URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 25 Ljubljana, četrtek 28. oktobra 1976 Cena 14 dinarjev Leto XXXIII 1141. Zbori Skupščine SR Slovenije so na svojih sejah dne 20. oktobra 1976 obravnavali obvestilo Ustavnega sodišča SR Slovenije o nekaterih pojavih in problemih uresničevanja ustavnosti in zakonitosti. Na podlagi razprav v zborih Skupščine SR Slovenije in v delovnih telesih Skupščine SR Slovenije in zborov zbori Skupščine SR Slovenije ugotavljajo, da so pri uresničevanju ustavnosti in zakonitosti prisotna še mnoga nerešena vprašanja, nedoslednosti in nerazumevanja, na raznih področjih družbenega življenja in odločanja pa obstaja tudi vrsta odporov zoper uveljavitev odločujočega položaja delavskega razreda in delovnih ljudi ter občanov v ustavno opredeljenih oblikah njihove samoupravne in družbenopolitične organiziranosti ter položaja delovnega človeka kot svobodne ustvarjalne osebnosti v samoupravni družbi. Očitna pa je tudi premajhna organiziranost za sistematično spremljanje pojavov, ki so pomembni za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti, kar povzroča, da prepočasi reagiramo na ugotovljene pomanjkljivosti, ovire in odpore. Pripravljenost delovnih ljudi in občanov za dosledno uveljavljanje samoupravnih odnosov in za varstvo ustavnosti in zakonitosti ne najde vedno zadostne opore v obstoječi družbeni organiziranosti. Skupščine družbenopolitičnih skupnosti so velikokrat orientirane le v sprejemanje svojih normativnih aktov, manj pa se čuti njihova ustavna funkcija spremljanja izvajanja teh aktov in analiziranja družbenih pojavov pri njihovem izvajanju. Zbori Skupščine SR Slovenije so v razpravah ocenili aktualnost in družbenopolitično pomembnost ugotovitev in predlogov Ustavnega sodišča SR Slovenije ter ugotavljajo, da so nekateri predlogi Ustavnega sodišča SR Slovenije zajeti tudi v programih dela zborov za naslednje obdobje. Glede na te ugotovitve so zbori Skupščine SR Slovenije na podlagi 245. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije sprejeli naslednja STALISCA 1. Uresničevanju ter varstvu ustavnosti in zaKo-nitosti je potrebno v prihodnje posvetiti že večjo skrb ter spodbujati vse državne in samoupravne organe k uresničevanju teh nalog. Potrebno je hitreje in bolj organizirano dograjevati sistemske rešitve, ki bodo preprečevale sicer pogost formalno-pravne kršitve ustavnosti in zakonitosti. 2. Za zagotovitev družbenoekonomskega in samoupravnega položaja delovnih ljudi in občanov so za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti, skladno z določbami ustave in zakonov, zlasti dolžni skrbeti organi družbenopolitičnih skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije In skupnosti, sodišča kot tudi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij. Dosledno uresničevanj e ustavnosti in zakonitosti mora postati stalna usmeritev in naloga vseh delavcev v organizacijah združenega dela in delovnih ljudi ter občanov na vseh področjih družbenega dela in nosilcev samoupravnih, javnih in družbenih funkcij. 3. Dosledno izvajanje nadzorstva pristojnih organov nad ustavnostjo in zakonitostjo samoupravnih splošnih aktov ter normativnih aktov je temeljnega pomena za uresničevanje z ustavo in zakoni določenega družbenoekonomskega položaja delavcev in delovnih ljudi v vseh oblikah samoupravnega združevanja. 