boiana Grabca. C. Z. kkanj Brezplačni seminar o iskanju zaposlitve Zaposlitveni portal MojeDe- lo.com bo v četrtek ob 10. uri pripravil v prostorih Planeta Tuša v Kranju brezplačni seminar o uspešnem iskanju zaposlitve. Udeleženci bodo zvedeli marsikaj koristnega o tem, kako v kriznih časih učinkovito iskati zaposlitev, kaj delodajalci hočejo slišati od iskalcev zaposlitve, kje iskati Bo odstotkov prostih delovnih mest, ki niso nikoli javno objavljena na zaposlitvenih portalih ali v časopisih, kako nastane novo delovno mesto in kako izvedeti zanj pred drugimi iskalci zaposlitve, kako se predstaviti. da bi pri delodajalcih vzbudili zanimanje ... C. Z. GORENJSKI GLAS torek, 26. maja 2009 EKONOMIJ / FINA ^fa n.za rgi@g-da$.si 17 Trgovci za pomoč potrošnikom V Trgovinski zbornici Slovenije predlagajo vladi» da v protikrizne ukrepe vključi tudi pospeševanje potrošnje. sttfan "žjjlc} Ljubljana • Na Trgovinski zbomid Slovenije (TZS) so v petek predsGvili rezulGte an-kete o vpiivih mednarodne gospodarske krize na poslovanje slovenskih trgovcev, na katero je odgovorila dobra Četrtina trgovcev. Na podlagi ugotovitev iz ankete je upravni odbor trgovinske zbornice sprejel stališča do že sprejetih vladnih protilaiznih i^lacpov in predlc^e za nadaljnjo blaži-tev posledic laize. hodkov slovenskega gospodarstva. državljanom pa je treba olajšati nakupe zlasti trajnejših dobrin. Pospešiti je treba investiranje v držav« no infrastrukturo, predlagajo subvencioniranje obrestne mere za nakup stanovanj, opreme in obnove hiš, subvencije za zamenjavo dotrajanih motornih vozil, subvencije za naložbe v izboljševanje okolja, za naJcupe stanovanj naj se oblikujejo posebni stanovanjski skladi na osnovi javno-zasebnega partnerstva. Tri četrtine trgovcev manj proda Mariča Lah in Bojan Papič Trošarine zmanjšale v trgovini znižala za pet od* znova začeti. Večina proti- prodajo gorîv V T2S pa se zavzemajo Odgovori slovfins V drugem svež- pisali in ga do 12. junija, ko nju informativnih izračimov sicer poteče rok za vlaganje dohodnine za leto zcoS, ki ugovorov za drugi sveženj jih je davčna uprava poslala informativnih izračunov, zavezancem S. maja. je bilo osebno ali po poŠti (s prilo- tudi 7036 izračunov, pri ka- ženo ovojnico) poslali na terih ni upoštevala olajšave pristojni davčni urad. DavČ- za vzdrževane družinske čla» na uprava jim bo izdala od* ne. Napačni izračun so preje- ločbe v drugi polovici junija li zavezanci, ki opravljajo de- in jim nakazala morebitno javnost in so olajšave za vzdr- preveč plačano dohodnino že vane Člane uveljavljali v ob- na transakcijski račun 30. računu davka od dohodkov junija oz. isti dan» kot bi ga iz dejavnosti. V davčni upra- v primeru, če do napake ne bi prišlo. V primeru doplačila dohodnine bodo morali vi SO se za napako že opravičili, hkrati pa so sc odloČili, da bodo zaplet najlažje in poravnati znesek najkasneje najhitreje rešili, če bodo zavezanci podaii ugovoi zoper v tridesetih dneh po prejemu odločbe. Če so zavezan- (napačen) informativni izra- ci sami vložili ugovor še čun dohodnine. Da bi-jim to pred prejetjem izpolnjenega olajšali, bodo vsi v tem tednu obrazca, velja že oddani prejeli že izpolnjeni ugovor, ugovor. Prisluhnite nam -polepšali vam bomo dan. 1STIËK1 a TCÍ.C SAT TELf TV 91,0 MHz uiuiui.potepuh.com i8 KMETIJSTVO cveto.znpiotnik s s.si GORENJSKI GUS torek, 26. maja 2009 ^KOF)a Loka Delavnici o dražgoákih kruhkih in divji hrani V okviru sedmega Tedna podeželja r>a Loškem od i. do 7. junija bosta tudi dve delavnid. Društvo za razvoj podeželja Res-je bo v ponedeljek, 1. junija, ob 9. uri pripravilo v Karlovskem mlinu v Žirovskem Vrhu Sv. Antona delavnico peke in izdelave dražgcških kruhkov. Udeleženci delavnice bodo pod vodstvom Izkušenih pekaric izdelovalo polnozrnati in pirin kruh. kvašene piškote, pirine kolačke in slano pecivo» zamesili pa bodo tudi testo za dražgoške kruhke» jih oblikovali in okrasili» možno pa si bo ogledati tudi mlin in trgovino z izdelki. Delavnica je brezplačna, prijave sprejemajo na telefonski Številki 031/712 655. V torek, 2. junija, od 10. do 15, ure pa bo Še delavnica o spoznavanju in nabiranju divje hrane v naravi, ki jo bo vodil Dario Cortese. Udeleženci se bodo zbrali na parkirišču pri pokopališču Lipica v Školči Loki, prijave zbira.do petka Razvojna agencija Sora na telefonski številki 04/50 60 225, kotizacija za delavnico pa je sedem evrov. C. Z. Križe O boleznih in škodljivcih na vrtninah Kmetijsko svetovalna služba bo v okviru obveznega izobraževanja za kmetijsko okoljska ukrepa integrirana pridefava vrtnin in integrirana pridelava poljščin pripravila v četrtek ob 10. url na polju pred Križami ob cesti Kranj-Križe (odcep sredi polja desno - Ljubov kozolec) izobraŽevanje o spoznavanju znakov napada pomembnejših škodljivcev in bolezni na vrtninah in o novostih pri varstvu rastlin. Izobraževanje bo vodila Ana Ogorelec, specialistka za zelenjadarstvo v kmetijski svetovalni službi, Udeleženci naj prinesejo $ sabo identifikacijsko Številko kmetije (MID), lahko pa tudi obolele in poškodovane rastline, da bi ugotovili vzroke poškodb in možnosti za obvladovanje škodljivcev. Na izobraževanju bo možno oddati tudi vzorce zemlje za N min test. C. 2. UUdgANA Čadoničeva bo še vodila veterinarsko upravo Vlada je na četrtkovi seji ponovno Imenovala dr. Vido Čado-nič Špelič za generalno direktorico republiške veterinarske uprave. To funkcijo opravlja že od leta 2004 dalje. C. Z. TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER KRANI /a pokuct pttihoonos SVET ZAVODA TEHNIŠKEGA ŠOLSKEGA CENTRA KRANJ. KIDRIČEVA CESTA 55. 4000 KRANJ razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE VISJE STROKOVNE ŠOLE TŠC KRANJ Kandidati/kandidatke morajo za rnenovanje na funkcijo ravna- telja/ravnate ij fce VSè TéC Kranj j*t* InjevatI splošne zaKcnsKe pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI uradno prečiščeno besedilo (Z0FVI-UPB5). (Ur. I. RS. št. 36/08). Kandid^i/kandidatke morajo imeti pedagoške» vods^ene» organizacijske in druge sposobnosti za uspejo vodenje VSŠ. Izbfdnt/d kandidat/kandidatka zavoda bo imsnovan/a za pet- letn i mandat. Predvideni začetek dela za ravnatelje/ravnateljice VSŠ TŠC Kranj bc 01. septembra 2009 oz. skladno s SMepom Sveta zavoda. Pisne prijave z dokaziti o izpolnjevanju zahtevanih pogojev» potrdilom \z Kazenske e\ndence o nekaznovanju. ki ga izdaja Ministrstifl? za pravosodje. Kratkim žMlenjepisom. opisom dosedanjega dela in programom vodenja VSâ TâC Kranj, naj kandi' dati/kandidatke pošljejo v zaorti ovojnici s priporočeno pošiljko z oznako *zd razpis ravnatelj a/ravnateljice Viftje etrokovna iole Tehniškega Šolskega centra Kranj" na naslov: Svet zavoda, TehnISkI SolakI center Kranj, Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj, v roku 8 dni od dneva objave tega razpisa. Vloge bodo