4. Varstvo ustavnosti in zakonitosti je pomembno z vidika zagotavljanja družbenoekonomskega položaja delavcev ter družbene samozaščite kot oblike varstva samoupravnih pravic človeka in občana v združenem delu in na drugih področjih ter drugih pravic in svoboščin človeka in občana, družbene lastnine in premoženja ter zagotavljanja osebne in premoženjske varnosti občanov ter hitrejšega družbenega razvoja. 5. Dosledneje je potrebno izvajati nadzorstvene pravice organov in služb, ki imajo po zako-- - pravico odpraviti ali razveljaviti določene predpise ali samoupravne splošne akte oziroma skrbeti za to, da so samoupravni splošni akti usklajeni s predpisi družbenopolitičnih skupnosti. 6. Na normativnem področju je potrebno pravočasno izdajati predpise, še zlasti takrat, kadar ti predpisi neposredno posegajo v pravice oziroma določene obveznosti organizacij združenega dela in občanov. 7. V predpisih je potrebno konkretizirati naloge, pravice oziroma pristojnosti posameznih organov ter s tem povečati njihovo odgovornost za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. 8. Ob sprejemanju predpisov so skupščine družbenopolitičnih skupnosti dolžne še posebej skrbno proučiti način in čas prehoda na novo pravno ureditev, še zlasti, kadar predpisi posegajo v že pridobljene pravice občanov. 9. Dosledno je treba upoštevati ustavno načelo, da imajo lahko samo posamezne določbe zakona učinek za nazaj, če je tako določeno z zakonom in če to zahteva splošni interes. V primeru potrebe po retroaktivnem učinku posamezne zakonske določbe je potrebno v Skupščini SR Slovenije na podlagi razprave ugotoviti, ali je dan splošni interes za učinkovahje zakonske določbe za nazaj. Delegatsko bazo je na tak retroaktivni učinek treba še posebej opozoriti že v fazi predloga za izdajo ter v obrazložitvi takega predloga opozoriti na splošni interes za učinkovanje zakonske določbe za nazaj. 10. Praksa objavljanja samoupravnih splošnih aktov kaže, da so številni primeri, ko se ti akti uporabljajo še predno so bili ustrezno objavljeni oziroma se samoupravni splošni akti mnogokrat sploh ne ob- javljajo oziroma objavljajo neustrezno. Zato je potrebno zagotoviti pravočasno in primerno objavljanje sprejetega akta če pred njegovo uporabo. U. V organih družbenopolitičnih skupnosti, organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih je potrebno občasno analizirati stanje ustavnosti in zakonitosti in določiti naloge ter nosilce, ki so še posebej dolžni skrbeti za to varstvo. Skupščine družbenopolitičnih skupnosti, organi inšpekcij in drugi organi družbenega nadzorstva so skladno z ustavnimi pooblastili dolžni izvajati ukrepe, določene z zakoni, če nastanejo v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah oziroma skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacije oziroma skupnosti ne izpolnjujejo z zakonom določenih obveznosti. Prav tako so v skladu z zakoni dolžni zadržati izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice in prizadeta družbena lastnina. 12. Pri spreminjanju, dopolnjevanju in usklajevanju samoupravnih splošnih aktov v izvajanju zako-.na o združenem delu je potrebno organizirati celovitejšo strokovno pomoč temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim za zagotovitev uresničevanja ustavnih odnosov in položaja delovnega človeka v združenem delu. 13. Skupščine družbenopolitičnih skupnosti naj se aktivneje in dosledneje vključijo v spremljanje izvajanja svojih normativnih aktov in sprejmejo ustrezne ukrepe, ko ugotovijo odstopanja od sprejete politike. 14. Študijske programe šol, ki izobražujejo delavce s področja prava, je potrebno dopolniti z znanji s področja normativne dejavnosti in razvijati študij samoupravnega prava kot nove kvalitete našega pravnega sistema. 15. Med delovnimi ljudmi in občani, v samoupravnih organizacijah in skupnostih in državnih organih na vseh ravneh je treba krepiti zavest o pomenu uresničevanja in varovanja ustavnosti in zakonitosti. St. 010-20/76 Ljubljana, dne 20. oktobra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Vladimir Logar 1. r. 1142. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč Razglaša se zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. oktobra 1976 in na seji Zbora občin dne 20 oktobra 1976 Št. P 0100-145/76 Ljubljana, dne 26. oktobra 1976. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta zakon ureja varstvo, gojitev, lov in uporabo divjadi (lovstvo! ter urejanje in vzdrževanje lovišč z namenom, da se v okviru varstva narave ohranja ravnovesje divjadi in rastlinskega sveta v prostoru kot enega od temeljnih pogojev za ohranitev naravnega človekovega okolja in da se zagotovi poseben družbeni interes na področju lovstva. 2. člen Z lovstvom se ukvarjajo občani, združeni v lovskih družinah ter delavci, združeni v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, katerih poslovni predmet je lovstvo ter v drugih organizacijah, ki izpolnjujejo s tem zakonom določene pogoje (v nadaljnjem besedilu: lovske organizacije). 3 člen (1) Za divjad se štejejo s tem zakonom določene prosto živeče divje živali,, ki so bile, ki so ali ki lahko postanejo predmet lovstva. Divjad, kot del živalskega sveta, je družbena lastnina in kot dobrina splošnega pomena uživa posebno, s tem zakonom določeno varstvo. (2) Določbe tega zakona glede varstva in gojitve se ne uporabljajo za divjad, ki se naliaja v ograjenem prostoru. 4. člen (1) Za varstvo, gojitev in lov divjadi se ustanavljajo lovišča. (2) Lovišča se Izročajo v upravljanje lovskim organizacijam, ki izpolnjujejo s tem zakonom določene pogoje. (3) Zaradi skladnejšega varstva, gojitve in lova divjadi v širšem prostoru ter zaradi zagotovitve posebnega družbenega interesa, se oblikujejo lovskogojitvena območja. 5. člen (1) Lovišče upravlja lovska organizacija na podlagi lovskogospodarskega načrta. (2) Upravljanje lovišča obsega: varstvo in gojitev divjadi, lov in uporabo divjadi ter urejanje in vzdrževanje lovišča. (3) Za varstvo in gojitev divjadi se po tem zakonu šteje: — ohranjevanje, vzdrževanje in izboljševanje življenjskih pogojev za divjad (urejanje pasišč, krmljenje divjadi, napajališča ipd.); — ohranjevanje in vzdrževanje strukture in ustreznega števila divjadi; — čuvanje divjadi; — ukrepi za preprečevanje in za povračilo škode po divjadi v lovišču; — vnašanje divjadi v lovišče; — graditev lovskogojitvenih in lovskotehničnih objektov (krmišča, krmilnice, seniki, solnice, preže, lovske steze ipd.) in drugih naprav, ki neposredno služijo varstvu, gojitvi in lovu divjadi; — znanstveno-raziskovalno, strokovno ter vzgojno-izobraževalno delo na področju varstva, gojitve in lova divjadi. 6. člen Na področju dejavnosti varstva in gojitve divjadi sc za zadeve posebnega družbenega pomena štejejo: — ohranjevanje, vzdrževanje in zboljševanje življenjskih pogojev za divjad; — izbira vrst divjadi; — ohranjevanje in vzdrževanje ustrezne strukture in števila divjadi; — vnašanje novih vrst divjadi v lovišče. 7. člen (1) Divjad je dovoljeno loviti le na način in s sredstvi, ,kot to določa ta zakon. . (2) Uplenjena, odlovljena, pokončana ali poginula divjad ter trofeje divjadi pripadajo Ipvski organizaciji, ki upravlja lovišče, na zemljišču izven lovišča pa organizaciji, ki skrbi za divjad. (3) Lastninska pravica na divjadi iz prejšnjega odstavka, razen na trofeji, se pridobi s plačilom po tržni ceni. (4) Lovska organizacija ureja s splošnim aktom kdaj in kako postane trofeja last posameznika. 