štete za pravočasne, će bodo oddane zadnji dan n^ka do 24. ure s priporočeno pošiljko na pošto. Prijavl}eni/e kandidati/kandidatke bodo obveščeni o imer^a-nju v zakon rtem roku. Dan na Brdu Združenje rejcev lipicanca Slovenije je v sodelovanju 2 javnim gospodarskim zavodom Brdo v nedeljo na hipodromu Brdo pripravilo tradicionalni Dan lipicanca. cvfto Zaplotn i k Predoslje • Na prireditvi, s katero so se spominjali 19. majà 1580, ko je nadvojvoda Kari IL od tržaškega škofa Coreta kupiJ posestvo Lipica s kobilarno kraákih konj, so predstavili lipicanca v različnih vlogah in podelili priznanja zaslužnim organizacijam • direktorátu za varno hrano pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, javnemu gospodarskemu zavodu Brdo in Darja Pehare ' enoti konjeniške policije. nje Iteje približno 15 o rej cev, ki skupno redijo 550 Upican- R^í^o Fabbro: "Ni na- skih konj, je dejal podpred- ključje» da se je lipicanec sednik Rajko Fabbro in do- na evTsIdh kovandh zna- dal, da je združenje pred tie- sj^j^j g knežjim kam- mi leti pridobilo status pri- __^ . __1 _ ^ . „ ^ nom. Oba sta trdno zasi« znane rejske organizacije. Obiskovalci so na Dnevu li- drana v zavesti slovenske» picanca videH nastope konje- ^ naroda kot simbola drniške poUdje in Upicanskih žavnosti. samostojnosti, vpreg združenja rejcev in po- svobode in lepote,' sestva Brda, program Kodí-lame Lipica, utrinke iz Škof- jeloškega pasijona in še xmr> iemd, nato pa še s spretnost- sikaj drugega, poleg lipican- no vožnjo med ovirami in cev pa tudi konje drugih pa- stožd, kjer je bil [anezov sosem - posavcB, slovensko voznik Rok Mumik 2 Brega hladnokrvno pasmo in haf- pri Zirovnid. Dana Pehare iz Kot je v pozdravnem nagovo- N tu ' ribližn še t ^ ^^^^ kmetijski minister lingeije. Vzrejna hiša Baiba- Kovorja, ki je tudi tajnica a sve )e pn o s ^jign Pogačnik, je lipicanec na iz Globokega pri Mošnjah združenja» je predstavija rej- tisoč lipicancev, od tega p^ mednarodnih merilih se je predstavila z dvema toč- sko kolekdjo - kobOo in njeno jih je v Sloveniji okrog ogrožen, zato je za njegovo kama, naprej z lipicansko žrebico, Rok Bemik in njegov 550 v zasebni reji in 358 v ohranitev še toliko pomemb- dvo^prego in s kočijo, v kateri sin Roman iz Škofje Loke li- Kobilami Lipica. ne]ša vloga združenja rejcev je, v družbi žene in sinov, za picanko, vpreženo v angleški in Kobilarne Lipica. Združe- vajeti dižaJ lastnik Janez Pe- voz na dveh kolesih... Dvovprega Iz vzrejne hiše Barbana / foto. Tins ooki Rok in Roman Berník z lipicanko v angleškem vozu Spremenili obdavčljivi znesek subvendj Vlada je iz obdavčitve izvzela plačita za hribovska in druga območja s težjimi pridelovalnimi razmerami. Cveto Zaplotnik vJdjučeval plačil za težje pride- Minister za finance Franc in v sindikatu kmetov, kjer ..............................................................................lovalne razmere. Vlada je tudi KriianiČ je že marca letos ob- so dokazovali, da izravnalna Ljubljana - Vlada je na četr- dala nalogo ministrstvu za fi« javil povprečen znesek sub- plačila sodijo med kmetijsko tkovi seji proučila problemati« nance, da v sodelovanju s vencij za leto 2008» ki pred- okoljska plačila, ki so izvzeta ko obdavčitve izravnalnih pla- kmetijskim ministrstvom stavlja del davčne osnove za iz obdavčitve, Vlada se je s čil za območja 2 omejenimi čim prej pripravi spremembe obdavčitev dohodkov iz kme- tem strinjala, minister za fi- možnostmi za kmetijsko de- zakona o dohodnini in nov tijstva, pri tem pa je upošte- nance bo objavil nov povpre- javnost in pri tem odločila, da zakon o ugotavljanju katastr« val tudi 44,6 milijona evrov čen znesek obdavčljivih sub- vencij , na podlagi katerega se bodo davčne obveznosti bo minister za finance objavil skega dohodka, s katerimi bi plaiiJ za težje pridelovalne nov povprečen znesek sub- uredili obdavčevanje dohodka razmere. Takšnemu izraču- vendj na hektar površine iz osnovne kmetijske in goz- nu so oporekali na kmetij- predvsem hribovskih kme- kmetijskih in gozdnih aem- darakc dejavnosti ter occnjc- skcm ministrstvu pa tudi v tov zmanjSale približno za Ijišč za leto 2008, ki ne bo vanje katastrskega dohodka. kmetijsko gozdarski zbornici 4,5 milijona evrov. 1909 -2009 Pfitria íiitíTili: 10 O PtoedeM, L S. - uawáiimár 00 uri v aHiju PayšUrjevč hm, v primřru slabegi nem^Bna dvorapi Clasbene sole Kranj {Tíuhrjey trg iU GORENJSKI QL\S torek, 26. maja 2009 NASVETI 19 Osvežimo ribezom Sveže ali posušene ribezove liste ali jagode poleti uporabimo za osvežilne in poživljajoče čajne mešanice. Iz jagod si pripravimo tudi osvežilni ribezov sok, dodajmo jih v sadne solate ali iz njih skuhajmo marmelado ... paviakuner Rimljani ribeza (Ribes) niso poznali» prvi^ ga omenjajo šele srednjeveške bukve v Nemčiji in Italiji. Plodove ribeza so sprva uživali podobno kot grozdje. Da si s tem osvežilnim grozdiČjem lahko utrjujejo tudi zdravje, so spoznali šele v 17. stoletju. Liste ribeza brez pecljev nabiramo junija, plodove pa julija in avgusta. Pri listih mo- čez noč v hladni vodi, zjutraj tekočino odlijemo, jagode poparimo, pokrijemo in pustimo stati petnajst minut. V naslednjem koraku obe tekočini zmešamo in dodamo nekaj medu. Ta pijača velja za učinkovito křepčilo in poživilo, dviga pa tudi odpornost. Podoben napitek lahko pripravimo tudi iz plodov rdečega ribeza. Osvežujoči rdeči ribez ramobitipazl)ivi,saj)ihrada nabiramo nbezove liste, julija in avgusta pa okusne uravnava prebavo napade rja. V tem primeru plodove. so zdravju Škodljivi, zato jih nikar ne nabirajmo. Posvetimo se najprej črnemu (Ribes nigrum), nato pa še rdečemu ribezu (Ribes ru-brum]. Črni ribez za dvig odpornosti Črno grozdičjc» kut tudi pravimo črnemu ribezu, je bogato z eteričnim oljem, vitamini A, B, zlasti pa vitaminom C Njegovi (istijn plodovi pomagajo k dvigu odpornosti in krepijo oiganizem. "bez poživlja presnovo Splošno znan jc njihov po Jagode rdečega ribeza vsebujejo sadne kisline, pektin, vitamin C. kaldjeve soli. Listí rdečega grozdičja pa so bogati z vitaminom C, rudninskimi solmi in čreslovi-nami. Liste posušimo in jih uporabimo za osvežilne čajne mešanice. Samostojnega čaja iz njih ne pripravljamo, saj imajo listi preoster okus. Citronska in jabolčna ldslina pomagata pri odpravljanju zamaščenosri organizma. Pektin spodbuja prebavo in pripomore k zdravi želodčni sluznici. Jagode med drugim slovijo po tem, da pre- življajoč učinek na prebavo Slednjega lajša tudi ribezov Tak čaj bo poživi] presnovo prečujejo in blažijo črevesna in presnovo. Za listne popke sok, ki ga je v zimskih mese- in prebavo, krepil odpornost, vnetja, čistijo kri, osvežujejo, velja, da aktivirajo nadledvič- cih modro imeti v vsakem deloval poživljajoče na po- pomagajo pri nervoznih srčne žleze in pospešujejo na- gospodinjstvu, kjer imajo čutje in vse, kar smo omeni- nih