8. člen Pravico do lova divjadi ima občan,’ ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in s samoupravnimi splošnimi akti lovske organizacije. 9. člen Za evidenco o lovščih, o številu, vrsti, strukturi in površinah lovišč, o divjadi na njih in o organizacijah, ki upravljajo z lovišči ter o drugih podatkih o loviščih vodi za lovstvo pristojni občinski upravni organ kataster lovišč. II. DIVJAD IN NJENO VARSTVO 10. člen Za divjad se po tem zakonu štejejo naslednje prosto živeče divje živali: Od sesalcev (Mammalia): poljski zajce (Lepus europaeus) planinski zajec (Lepus timidus) divji kunec (Oryctologus cuni-culus) navadna veverica (Scirius vul-garis) svizec (Marmota marmota) navadni polh (Glis glis) pižmovka (Ondatra zibethica) volk (Canis lupus) šakal .(Canis aureus) lisica (Vulpes vulpes) rjavi medved (Ursus aretos) hermelin ali kepen (Mustela erminea) mala podlasica (Mustela niva-lis) mink (Mustela vison) dihur (Mustela putorius) kuna zlatica (Martes marlas) kuna belica (Martes foina) jazbec (Meles meles) vidra (Lutra lutra) Zajci (Leporidae): Veverice (Sciuridae): Polhi (Gliriđae): Voluharice (Microti-dae): Psi (Canidae)! Medvedi (Ursidae): Kune (Mustolidae); Mačke (Felidae); Svinje (Suidae): Jeleni (Cervidae) Roglarji (Bovidae): Od ptičev (Ave«): divja mačka (Felis silvestris) ris (Lynx lynx) divji prašič (Sus serofa) navadni jelen (Cervuš elaphus) damjak (Dama dama) jelen (Axis Axis) srna (Capreolus capreolus) gams (Rupicapra rupicapra) kozorog (Capra ibex) muflon (Ovis musimon) Veslonažci — Pelecaniformes: Pelikani (Pelecanidae); navadni ali rožnati pelikan (Pelecanus onocrotalus) kodroglavi pelikan (Pelecanus crispus) Močvirniki — Ciconiiformes: Čaplje (Ardeidae): velika bobnarica (Bdtaurus stellaris) mala bobnarica (Ixobrychus minutus) nočna čaplja (Nycticorax nyc-ticorax) čopasta čaplja (Ardeola ralloi-des) velika bela čaplja (Egretta alba) mala bela čaplja (Egretta gar-zetta), siva čaplja (Ardea cinerea) rjava čaplja (Ardea purpurea) Plevice in žličarke (Threskiorni thidae): Štorklje (Ciconiidae): navadna žličarka (Platalea leu-corodia) navadna plevica (Plegadis fal-cinellus) bela štorklja (Ciconia ciconia) črna štorklja (Ciconia nigra) Plojkokljuni — Anseriformes: Gosi, labodi,' raxe in divja ali siva gos (Anser anser) žagarice (Anatidae): beločela ali pisana gos (Anser albifrons) njivska gos ali ligarica (Anser fabalis) labod grbec (Cygnus olor) labod pevec (Cygnus cygnus) votlinska gos (Tadorna tador-na) velika raca ali mlakarica (Anas platyrhynchos) kreheljc (Anas crecca) konopnica (Anas strepera) navadna žvjžgavka (Anas po-j nelope) ■ dolgorepka (Anas acuta) regeljc (Anas querquedula) žličarica (Anas clypeata) tatarska žvižgavka (netta rufi-na) sivka (Aythya ferina) belooka raca (Aythya nyroca) čopasta črnica (Aythya fuligu-la) rjavka (Aythya marila) gaga (Somateria mollissima) Žametna raca (Melanitta fusca) zimska raca (Clangula hyema-lis) navadni zvonec (Bucephala clangula) mala žagarica (Mergus albel-lus) srednja žagarica (Mergus ser-rator) velika žagarica (Mergus mer-ganser) Ujede — Falconiformes: Ribji orli <■ *:; 'ni)■ Kragulji, Kanje, orn, jastrebi, lunji (Acci-pitridae): ribji orel (Pandion haliaetus) sršenar (Pernis apivorus) rjavi škamik (Milvus milvus) črni škarnik (Milvus migrans) belorepec