teža'i^, protinu, nalez- stajanje njenih hormonov. majhne otroke. Simon AŠlč je menil, da jago- de in sok blažijo ledvične bo- ribezovih « »««««f*^ 4% M lezni, čaj iz listov pa spodbu ja ledvice k delovanju in tako vpliva na zdravljenje protina, li že zgoraj. Ribezov liker na- Ijivih boleznih. Učinkujejo redimo tako, da zrele jagode tudi pri odpravljanju strupov stlačimo, dodamo Hste po- iz telesa. Kdor trpi za poprove mete, zalijemo z žga- manjkanjem želodčne kisli-njem> postavimo za osem ne, naj v poletnih mesecih, Čaj iz listov pripravimo dni na sonce, odcedimo, do- ko ribez zori, uživa presni pripravkov revme in ateroslderoze. Pre- kot zavretek: štiri žlice drob- damo nekaj praženega slad- rdeči ribez. Ce imate pogo- prečes'al naj bi nastajanje pe- no nsrezanih svežih ali korja in spravimo v stekleni- sto suha usta, vsak dan po je j- ska in kamnov v mehurju ter zdrobljenih suhih listov zav- ce. Požirek pred počitkom te tri do pet žlic zrelih jagod, zdravil v!?e bolezni mehurja remo v litni vode. Uživamo naj bi odpravljal nespečnost. Sveže zrele jagode rdečega Obnese se tudi pri driskah, po eno skodelico zjutraj na Pri naslednjem pripravku ribeza ali ribezov sok smejo migreni in hudemu kašlju. pred več posušene jagode namočimo uživati tudi diabetiki. KUHARSKI RECEPTI Za vas iz9ira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: goveja juha z vlivanci, zrezki iz mletega mesa na žaru, okisan krompir z mlado čebulo, paradižnik, zelena paprika, kokosova torta z jagodami; Večerja: piščanč* je rezine iz voka z zelenjavo, toast. Ponedeljek • Kosilo: kremna juha iz buČk in čebule^ popeče* na govedina iz juhe, tržaški solatnik s krompirjem; Večerja: ocvrte kruhove "šnite", bela kava. Torek • Kosilo: kremna juha iz blitve, piščančji zrezki po pariško, zeljnata solata s fižolom in drobnjakovo majonezno polivko, kruh; Večerja: cvrtje iz bezgovih cvetov, bela kava. Sreda • Kosilo: korenčkova juha s kosmiči, pečena svinjska rebra (ns žaru), ocvrt krompir, ledenka s koruzo in rukolo solati; Večerja: skutri namaz, zrnat kruh, kislo mleko. Četrtek * Kosilo: zelenjavna enolončnica s koščki purana, Ijnati zavitek z mletim mesom iz vlečenega testa (burek), jagode; Večerja: ledenka s toplimi piščančjimi jetrci, koruzni kruh. Petek - Kosilo: kruhova juha z drobnjakom, pečene ribe, krompir v kosrih, ghvnats sohta s paradižnikom; Večerja: jajčne omlete z blitvo, dišavnkami, mladi slani sir, lepinje, jogurt. Sobota • Kosilo: piknik z mešanim mesom na žaru, krompir* jeva solata s kumaricami, ajvar, jajčevci z žara v mahnadi, ru- lada z bananami; Večerja: riževa solata z ostanki s piknika. Zrezki iz zmletega mesa Potrebujemo: So dag zelo drobno zmletega mladega govejega mesa (lahko tudi meïamo s svinjino), 1 strok strtega česha, 1 jajce, 4 žiice drobtin iz en dan starega kruha^ po Ščepec zmlete kumine in popra iz miinCko, 4 sesekljane mlade čebulice, sol. Vse sestavine dobro premešamo In pustimo stati na hlad« nem vsaj dobro uro. Nato oblikujemo osem manjših zrezkov in jih spečemo na odprtem žaru ali pod žarom v pečici. Kokosova torta z jagodami Sestavljena je iz podlage iz krhkega tests, nadeva s koko- som in obloge iz jagod ali kakšnega drugega sočnega sadja ter preliva za torte. Krhko testo na hitro gladko zgnetemo iz 1 (Čajne) skodelice moke, 2 žlic sladkorja, 6 dag nadrobljenega surovega masla, ^ rumenjaka, i žlice vode in malo pecilnega praška. Testo naj na hladnem počiva pol ure. Medtem za nadev penasto umešamo 9 dag masla, z žlički naribane limonine lupine, poi skodelice sladkorja in z rumenjaka ter dodamo Se z žlici fimonovega soka, zvrhano skodelico kokosove moke in sneg iz 2 beljakov, krhko testo razvaljamo, in z njim pokrijemo dno tortnega modela, po njem razporedimo nadev in pečemo približno pol ure. Pečeno in ohlajeno torto prelijemo s polovico preliva za sadne torte, ki ga pripravimo iz kupljenega praška po navodilu na vrečki, po njem razporedimo polovičke jagod (če so trde,' jih prej nekaj časa sočimo s sladkorjem) in prelijemo s preostalim prelivom. v žrelu prehlada 97 V RAKOVIH KLEŠČAH Marifta Smolnikar Zdrav Človek itna tisoč raz- ravnost k Miši, ki iiin v kiíí (m tako zelo dolgo nazaj) rekli osvežitev in rekreacijo. Uživa- domala občudujem. Zahvala ličnih želja, bolan eno samo: pod Rožnikom, in odšli sva na ozdrai^. Kdo je to misel prvi i^rtkeL m uřm. v^akor drfi Četrtek, 21. maja hitri sprehod po pnljuhijetiem ljubljanskem hribu. Vmes sva si vzeli uro Časa za telovadbo in vadbo qui gong. zasvojencem s posušenimi zelenimi listi. la sem, kot bi bila v devetih za moje stanje pa gre, kako- nebesih. Zvečer sem pa imela, pak, povstm drugetnu kot Ko sem prišla v torek z Rož- deveta nebesa v nasprotn ř ob- meni sami. Ta Drugi je sila, ki nika, se nisem počutila dovolj liki. Namreč: krehanje, kiha- je nad menoj in nad nami vse-močno, da se usedem v avto in nje, pljuvanje in vse, kar spa- mi in ima nasploh v rokah vse Priznam. Nisem se počutila se odpeljem v Premanturo, da k vulkanskemu prehladu, niti stvarstva. Tudi nit mojega v torek je bU za mano tudi ravno briljantno. MtSa mije kjer nameravam tri dni uži- Kar me, sc razume, r.iti mulv Življenju. In verjamem, da jc to peti krcg kemoterapije. Přenes- prigomfjala, češ da se niti ona uati samost razbohotene po- ne prđrese, da ne rečem pre- meni v prid. la sem ga («Wrotno in brezskrb- ne počuii dobro in daje pritisk mladi. Tako sem se na morje plc^. Ko mi jc dovolj naslajanja no. Moje stanje duha in razu- težak kot slon. Do mene razla- odpeljala Šele včeraj proti pol- Ura je osem zjutraj. Sedim nad naravo in f Gospod mi maje namreč na ravni, ko se ^ naravnih okoliščin sem osta- dnevu. Ker sem se v avtu na- pred počitniško prikolico v oprosti) nad samo seboj in ko za nobeno tuzemno prigoda la n^evema in včeraj se je tz- poÍ skuhida, sem se odpeljala kampu Tašakra v Premanturi potegnem globoko v svoja plfu- več ne sekiram. 2al. Dolgo sem kazalo, da zares ni bih vse na mimo kampa naravnost na in opazujm morsko padino, ča eterična olja smole, ki je rubtia. da xm prilezla do točke. vremenu. Lole^ai sc me je no« Kamenjak. Tako rekoč narav- Povsem tiepremična, utnirjc- ptviv v tetn trenutku kaptiila na kateri se Človeku domala vse mreč preklad, kije včeraj v nostvvodo. Plavala sem in se na, je. Pomislim. Stanje moje- borovca na mojo roko, vza- drugo, razen ljubezni, zdravja meni izbruhnil domala z vul- hladila v morju, ki nima ga duha je prav takšno kot mem pot pod noge in odkora- in življenja samega, Jučka do kansko silo. Trenutno stojijo manj kot dvajset in ne več kot morska ^ina, fei se razteza kam na Kamenjak. Ko kopa- Benetk in naprav neskončnost, stvari tako, da krekam, koá- enaindvajset stopinj. Se pravi, pred menoj. J?oko na srce. Lepo nje. Se bo krthanjt, pač, neko- Namesto domov sem po tor- Ijam in tudi pljuvam, kot star da je morje prav zdaj in prav ali grdo. Povedano po pravici, liko zavleklo, kovi kemoterapiji zavila ko- tobakar. kot so Staroslovenci takšno, kot je zdaj, idealno za st^(NA 1 C, 6242 MA7ERUA PEfOCA O« Oa.Oâ.SCW: DOM UPOKOJENCEV KRAHJ. C VM^SS. KRANJ OSNOVNOŠOLSfU IZOBRAZBA AVTOMEHANIK; do 0s.06.2009i AVTO- TTVCE. d.o.o., SINJA GORO. U. 1360 VRHNIKA POMOČNIK OIfTNEGA KUhUV^ III; do 27.06,2009, DOM STAREJSiH OBČANOV PREDOR, POJOČE 2, PRED?^ NATAKAR- DELO POTEKA V BEQUNJAH; do 27.05.2009: SKUPINA KARIERA, d.o.o.. DUNAsCCKAC. UUGUANA VEDEŽEVALKA; dO 14.06.2039; ANÍTA MARUA MRCWAT GAUČ S.P.. HORJUL-SKA C. 36. 13^6 DOBROVA POMOŽNA šmuA do 30.05.2009; MILENA BEOlČ S.P.. UESTM TRG 9 UUBUANA VOZNIK CeSTNIH MOTORNIti VOZIL do30,05.2009, MíAiíN STOJKCMČ S.P., NCVA VAS PRI LESCAH 27. fWDOVUICA MŽJA POKLICNA IZOeRAZaV <00 2 LET) VARNOSTTJIK • DELO V KRANJJ, $KOFj LOKI. JES&MCAM; do 07.06.2009; SKU- ňNA KARIERA, d.0.0., DUN/USKAC. 21, UUBUANA MASEP do 04.06.20C9; KALAPČIEV SUBAN olga S.P. ACOUA RELAX. C8ALA 77, 6320 PORTOROŽ N&IA POtOJC^A IZOBRAZBA (OO 3 L£T> RECEPTOR 01; 60 27.05.2009; DOM STA REjâiH OBČANOV PREDDVOR, POTO- SLAŠČIČAR do 07 06.2009; RESTAVRACUA AftBO-RCTVJM, d,0.0., VOLČJI POTOK 43 G, 1235 Pt4D0MUE aOZDAft do 2S.06.20D9; REGIOS, d.o.o., ZA-3RĚBŠKA C. 20.2000 MARIBOR KLJUĆAVNIČAP do 02.06.2009: MAKOBO, d.ûû,, ČEé- ŽELE2NIKI dO 06.06,2009, MKE, d.o.o.. MftČKCWCí 27, 1230 DOMŽALE flo 02.06.2009; Pl£VNIK. d.eo., POD-SMREKA24, 1356 DOBROVA STRUGA» do 02,06.2009; MAKOBO, d 0.0., CES-MJICÍ4 37, ŽELEZNIKI VARILEC do 16.06.2009; MIRABEU^. do.o., ZA- ÛREBâKA C, 20, 2000 MARIBOR CO 02.00.2009; PLCVNIK, d,ôo., POO- SMREKA24.13$6 DOBROVA MO^ÍTER VODOVODNIH KAPUV doO3.O6.20O9;ZAPL£rmiKANTONSP., SE8ENJE 26. KRIŽE rmOJNIK do 05.06,2009. OSNOVNA êOLA JEU wANEŽÍČA, PODOBNIK 1, ÔK. LOKA OBRATOVNIELEKTRIKAR 00 02.06,2009 PlEVNiK, d oo.. POD- 24, DOBROVA AVi OhLËKTRIKAH do OS 06.2009; AVTOTRADE, d.0,0., S^ USA GORICA 11,1360 VRHNIKA ŠrVILJA do 10.06.2009;»ClRILA ŠPEKKO S.P. MOSTE S5 A, 1218 KOMENDA FRIZER dO 07.06.2009; BOŠTJAN ŠINKOVEC S.P..C.TALCeV6A.$K. LOKA 00 270&.2009; FEN KREATJV. d,o.o.. Kf- 0HHÍEVAC.12,KRAMJ do 07.06,2009; MfTJA, O.O.O., C. V MESTNI LOG 84, UUBUANA do 04.06.2009; STUDIO MJ. d.o.o., LfTU-SKA C. 46, LKJBUANA DMWKAR do I10e,200a, RCGIUC, d.0,0., ZA. GREBŠKA C, 2C. 2000 MARIBOR VOZNIK dO 03,05.2009; GABER BERTONCEU $ P., NATWn 22. LÊSCE SKLADIŠČNIK do 30.05.2009; SVlLANIT SMLA • IP, d.o.o., KOVINARSKA C. 4, 1241 KAMNIK PRC»AJALEC do 16.06.2009: AÛENCUA M SERVIS, d .0.0„ JURČKOVA C. 229, LJUBUANA dO n.06.2009. ALFAfÇT, d.O.Û, LfTAU- $KA C. 29, LJUBLJAřtA do 31.05.2009 HTTEX, d.o.o,, DOSJA VAS 143,2390 FÍAVNE NA KORDÔKEM do 09.06.2009, TREM K, d.o.o., RO-$POH - DEL 31.2000 KiV^&OP KUHAR do 27.05.2009; BIOTEHNIŠKI CEMTER NAXLO. STRAHIMJ 99, NAfC.0 do 27,05,2009; DOM STAREJ&H OBČA- Ncv pflexîsoR poroče 2, Fi=exM>i do 30,05.2009; DORA JUTOVEC S.P.. SLAP 12, TRŽIČ do 26.05.2009; POSLOVNI SISTEM MERCATOR d.C. OBRAT ZA MlPRAVO JEDI NAKLO, C. NAO^^iOGLO 3, NAKLO NATAKAR dO 30.05.2009; OORA JUTOÍEC S.R, SLAP 12, TRŽIČ do 06.06.2009; HJAM NJAM SLNŠČCE, do.o., JURČKOVAC. 225, UUBUANA 00 06 06.2009 SUZANA DEBEUAK 3R,f£6R29, BLED dO 07 06.2009; RESTAVRACkK ARBORETUM, d.o.o., VOLČJI POTOK 43 G, 1235 RADOMUE BOLNIČAR-NEGOVALEC 30.05.2009; CSALNI DOM UPOKOJENCEV KOPER, KROŽNA C. 5. 6000 KOPER GOSPODINJA OSKRBNICA do 01.06.2009; RIBČNEK, BLED, d.o.o,, ŽELEŠKAC. 9, B-ED SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA WONTER - MOříTlRANJE DEULNIKOV, TtRMOSTATSKIH VENTILOV IN VODO-K/EROV PO STANOVANJIH; do 25.05.2009: AQENCIJA M SERVIS, d.o.o., JURČKOVft C, 229, UUBLWNA KUHAR, do 03.05,2009; EPL^^h, d.o.o., S=ÍEDNJA VAS 132. SREDNJA VAS V BO- HfiJU NftTAKAR; dO 03.06,2009; ERtAH, do.o., SFttiDrmvA5l3^,ôf£Dr^VAS V BOHINJU POMOČ V KUHlřUI; do 27,05.2009; ER- LAM, d.o o.. SREDNJA VAS >32. SRED-MM VAS V BOHINJU P0MOČV?TT»EŽ8l,đo03.06,2009i LAH, d.o.o., SREDNJA VAS 132, SRED-hm VAS V BOHiřuu KOMERCIAJJST; do 01.06.2009, I.C C, -dr. POHL, d.o.o., TRG ZMAGE 6, 9000 MURSKA SOBOTA NATAKAR - DELCVNO MESTO V RAiX)V-UICI; do 03.08.2009; MAXICOM GOSTINSTVO, d.o.o.. PREČNA UL 4 B. UUBUANA ŠMUA; do 07.06.2009; PAVLE UDGAR S.P., HOTOVLJA 21, POUANC NAD ŠKOFJOLOKO KMEnjSKJ TEHNIK do 05.06.2009. KMETUSKA ZADRUGA C£RKLJE. Z.O.O., TRGOVINA MORAV-VEGOVA UL 7, 1261 MORAVČE VETERtNARSra TEHNIK do 29.05.2009, 30U)B. do.o., GUVNI TTÍG 7.2366 MUTA OOZDARSra TEHNIK do 30.05.2009: TRIGLAVSKI NWÍODNI PARK, UU6UAN5KAC. 27. BLED LESARSKI TEHNIK do 07.06.2009; JIB DESIGN, d o.o., KR- MCA 73 A, ZG. OORJE STROJNI TEHNIK do09 06.2009: SLVEZ. a 0.0.. UL AhTO-mTOMŠIČA 36.1294 VIŠNJA GORA ELEKTmiEHNK 06,06.2009; KREATA. d.0.0., GORENJSKA C. 39, NAKLO ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK do 03.06.2009: LEA. d.o.o,, FINZGARJE-VA UL 1 A, LESCE FARMACEVTSKI TEHNIK ao 02.06.2009; MANPOWER, 0 0 O., KOROŠKA C. 14, KRANJ GRADBENI TEHNIK dO 26.05.2009; MANPOWER, D. KOROŠKAC. t4,KRAMJ GASILSKI TEHNIK do 30,05,2009: SAVA TIRES, d,o.o., ŠKOFJELO& do09.06.2009; aVEZ, d 0 0., UL ANTONA TOMŠIČA 35, 1294 V1Š>UAG0RA imrv. OIPL EKONOMIST dO 06.06.2009; AGEI^A 36, d.o.o., STEGNE 27, U UEUANA UNftf. DIPL PRAVNIK do 01.06.2009: FARME IHANd.d., 3REZ-NIK0VAC.09. 1233 DOMŽALE do 37.05.2009; CSČINA BOHINJ, TR^ GLAVSKA C. 35, BOHINJSKA BISTRICA PROF. RAZREDNEGA POUKA do 05.06 .2009; OSNOVNA ŠOLA KRl^, C. KOKRŠKEGA ODREDA 16. KRIŽE PROF. GLASBE do 35.06.2009; GLASBENA ŠOUV ŠK. LOKA, PUŠTAL 21, SK, LCKA PROF. ANGLEâÛKE do 03.06.2009; BOTEHNIŠKl CENTER NAKLO, ^mVHfNJ 99, NAKLO do 03.06,2009; OSNOVNA ŠOLA DR. JANEZA MENCINGERJA. SAVSKA C. 10. SOHlNjSKA BISTTilCiA PROF. UMETNOSTNE ZGODOVINE do 33.06.2009; BOTEHNIŠKI CENTER NAKLO, STRAHINJ 99. NAKLO PROF. GLASBEN E VZGOJE do 35.06.2009; OSNOVNA ŠOLA JELA JANEŽIČA, PODLUBNIK 1, ŠK LOKA AKADEMSKI GLASBENIK PROF. ZA KUVIATVRNE INSrRUMliMTE Ô0 05.06.2009; GLASBENA ŠOLA ŠK LOKA, FV$TAJ.21, ŠK. LOKA AKADEMSKI GLASBENIK PROF. ZA PIHALA m TROBILA dô 06.06.2009; GLASBENA ŠOU^ ŠK. LDKA, PUŠTA1.21, ŠK LOKA mOF. TEHNIKE do W.06.2009; OSNOVNA ŠOLA JELA JA^EŽIČA, PODLUBNIK 1. ŠK LOKA PROF. KLAVIFUA Mta objavljamo po p> dâbdh Zavoda R5 zj zaposlovanje. Zaradi poindnP(ân|& p^MtMk Med ^bja^4ieflđ wa. Prav tako zarad preglednosti abfav ízp^áeamo pogoje, M |ih postavtj^^ delodajalci (delo za določen £aa, zaMov> rte oelovne Izku&r^, posebno zrtartie Ir) n>orebnr)e druge z^iteve). V$i rtavedenl h manjkajoči pod£M so dostopni: • na OQlasrď) deskđh otMDOčntt) služb In uradov zadelo zavcKla, - na dorrteči strani Zavoda RS z» sap^ slovenje: http://www.e9s.90v.Si; • pri del^dejelcih Bralce <^>02ar^n>o, da so morebttne na* pake pri objavi moooče. u i GORENJSKI GLAS torek, 26. maja 2009 PISMA / KAŽIPOT 21 Srečanje Orffovih skupin SiMcw ŠuBic toijem za nadaljnje delo. Prav ...................................... zato kakovost Orffovih