ali postojna (Haliaetus albicilla) kragulj (Accipiter gentilis) skobec (Accipiter nisus) koconoga kanja (Buteo lago-pus) stepska kanja (Buteo rufinus) navadna kanja (Buteo buteo) mali orel (Hieraetus penna-tus) veliki klinkač (Aquila clanga) mali klinkač (Aquila pomarina) planinski orel (Aquila chrysae-tos) beloglavi jastreb (Gyps fulvus) orel kačar (Circaetus gallicus) pepelasti lunj ali splinec (Cir-cus cyaneus) stepski lunj (Circus macrourus) močvirski lunj (Circus pygar-gus) rjavi lunj (Circus aeruginosus) Sokoli (Falconidae); sokol morilec (Falco cherrurg) sokol selec (Falco peregrinus) škrjančar ali ostriž (Falco sub-buteo) mali sokol ali merlin (Falco co-lumbarius) rdečenoga postovka (Falco ves-pertinus) južna postovka (Falco nau-manni) navadna postovka (Falco tin-nunculus) Kure — GnlHformes: Gozdne kure (Tetra- belka ali snežni jereb (Lagopus onidae): mutus) gozdni jereb ali leščevka (Te-trastes bonasia) ruševec ali škarjevec (Lyrurus tetrix) veliki ali divji petelin (Tetrao urogallus) Poljske kure (Phasia- navadna kotoma ali skalna je- niđae): rebica (Alectoris graeca) poljska jerebica (Perdix per- ' dix) prepelica (Coturnix coturnix) v navadni fazan (Phasianus col-chicus) rdečenoga jerebica ali rdečenoga kotoma (Alectoris ruffa) Zerjavovci — Gruiformes: Žerjavi (Gruidae) žerjav (Grus grus) Droplje (Otidiae): velika droplja (Otis tarda) mala droplja (Otis tetrax) Vodne kokoške (Ralli- dae): . črna liska (Fulica atra) Pobreiniki — Charadriiformes: Deževniki (Charadrii-dae): Kljunači (Scolopaci-dae): priba ali vivek (vanellus va-nellus) veliki kljunač ali sloka (Scolo-pax rusticola) kozica ali bekasina (Gallinago gallinago) Golobi — Columbiform.es: Golobi (Columbidae): golob grivar (Columba palum- bus) golob duplar (Columba cenas) skalni golob (Columba livia) turška grlica (Streptopelia de-caocto) divja grlica (Streptopelia tur-tur) Sove — Srigiformes: Sove (Strigidae): velika uharica (Bubo bubo) in vse druge sove Pevci — Passeriformes: Vrani (Corvidae): šoja (Garrulus glandarius) sraka (Pica pica) krekovt ali lešnikar (Nucifraga caryocatactes) planinska vrana (Pyrrhocorax pyrrhocorax) planinska kavka (Pyrrhocorax graculus) navadna kavka (Coloeus mone-dula) poljska vrana (Corvus frugile-gus) črna vrana (Corvus corone) siva vrana (Corvus cornix) krokar (Corvus corax) 11. člen (1) V prosti naravi ni dovoljeno znižati števila nobene vrste divjadi do take mere, ki bi predstavljala nevarnost za njen obstoj. (2) Zaradi varstva divjadi se določijo popolni ali delni lovopust ter začasna in trajna prepoved lova. (3) V primerih, ki jih določa ta zakon se lahko odredi znižanje števila divjadi tudi med lovopustom. (4) Pri lovu divjadi, za katero ni omejitev po drugem in tretjem odstavku tega člena, ni dovoljeno namenoma vznemirjati vrst divjadi, za katere te omejitve veljajo. 12. člen (1) Vse leto ni dovoljeno loviti naslednje divjadi: vseh vrst pelikanov, čapelj, plevic, žličark, štorkelj, gosi (razen njivske gosi), labodov, rac (razen velike race ali mlakarice, krehelca in regelca), žagaric, ribjega orla, orlov (razen planinskega orla), jastrebov, kanj, lunjev, sokolov, žerjavov, dropelj, vodnih kokošk (razen črne liske), deževnikov, goloba duplarja, sov, planinske vrane, planinske kavke, poljske vrane, črne vrane in krokarja. (2) Naravnovarstveni ukrepi glede divjadi iz prejšnjega odstavka se urejajo s posebnim predpisom na podlagi zakona o varstvu narave (Uradni list SRS, št. 7-21/70). (3) Zaradi redkosti tudi ni dovoljeno loviti vse leto: hermelina ali kepena, male podlasice, veverice, vidre, risa, planinskega zajca, planinskega orla, belke, samice gozdnega jereba, samice ruševca, samice velikega petelina, kotorne ali skalne jerebice, prepelice, skalnega goloba, krekovta ali lešnikarja in navadne kavke. (4) Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lahko izjemoma dovoli odstrel določenega števila divjadi iz prejšnjega odstavka. 13. člen (1) Vrste divjadi, za katere se s tem zakonom določa delni lovopust, se smejo loviti v naslednjih dobah: kozorog muflon — samec muflon — ovca ali jagnje navadni jelen — samec košuta, tele damjak — samec košuta, tele divji prašič gams — kozel gams — koza, kozliči srnjak — samec srna, mladiči svizec poljski zajec kune dihur jazbec divja mačka volk polh njivska gos velika raca, črna liska regeljc in kreheljc veliki petelin ruševec fazan rdečenoga jerebica poljska jerebica gozdni jereb golob grivar in grlice veliki kljunač ali sloka kozica kragulj in skobec od 1. avgusta do 15. januarja od 1. avgusta do 1. januarja od 1. septembra do 1. januarja od 1. avgusta do 31. decembra od 1. septembra do 31. decembra od 1. septembra do 31. decembra od 16. septembra do 31. decembra od 1. aprila do 15. februarja od 1. avgusta do 31. decembra od 1. avgusta do 31. decembra od 16. maja do 31. oktobra od 1. septembra do 15. januarja od 1. septembra do 30. novembra od 1. oktobra do 1. januarja od 1. novembra do 15. februarja od 1. novembra do 15. februarja od 1. avgusta do 31. januarja od 1. novembra do 15. februarja od 1. oktobra db 28. februarja od 25. septembra do 15. novembra od 1. septembra do 15. januarja od 15. avgusta do 15. januarja od 10. maja do 31. maja od 1. maja do 15. junija od 1. septembra do 15. januarja od 1. septembra do 30. novembra od 1. septembra do 30. novembra od 1. septembra do 30. novembra od 1. avgusta do 31. decembra od 1. avgusta do 15. januarja od 1. avgusta do 15. januarja od 1. septembra do 28. februarja (2) Medveda je dovoljeno loviti od 1. oktobra do 30 aprila na območju, ki ga določi republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izven tega območja je dovoljeno loviti medveda vse leto. (3) Vse leto je dovoljeno loviti mladiče :n lanščake divjega prašiča, lisico, pižmovko, minka, šojo, srako in sivo vrano. 14. člen (1) Zaradi redkosti divjadi, koristi za gospodarstvo ali iz drugih utemeljenih razlogov lahko za lovstvo pristojni občinski upravni organ za območje občine, republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa za širše območje, trajno ali začasno prepove lov posameznih vrst divjadi. (2) Zaradi zatiranja nalezljivih bolezni, preprečitve škode, za raziskovalne namene ali zaradi drugih splošnih potreb, lahko republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dovoli ali odredi lov divjadi med popolnim oziroma delnim lovopustom. 15. člen Če nastane nevarnost za zdravje ali življenje Iju-ui, ali za premoženje delovnih in drugih organizacij oziroma občanov, je nevarno divjad dovoljeno pokončati tudi izven lovne dobe z dovoljenjem za lovstvo pristojnega občinskega upravnega organa. 16. člen (1) Nove vrste divjadi sme lovska organizacija vnašati v lovišča le, če ne ogrožajo varnosti in življenja ljudi ali naravnega biološkega ravnovesja v tem okolju. (2) V lovišče se lahko izpusti le tista divjad, za katero ugotovi pristojna veterinarska služba, da ne ogroža zdravja prostoživeče divjadi in če je to v skladu z lovskogospodarskim načrtom. f3) Za vnašanje nove vrste divjadi v lovišče je potrebno dovoljenje republiškega sekretarja za.kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga izda potem, ko si pridobi mnenje ustrezne strokovne organizacije. 