skupin Visoko • V Domu krajanov ves Čas ase, " je povedala Ber- Visoko je pred dnevi v or V. narda Rakar, predsednica SIo- nizadji KUD-a Vakntina Ko- venskega društva Caria Orflà. kalja in Slovenskega društva Med nastopajoûmi sta bil tudi Carla Otí& ootekalo 14. dilav- gorenjski skupini ■ iz domače no sreianje Orffovih skupin. OŠ Šenčur (mentor Dane Se- Nastopilo je dvajset vrtčevskih, lan) in Glasbenega ateljeja osnovnoèobkih, sreditjeíol- Caria Oiffa v Kamniku (men- sldh in župnijskih Orffovih torica Bernarda Rakar), ki sta skupin iz vse Slovenije oaro- se obe izkazali s prepričljivima prek tnsto udeležencev, ma nastopoma. Orffbv kon- "Srečanje je zgolj revijahiega cept glasbenega i2obraieva- značaja, vseeno pa ga sprem- nja je zanimiv, ker gre za sin- Ija tudi strokovna komisija, ki tezo ^ba, poezije in glasbe na v ocenah poda napotke men» temeljih ljudskega izroâla. Na 14. državnem srečanju se je predstavilo dvajset Orffevih skupin. / Ci>mdci|e z^ delo 2 gosti (u4r«kll In otroci) m/2 (Tem« Snovik - Kamnik) V svDi kdektiv sprepnemo novega sodel»^ organizatorfa arimactte m/z ea dalo 2 gosti (Odrasli in otroci). PnćaJiujemo osebo, hj ima pnja^en odnoa do gostov in sodetai«<:ev. V, ali VI. stopnjo ustrezne cobiBzte, odgovorno In urejeno osebo z naj* nanj 1-Mr>řmi izkušnjami na področju anlmac^, izkušnje pn de^u 2 otrokj (po možnosti pedagodka izotrarfa). opravljen epi z& vacMeiiâ plavanja. Terme Snovik -Kamnik, d. o. 0., Mohova pot 5, 1240 Kamnk. prij^/e zbirano do 20. 06.2009. Več na mojeiJeto.cofn. bK^r>l natakar m/2 (Terme Snoi,'ik - Kamnk) Vase delovne naloge bodo* samostojna stražba jedi m pi^. izdaja račinov In ^tevnih obračixtor :aiog. RičakLóemo osebo z vss« tr^i leri delovnih izkuaenj v stražbi, pnjaznoin komunikativno osebo. oOgovomoa In aamcatc^nost prt Oelu. Delo za nedoločen s poskusno dobo Temte SrxMk • Kamnik, d o. o,, MolKova poi S. 1240 Kamnik, pnia« zbiramo do 20. 06. 2009. Već na www.motedelo.a3m. V. Terenski komerclat«t • za po&emezne regije m/2 (Dolenjska. Gorenjska. Gon^ ka. Noiranjako^radka. Obalna Osređnjealov«nska, Posavje) Od novega člóna nsàega tfma prvakujemc: najmanj srednješoldko izobrazbo eKortomske ali drijge ustrezne smer), vsaj eno leto deOAiih izkušenj na pcxïoqu Irûnja. prepnćlivo homunldranje in ođične pcgajaiake sposoboosN« prodornost, cf- namičnost. samoiniciativnost. sposoĐncet sanosto^iegai dela in odfoćania, veselje clo lerensKega deta m dela z ^udmi. Slovenska Kn)ga, d. o. 0.. PC Rrs, St^ne 3, iO(}OUubiiana,pnjave zbiramo do 19 06. 2CK)9.Većna«vMv.moiedeto.ccm Samostojni natakar m/2 (Mednje, RaâOi<4jica} V Dresiižn ReetT/raciji Pod/In zaposlimo samostojnega r^ataS^aria z znanjem slTBzbe *a la cart' jedi ter poznavanjem domačin ir» tujih vin. Zaželeno je znanja tujlti te^ (ángi.. r«m. m itaf.) in znanje uporab« blagajne in pos ten^fnala Niidimo: redno zaposHev, stinxriatK^ plsćrfo, plačilo dodatnega aoknim^r^ (sommeiief-itd.}. Oefo^i teden Irsja od torka do nedelje (v izmenah!, Maxícom, d. o. o.. Prečna uica 4b. 1000 Lubljana, pnjavezbiramo do ta 06. 2009. Ve: na VMW mojedelo oom. Regijski prodajni vodja m/ž (Što^ Loka) lâùsrfio vodje ekip skrl^ciB^ kijijcnD^ strarW v pcoamezni regiji. Poteg vodenja ekip Se od re^jskđn vodi) prtčakuje načrtoi/snj« strategije trir>ega rsz^o^ regije In skrb za razvoj novih kupcev ter novih prodajnih segmentov. Od kardîdata/kandidatke pričakujemo vsaj univer?tetno cobrazbo in večletne izkušnje na podobnem de- oviem mestu. Krai/f Insulalion, d. o. o.. Traia 32. 4220 Škota Loka, prijave zbt- do 31 05 ?00g Već na uMsv.moiedelo.com. Skrbnik kJjučnin strank {prodaja OEM Evropa» m/i (Ško^ loka} llôemo sodei»^, ki bodo igrali al^o vtogo v močni, mednarodru usmer- jeri prodajni ^pi. Od vas pnóakujemo unřverzítetno izobrazbo, zaželer>o t^v^ične, naravoslovne aJ» ekonomske usmeritve in znanjs najmanj dveh evnDpsk^n ježkov. Zaželene so zkuèije s področja prodaje 'business to business". Knaijf lr>sal£k)n, d. o. o.. Trata 32. 4220 dko^ Loka, prijave á}iramo do 17. 06. 2003. Več na vMw.moiedelo.com. Strokovni sodelavec m/2 (Goreniska regija m Ljubljana) Ou Kdi Kfedatuv prtctiKujumu. ui ifv^zílelnu izobiœbo ali nomedlclnske smen; n^manj dve leti delovnih idoiáenj na enakem alt podobnem de)o*nem mee* tu, aMr/no znanje an^eiksga jezika; komunikst^iost, zm^nosi vzpcstavfisnja korv osredotočenost na stranka, k/edib'nost občutek odgovornosti; vozniâlg czpt kategorije 8, úlaxoSmřlhKIine, d. o. o., Kr>ezov štradon 90,1001 Ljut^ijana orv zbiramo do 2ô. 05. 2009, Vdč na imsivw moj^deto.com Vodja marketinga OEM Evropa m/2 (ôkoÇa Loka) Iščemo novega scdeiavoa. visoke motMraneoa strokovnjaka z večletnimi izkusr^ami $ področja marketinga In vodenja markeiinà^h ekip. Delovno mesto zahteva sposobnost ijčird.com. txkuieni notakđr In ro9 dober kuhar m/ž (llotsl Kf%*i| idmanetna gora)} Oa KandK3ata prióakujemo v^ Siet deh^mth izktéenj na dekMwn mestu kutiana in 3 leta zâ r\at8>«n8. Samostojnost pri dslu, natančnost, vesťiosi in poštenost. koinunikstiN^^, veselje do dete v kuhinji In z ljudmi, V pr>menj bivanjskih pomagamo pri razreéitvi - stanos^nje. Hotel Bel^nje, d, o. o,, âmarietna gora 6. 4000Kranj.prQave zbiramo do 19 06 2009. Več na www mo.edelo.com. Sodelavec v službi kadrovska zadeve m/2 (ŠKolja Loka) Od vas pricakujefTto VIL ali VI. st<^io izotvazbe ekor>omske srr^en, dobro poznavanje finánčr>e, račuruvodske In davčne zatonodaje ter plačne politike, poznavanje dala z računainikcm. Nudimo vam stimulativno plačilo, prijetno in stabilno d^ovno okolje, odlične rnožnosli za sVokovni In osebni razvoj. SGP Tehnrk, d. d,, Stara cesta 2, 4220 Skotja Uka, prijave zbiramo do 14. 06. 2009. Več na VVIAW. iï)ojedeio com. CjC-J i tiuročninc |04/20142 41,e-po$ta:ndrocníne@9-gid5.sí, www.g0renjski9las.si Izžrebanci r^agradne križanke Cvetličarne Pušeljc in otroške tt^ovine Mavrica v Gorenji vasi, ki je bila objavljer>d v petek, 8. maja zoo$: 1. nagrado: otroške kopalke prejme Menka Pkveí, Cerklje; 2. nagrado: spodnje perilo prejme Miro Stanonik, Poljane; 3. nagrado: žabice prejme Milka Sturm, Poljane. Nagrade Gorenjskega glasa prejmejo: Zlatko Bobnar, Pred* dvor; Mateja Repine, Bled In Igor Rijavec, Srednja vas. Vsem nagrajencem iskrene čestitke! © Gorenjska 96 i RAD O ZA RADOV MHz E D N F Več na wvi/w.gorenjskiglas.si/ ažipot LOTO Rezultati 41. kroga • 24 maja 2009 12 18,2426.28 in 29 Utko:2 33 33 7 Loto PLUS: 7r 15,19> 24, 34 in 9 Predvideni sklad 42. kroga za Sedmico: 380*000 EUR Predvideni sklad 42. kroga za Lotka: i6s*000 EUR Predvideni sklad 42. kroga za PLUS: 410.000 EUR v poslovno stanovanjskem objektu na Nazorjevi ulici v Kranju> bivii Dom |LA. prodajamo novo^ takoj vsdnvo 2 - sobno stanovanj« v «me* rt 0^50 m2 s pnpadajo^m parkirnim mMTom v parkini hiii. V poslovno sUrovanjskem objektu na Nazerjevi ullci v Kranju, bivSi Dom )LA, prodajamo novoi takoj vseljivo • sobno stanovanje v iz« meri 7€»3S ^^ ^ dvema pripadajočima parkirnima meftoma v parkirni h\li in s prip^dnjAČo shramb«^ V po$lovr>o stanovanjskem objektu na Nazo^jevi uiíd 3 v Kranju, na m^ stu nekdanjega Doma JLA, prodaja« mo poslovni prostor za pisarniško dejavnost v skupni izmen 93,90 mz. Podrobn^i« {nfermadje wn bomo 2 vc»d}«m poiredovaH, te oas bocte poUk^i na (^efeftsko «ttvilte 042S1 IMn nov dooi ik hipa svcfo ^ep^^n^ioo? Oddalte a i ruiemaie sQnpva/> fè, hiSó all pMtowii ^O&tOf^ Olovku rrii»^ iU rrwn rtm^. Za àcièfn^ Aktfvr>o « jasnc • Preudarno A|P d.oi>. Kranj, Kort^ka cesta 2t 4000 Kranj ^srrc 031 ^30 • CeL: c^20 zS «-poita: inA>(9ajp«si KKANj • Huje, 2 SS, 644 mi. II/2 • man&arda, obnovljen« v K«nkdor>đl- no 3,5»Sobno sun. predelana pod- sťeha v L 1989 do 2003. ^04.990 EUR. SKOFp^ LOKA. mestno jedro. 2 SS. 72 mz, i(/2 - m»n»arda. prostorno ?Unovdnje v slaf«jli mei^nsk hISt. Lani položen Isminat. okna zamenjana [. 88. $6.000 EUR. HttO PRODAMO KRANj • Zg Bitnje, prostorna HŠa v 2 etažah, povr§. ms na zemljišču 414 rri2 v Ifl. gc. fazi. L. Í2g.2009. i^OOO EUR. Moina je izddava do V, faze oz. po dogovor^ In 2ainen}»> vaza sta nova nje proti doplačilu. ZEMgiŠče PRODAMO TliPAUČE- Preddvor. 762 mi. sončna iefa z lepim razgledom. je v bregu 91 440 EUR oz. t20 £UR/m2. Ostale informačně r^ajdetc na wwvi a p.s* Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 einaíl: mdli0Qldsl@g'0las.si Uđie o^ldse sprejíiiidmo. za objavo v petek ' v sredo do 13.30 in za objavo v torek do petka do 14.00! Delovni (as: od ponede^ do fetit-ka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od S. do 16. ure, sobote, nedelje m prazniM zaprto. NEPREMIČNINE STANOVANJA _ ODDAM SOBA. sarr\sKim osebam ali dela/cem. 23 latdsno bivanje, v Stražiéču pri Kranju cana 120 EUR/mes.. O ftrci /flfiPUfii 7 Strnapeva uljca 7 4000 Kan) www fvprpT|>jçnmç jj (el: 4 a8) fax: 4 07 srm: ^386 $56 578 EN0S08N0 stanovanje, komptetno 0premi|en0| pan^imi prostor, v centru Bleda V 04/53-36-610, 037449-712 wcai» 0V0SO6NO oprcmlieno stanovanje z balkonom v Bistrici pri Triicu, W 9009^ DVOSOBNO âranovanr* v okolicf Kr^ nja. paru brez otrsk ali samski oaebf, tr 341/263^50 HIŠE HáJiJŘBM V OKOuci LOKO aH Kmnja najamem starej nilo. « 040/265-263 POSESTI PRODAM PARCELO zazidljFV9. 780 m2 na ^ pri Kranju, cena po dogovoru, 9 ' fl»3l26 POSLOVNI PROSTORI ODDAM AJJ PRODAM DC^^i C^9tor v cen- tnj KrBnjd, 9 051/470639 «oo32«o ITD NEPREMIČNINE» d.o.o. WAISTROV TRG 7, 4000 K RAN} TEL: 04/23-81 »I Î0. 04/23-6&470 041/755-296» 040/204-66^, 041/900^ ^pnd«; itd. n«pr^ínkrnÍne^«/)20 TOOp Ems/lr MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM AUOÎ A6 1.8 T qiatro, L 98 1 Ifflî., redno dobfo ohranjen, cena: e.ODO.OO EUR, tr 040/295-722 muid« CLIO 1.4 RTL, I, 98. 119.000 km novejši model, kovinsko Đordo deće barve, redno servisiran pri poo&laé- čenem »erviau, opravljen veliki servis, cena: 2.300,00 EUfi, « 031/391-912 COOS313 Pt KtariMi etiu KiMo • i?pu&ni n i;nlOfji « 3mar tí7eřjj m v7ti(>Ii, hiUi 4 a^rfooplika (Cl VU' ptxfvo/fe (;«vote. dis^ki) f ^ 4 pnevmâîik« m plaîisCfi ^ T: 04 25 70 062 www.aaoariiaf^ WWW.GORENJSKlCLAS.SI AVTODELI IN OPREMA PRODAM GUME 235/60 ■ 16 col Bddg^stona. rabier>e< cena 50 EUR, « 041/758-972 soo3?ie STROJI IN ORODJA KUPIM MEŠALEC za bet:)n. rabljen, « 671-991 GRADBENI {MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAH SUHIH hraďovih plohov 2 m3 in desk, kuhinjsko rnizo. 1 m3 jesân ploh. auh, « 04/59-57-714. 031/313-988 KURIVO PRODAM DRVA melrska ali razžagana. možna 041/718-019 DR^A, možnost plaćila na obroke, me- terskaali rasaçara, rT>ožf>ost Ocetave. 040/338-719 eoovir DRS^A meàa/ia lana razžagana aka. cepljena-35 EuR, tne- 45 EUR, najjgodneh , âprovca. por>e, de-•156 «003214 PRVOVRSTNA. 5Cjha, možnost razmza fn 031/547-948 bukova drva dostave, sc02831 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM POMIVALNO konto, novo, enqno in enojno in pol, inox, 50% ceneje, 9 041 /676-600 RAZTEOLJIV kavč. 2 fotelja, omaro za dnevno sobo. iivaint stroj Bagat, za sinïwlno ceno, tf 041 /492-950 OGREVANJE, HLAJENJE OGREVANJE, solarni Astern). toc4otne Criaike, plir^ske in vodovodne instaia-cijč, Termoinstal Tomaž ćeanik s.p.. Krnica 11. Zg. Gorje, « 041^893-682 SPORT, REKREACIJA PRODAM DEKLIŠKO kolo, 34' in otro&ki kolesarski čeladi, ugodno, tr 031/329- 207 tOCUiiC ROLARJE nov^ša št. 40. orodem, V TURIZEM NAJAMEM apartma os«be od 27. 7 041/737-180 v Barban^ za 4 do 10. e.. n O 00AM apanmars m na Pagj. hiša na sami za druztne z otroki, IT 9230982 v Metajn , priT^emo S00M48 HOBI KUPIM STAR DENAR, srebrnike, zlatnike, srebmino« ^atnins In druge st^n. tf 040/388-682 «ooszze UMETNINE, NAKIT PRODAM TAPISERIJE 26 zdelkov na temo tarot, vvvAv.mit-tapiserijetarot.e, 9 TAPISERIJE 16 unikatnih izdelkov na temo Kiiatusov^ križev&ga peta, tr mas isa ŽIVALI IN RASTLINE PODARIM UTO za večjega 007 , « 04/23-32- KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM ČELNO, traktorsko, bobensko kosilnico SIP njto 250 F. « 041/971- 505 >0031«B KOSILNICO Vikoi - 4 O^iki -165 cm, hidravilčni dvig in oajek SIP - 2 vretena, v »03236 obračalnik favortt sip 150 labljen $ano ano aezono. praidićno nov. cena 400 EUR. n 041/617-812 PUHALNIK Taifun. za simbolično ceno in tetico sintentalko staro 3 mesece. okolica Trtica, V 04/59-45-143 MM3M1 PRIDELKI PRODAM KROMPIR iediln in krmni, O 041/ 584-048 •003íio seno (z kozokď. o 041/935-596 «003218 VZREJNE ŽIVALI PRODAM e^KCA simentalca in ĆS bikca stara 7 dni m tračni obraćalnrK Sif • cm, « 04/59-63-635 »03»* čbtcučko Staro 10 dni, 9 04/23- 12-292 Kmrsr JAQENJCke Zâ zakol Možna ,9 tudi zanenjava za kvadratna bala. CerkJie, JAGNJETAtn ovca, «041/406-955 ÍCOSÍO JARKICE rjave, cms, grahaste, v začetku neanostl. peteline Itajerce, Hra-se 5, ^nladnik, 9 01/36-27-029 RJAVE iarkice in bale pitâarce za do-t^anje, Stanonik. Log 9, šk. Icka, O 041 /694-285 TELIČKO »mantalko, staro tri "edne. tr 04/25-30-070 TRI TEDNE starega bikca aimentalca tr 0317432-299 PODARIM ENOLETNE kokoái, Spodnja Bela 1. Preddvor, « 04/25-51 -307 G0REN7SK1 GLAS torek, zS. maja zcoq MALI OGLASI, ZAHVALE ítt/0@g-giíW.SÍ 23 OSTALO PRODAM KOČfJO, cer>a po dogovoru. V aooMSi POSLOVNI STIKI gotovinski kf£d1ti oo 10 LH* ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ĆAS, TER UPOKO)ENCE, do 50 % obr, obveznosti niso ovira. Tudi kredit' nd o$novi vozila in leasing). Možnosr odplačila na položni* ce, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Robert s.p.. Miinska 2lt 2000 Maribor, 02/2S2-4S-26, 041 /7SO-560 ZAPOSLITVE (m/ž) HUDIM DELO dob dekle ali tam vstrežbi, KlijD Kovač» Olavna c. 1. Naklo, o 031 /339-003 ZAPOSLIM đ»kl0 za delo v strežbi, i2-kuân{e niso pogoj, 1er dekle ali študentko za delo ob vikendii. šipec M> niKa s.D'1 Velesovo 56a, Cerkve, (M0/33i>0e0 ZAPOSLIM voznika C in E kat, vožnja po S^nij. Agro r^ob.o.i UÍ. M. Grevenbrolch 13. Celie. 9 051/435-145 ZA NEDOLOČEN čas 23>os]imo zastopnike za terensko D'odajo artiklov zd varovanje zdravja. Oglejte si www.sinkopa.8i, Sinkopa, d.0.0.» Žh rovnlca 87, Žirovnica. ® 041/793- 367 B002&2« I^ĆEMO Komunikativno ose&o, z oanovnim rac jnai n ièkiin znanjem za cca. 35 ur mesečno v popoicianskern Í99U. za pomoi pK orode^i in admir)!-stracltl. MK- Systerrs, d o.o., Poslovna cona a 28. Šenčur, « 04/25-16- M03»l ČfáóCNiJC btvaJnih in poslovnih pro^ torov po ugodnih cenah. Čiščenje in mpregnirar.je nagrobnih imenikov. Čistilni servis HORUK, Andrej âtem, s.p,, Mandet^eva pot 9, Kranj, O 064/108-196 išćem vodja del pri izvajanju gradb^ nih de! in postavttvahi lahkih kninskih konalrukcij (nadelreskov), MKL Sy-eterr^a, d.o.o., Poslovna cona a 26, Šenčur, « 04/25-16-9 SS 9003 2OÎ IÉČEM IŠČEM DELO na vrtu (kolnja trave, striženje žr/e meje), V 041/603-343 eoo9?d3 IŠĆEM DELO pospravljanje st. hfs aH pomoč na vrtu, Kranj in Trirt z okolico, rt 031/227-726 STORITVE NUDIM ADAPTACkJE, novo^r^hje od temelja do strehe. Notranje omete. Fasade, kamnite ška'pe. urejanje In tlakovanje dvorlâô. z ntíim ali vašim matenaiom, S3P Bytyqi d n.o.. Stivževo 3a. Kranj, tt 041/222-741 d00994r ASFALTIR/^NJE, tlakovanje dvorišč, dovoz, poti, parturišč, polag. robnikov, pralnih pk>èé, izd. t>eton&Kih In kamnitih èkarp. Adrovíc & Co, d.n.o., Jelov-škova 10, Kamnik, « 01/33-94-614, OAi/MO-731 «»m ASTERIKS SENČtLA Rozman Peter, s p , Senidno 7, Krize, tel.: 59-55- 170, 041/733-709; žalusjB, roloji, ro- ^e. lamelne zavese, plise zavese, ko-mamiki, maikire, wvnv. asterfks.net B00?719 GG mali oglasi 04/20142 47, e-po^a: mdliogla5Í(Pg-glas.sí www.qorenjskiqlas.si BARVANJE fasad in napuičev, izdelava (zoiaoi|5kiti fasad, ďlkopieskarsrvo. Opens, d.0.0., C. ob npniku 26, Miklavž, tr 070/349-699 beljen Je in glajenje sten, anhsIKnčni pren^azi, bar/anje napušče/ in fasad, dekorativni ^metl in opleski. Pavec Ivo s.p., Podbrezje 179, Naklo, 9 OELAMO vsa ztdarsKa dela. notranje omete tn fasade z naiim ali vašim ma-tenakim, Arîan'iîi, d.o.o,, Žabnloa 47, Žabnk^ « :)41/28&^73. 041/878- 0ÛQ772Û ELEKTRO-Fl&ČUNALNIŠKE h^acK je, poE^vio lovodi, ozvočenje, « 041/542-452» 041 /730-957 wwř« IZDELAVA fi-vskih s»/n, M & V Vrtač- nlk m partne' d.n.o., éinkovTum 23, Vodice, «031/206-724 v\ vvvv,pí)niA'bnik.n)iii IZVAJAMO sanacije dimnlkcv. vrtanje, zidava, montaža novih, pojavila rih, nudimo dimne oblogs, dimne kape. Novak &Co, d.n,o., Uubljanska 89, Domžale, « 03i /422-800 dOOHAl KROVSKA in kleparska dela, ugodno. Marko Derlink s.p.. Glavna cesta 12, Naklo, tr 040/484-118 hm9162 MIZARSKE sa^rttve, po narcčilu, kvalitetno. nudimo z vso notranjo opremo, z Izdano garancijo In možnostjo plačila na obroke, Magnavel, d.0.0.. Visoko 119. Visoko, B 041/676-600 no2uo TESNJENJEOKEN IN VRAT uvožena td«nita, do 30 % prihranka pri ogreva nju. Prepiha in pr^u ni veći Zmanjšan hrup, 10 let garancije. BE & MA, d.0.0.. Ekalerjeva 6, Kamnik. 9 01/63-15-057,041/694-229 900Z7M ZASEBNI STIKI PODJETNIK z otrokom, bolno mater^ rsče dekie, lahko brez službe, ki Ima bkr^ie itomone po žri/l;en)u v O ŽEN ITN A posredovalnica Zaupan|e, za vse starosti, brezplačno za deHeia, o 031/836-378 kttvst RAZNO PRODAM PTIČJO kletko ie (epo ohranjeno in bc^ier 10 I, po»nI, «04/25-11-978 gg narocnim 04/20142 41 n3rocnine@9-glds.$j www.sorenjskiglas.si d003713 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka Iz Proâlov Jožefa Nartnik rojena 1925 Od nje smo se poslovili v petek, 22. maja 2009, ob 16. uri na pokopališču v Podbrezjab Ohranili jo bcmo v lepem spominu. Kolektiv Sava Krute jt hiic in nepričakovano. rceiio noža je zarezale v srce. KcrČfzncČod rfrogih si odUl v neznano, v srcih hoUčina in v očih solze. zahvala V 29. letu starosti nas je nepričakovano zapustil sin, bral, «luk, neCak. svak in bratranec Simon Jeram 12 DaSmce Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za vso pomoč, izrečeno sožalje, darove, sveče in cvetje. Zahvala tudi prijateljem plezalcem, ki so ga nosili, g, kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem, pogrebnemu zavodu, gorski relevalni službi in vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospiemili na njegovi zadnji poti. ŽalufoČi vsi nj^ovi Želcznild, maj 2009 Jaz nočen, da bi svet spoznal dfrivnost! mcýe in bolesti. kako sert' ljubil, kt^ prrstal. prepuščam sodbo Bogu in vesti. IřAOiail J. LemonUTi/) \ zahvala v 92. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče. dedek, pradedek, brat, stric, tast Janez Kuhar Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izraze sožalja. podarjeno cvetje, sveče in ma§e ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Zdrayku Žagarju za opravljen pogrebni obred in obisk prrih petkov, pogrebnemu zavodu iz Dvorij, pevcem iz K(»nende in gasQcem iz Komende. Še posebej se zahvaljujemo vsem, Id ste skrbeli zanj in ga negovali zadaje mesece njegovega življenja: Silvi Bizjak, Zori Pibemik, Nevenki Hribar, Marti Jerman, Vsem iskrena hvala, Vsi njegov» Maj 2009 Zcanamovanjc dan. k i prezgodaj je priSel, dan, ko k ni hi čas. ko si odSći V SPOMIN Silvo Grozl s6. maj 2002 nikoli se ne izbriSe. TVOJI Mimo in spok<^no si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Ncý ho srečno tvoje poiwar\je in pogosto vračaj se nom v sar^ zahvala v 95. letu starosti nas je zapusdl na§ dragi mož. oče, dedek pradedek, tast in stric Matevž Gazvoda Iskrena zahvala sorodnikom, sovaSČanom, prijateljem in znancem za izrečeno soŽalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Kemovi, Zvezi borcev, prijatelju Marjanu za poslovne besede, Elektru Kranj, pogrebni službi Navček, nosačem, pevcem, praporščakom in tobentaču. Hvala vsem. Id ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. ^ujoCi vsi njegovi Zdaj hivaS vrk v^v« jasne, kjer m mraku, kjer ni noà, tam sonce srtie ne ugasne, resn\££ sonce ne stanni. zahvala Ob smili di^e niaii^e, sUie mameinsesUe iscr^^; Milke Demšar 1923*2009 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste se od nje poslovili v tako velikem itevilu. Iskrena hvala vsem za izrečeno sc^je, daroi^o cvetje, sveče in svete male. Posebej se zahvaljujemo gospodvi župniku, bdniSksnu kaplanu, dr. Zamanosi, dr. Habjanu, patronažnima sestrama ge. Frandá in ge. Minki. n^ovalki ge. Mariji ter pogrebni službi Aktis. Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkrat iskrena hvala. Vsi Djeni Selca. 19. maja 2009 zahvala 4 V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga Zvonka Črv z Orehka pri Kranju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem za izrečena sožalja. darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo sosedom in prijateljem iz ulice Pot za krajem za nesebiôio pomoč v težldh trenutkih. Zahvaljujemo se tudi dr. Jerajevi in dr, Terčonu z Zdravstvene postaje StražiŠČe, dr. Ocvirkovi in njenim sodelavccm v BolniSnld Golnik ter osebju v Centru starejšili v Gornjem Gradu za vso skrb in nego. Za lepo opravljen pogrebni obred se zahvaljujemo gospodu župniku, pevcem in pogrebni službi ter vsem. ki sle jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni k 24 inh @g-gÍos.5Í GORENJSKI GLAS torek, 26. maja 2009 Anketa Težava so črne gradnje Mateja Rant Prebivalci občin, ki živijo znotraj Triglavskega narodnega parka, so minuli teden na okoljskega ministra naslovili vrsto zahtev. Tako so želeli opozoriti na številne težave, s katerimi se srečujejo pri življenju v parku. Felo: Cdf jzd Kavúí Franc Sodja, Studor; "Med največjimi težavami je Črnograditeljstvo, prebivalci Imamo težave tudi z omejevanjem dostopov za planšarljo. Po drugI strani pa so planine (prejpolne pohodnikov." Hodnik, Stara Fužina; "Domačini pri gradnji naletimo na precej večje težave kot prišleki 2 dobrimi zvezami. V na§i vasi jim je 2 nekaj novogradnjami uspelo povsem pokvariti identiteto kraja." Maja Gašperin, Stara Fužina: "Vllade družine v Bohinju nimajo nobenih možnosti zâ gradnjo, stanovanj pa ni. Novogradenj je nekaj, a nobene ni postavil domačin. Razen tega te stavbe ne sodijo v to okolje." Marjan Cesar, Stara Fužina: "Pogrešamo kakšno strokovno službo, ki bi z nasveti in idejami pomagala pri na* Črtovanju objektov. Name* sto da nadzorniki pridejo» ko je že narejeno» in napišejo kazni." Andreja Cerkovnik, Stara Fužina: "Največja težava je pri nas dobiti službo. Tudi Če jo iščeš zunaj domaČega kraja, recimo v Radovljici ali na Jesenicah, ti pa nihče ni pri* pravljen plaíatl prevoza." Za volanom preverjeno trezni V sodelovanjem s.Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so se pri Alpetourju odločili, da v tri avtobuse poskusno vgradijo naprave za merjenje alkohola v izdihanem zraku, ki lahko povzročijo blokado vozila. Vilma Stanovnik Kranj • "Že leta izvajamo notranji nadzor naSih Šo« ferjev in lep Čas se ni zgodilo» da bi kdo sedel za volan pijan. Ker pa z našimi avtobusi največ prevažamo otroke, smo prepričani» da je dobrodošel vsak dodaten ukrep za njihovo varnost, " )e povedal Vili Čimžar ob predstavitvi nove naprave, ki so jih kot prvim v Sloveniji vgradili trem Alpetou- rovim avtobusom» ki vozijo šolarje kranjskih osnovnih šol. Gre namreč za tako imenovane naprave Drager interlock, ki >0 rezultat dolgoletnih izkušenj pri merjenju alkohola v izdihanem zraku. V vozila so vgrajene tako, da rnora voznik vedno» preden zažene vozUo, izdihniti zrak v napravo. Če ^^^^^ Alpetourovega avtobusa Izidor Parte je z zanimanjem preizkusil rovo napravo za na piha vei, kot je nastavlje- P^e^k^s alkohola v Izdihanem zraku. no (pri nas imajo poklicni vozniki že nekaj časa o), se petoùru niso okrevali in so holizem v Sloveniji še ved- za razvoj forenzične toksi- vozilo ne vžge. se naši preventivni akciji no vzrok za okoli tretjino kologije in drugih forenziČ- "Kosmodobilipredlogza pridružili, kar dokazuje, da prometnih nesreč (35 od- nih ved. naprava stane oko- vgradnjo takšnih naprav, smo bili sicer navdušeni svojim voznikom zaupajo, ' stotkov), kar je nad evrop- II1400 evrov, toliko približ- je ob predstavitvi prvega av- skim povprečjem (2$ od- no pa stane tudi policijski nad dejstvom, da bo šofer- robusa s takšno napravo po- stotkov). aparat, ki ga uporabljajo za jem onemogočeuo, di bise- vedal predsednik Sveta za V nekaterih evropskili dr- merjenje aklohola v izdiha- dli v avtobus pod vplivom preventivo in vzgojo v cest- iavah je ta naprava že ob- nem zraku, Tri naprave In- alkohola. Hkrati smo imeli nem prometu Kranj Ivan vezna za vsa vozila, ki vozi* terlock, ki jih imajo vgraje» pomisleke, da bi s tem oma- Hočevar» predsednik repu- jo nevarne snovi in potnike. ne Alpetourovi avtobusi, so jali zaupanje v korektno bltškega SPV Bojan 2len- Kot je povedala Majda Zo- v preizkušnjo dobili brez- deio voznikov. Toda pri Al- det pa je dodal, da je alko- rec Karlovšek iz Združenja plačno. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo sončno in vroče, lahko nastane kakšna vročinska nevihta. V sredo bo oblačno in déževno, vmes bodo nevihte, ohladilo se bo. V četrtek bo spremenljivo oblačno s plohami. flS M okolic, Urad zà meteoroleetjo TOREK SREDA S i p r /ril $ * ř * 14/28^CÎ 16/2rC Četrtek / / f 12/22®C MursttS \ / . 4 7 Zsgrso o 30/11*0 O R«kd »/21 «C Kranjska Gora Občina znižala neprofitne najemnine Najemnine za občinska stanovanja bodo od v Kranjski Gori od 1, julija dalje nižje za deset odstotkov, )e sklenil kranjsko« gorski občinski svet. Občina je dosiej za svoja stanovanja najemnikom tako kot večina drugrh obČIn zaračunavala najemnino v višini 4,68 odstotka vrednostni stanovanja. Glede na zaostrene gospodarske razmere, pa so se odločili, da najemnine, kot dopušča uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, znižajo za deset odstotkov in tako pri obračunu upoštevajo faktor 4,21 odstotka od vrednosti stanovanja. M. A. K ran) Mladi gasilci s Primskovega rešili hišo Prostovoljno gasilsko društvo Kranj Prrmskovo je nadvse ponosno na pet mladih članov društva, ki so s prisebnostjo, hitrim reagiranjem In strokovnim pristopom pred požarom rešiti stanovanje in gospodarski objekt v strnj^em naseiju ob jezerski cesti na Primskovem. V soboto, 16. maja zvečer je namreč zagorela manjša brunarica, ki se drii stanovanjske hiše In je le meter stran od skladišča sena. Plameni so v hipu zajeli brunarico. Splet srečnih okoliščin Je bil, da so bili fantje Nejc Kolnik, Alen Košnik, Anže )ernian, MIha Sušnik in Rok Krt v tistem času v bližini gasilskega doma. V nekaj minutah so na pomoč prihiteli tudi kranjski poklicni gasilci. S. K. K^n) Srečanje ob evropskem dnevu sosesk Krajevna skupnost Vodovodni stolp, Območno združenje Rdečega križa Kranj, krajevna organizacija RK, osnovna Šola in vrtec Simona Jenka, vrtca Janina in Kekec ter Zavod za šport Kranj so prireditelji srečanja sosedov na evropski dan sosedov, danes, 26. maja. Na srečanje, ki se bo začelo ob 15. uri na kranjskem stadionu, so povabili tudi evropske poslance in kandidate. Predstavili bodo himni praznika sosedov in Rdečega križa Stopimo čez meje in Postoj, prijatelj moj, priredili pa tudi tekmovanje v balinanju s ploščatimi balinčki. D. 2. Novorojenčki Minuli teden je na Gorenjskem na svet priiokalo 44 novih prebivalcev, od tega v Kranju 31, na Jesenicah pa 13. V Kranju se je rodilo 13 deklic In 18 dečkov. Najtežja je bila deklica, ki je tehtala 4270 gramov, najlažjemu dečku je tehtnica pokazala 2490 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 9 dečkov In 4 deklice. Najtežji deček je tehtal 4310, najlažji pa 2500 gramov. RADIO KRANJ d.0.0. Stritarjeva uL 6. KRANJ TFLffON: (04) 2»i C04) •2221 TVFfi« |CM> 2022 iOSI) (04)281 (04) 281 tŮMSUf' n<2uub mmi Krnita E po&la: cad lohran afiKmI www.radio^kranj.si