17. člen (1) Brez nadzorstva se ne sme spuščati psa v lovišče. (2) Psa, ki se giblje v lovišču brez 'nadzorstva in je oddaljen več kakor 200 metrov od hiš ali več kakor 50 metrov od gospodarja, sme pokončati lovski čuvaj, član lovske organizacije oziroma strokovni delavec organizacije, ki upravlja lovišče. (3) Ne glede na prejšnji odstavek pa je dovoljeno pokončati psa ali mačko, če neposredno preganjata oziroma uničujeta divjad v lovišču. Za lovskega psa pri šolanju ali pri lovu to ne velja. (4) Za lovstvo pristojni občinski upravni organ lahko na predlog lovske organizacije ali po lastni pobudi odredi, da morajo lastniki imeti pse zaprte ali privezane, kadar je to v interesu varstva divjadi, zlasti v času poleganja, valjenja in vodenja mladičev. 18. člen (1) Kemična sredstva, ki se uporabljajo za varstvo kmetijskih ali gozdnih kultur in so nevarna za življenje divjadi, se smejo uporabljati v skladu s predpisi o uporabi teh sredstev in na način, ki divjad najmanj ogroža. (2) Kdor uporablja ali odredi uporabo kemičnih sredstev iz prejšnjega odstavka v lovišču in na okoliških zemljiščih, mora vnaprej opozoriti prizadeto lovsko organizacijo, ki upravlja lovišče, o kraju, času in načinu uporabe teh sredstev. 19. člen Za postavitev nad 50 hektarjev razsežne obore je potrebno posebno dovoljenje republiškega sekretar- ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,* ki ga izda potem, ko dobi mnenja ustrezne strokovne organizacije, krajevnih skupnosti in sosednih lovskih organizacij. III. LOVIŠČA 20. člen Lovišče se ustanovi na zemljiški ali vodni površini, ki tvori naravno in zaokroženo lovskogojitveno in gospodarsko celoto ter ima ekološke in druge pogoje za uspešno lovstvo. 21. člen (1) Iz lovišča so izvzeti: mesta, naselja, javni parki, kopališča, športna in otroška igrišča, pokopališča in javne ceste ter sadovnjaki, drevesnice in druge površine za intenzivno gojitev kmetijskih kultur, če so ograjene z ograjo, ki preprečuje prehod parkljaste divjadi in zajca. (2) Iz lovišča lahko ustanovitelj lovišča izloči zemljišča oziroma vodne površine, ki se uporabljajo za komunalne ali vojaške potrebe, za znanstvene, vzgojne ali za druge posebne namene. (3) V aktu. s katerim se zemljišče oziroma vodna površina izloči iz lovišča, se določi tudi način gospodarjenja z divjadjo na izločenih površinah. 22. člen (1) Lovišča lahko ustanavljajo: 1. občinska skupščina; 2. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, kadar imajo širši pomen za ohranitev in gojitev divjadi ter za napredek lovstva; 3. organ, ki je določeno zemljiško ali vodno površino proglasil za površino s posebnim namenom, oziroma organ, ki ga ta pooblasti. (2) Ce se površina lovišča razteza na območje dveh ali več občin, ustanovijo lovišče te občinske skupščine sporazumno. Če se ne sporazumejo, odloči o ustanovitvi lovišča Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. ' 23. člen (1) Ustanovitelj izroči lovišče v upravljanje eni lovski organizaciji brez odškodnine. Lovski organizaciji se lahko izroči v upravljanje tudi več lovišč. (2) Lovišče se izroči v upravljanje za nedoločen čas. 24. člen Lovišče se izroči v upravljanje lovski organizaciji, ki zagotavlja pogoje za varstvo in gojitev divjadi in za pospeševanje lovstva (objekti, naprave in druga sredstva za varstvo in gojitev divjadi, strokovni kadri in dnago). 25. člen (1) Z lovsko organizacijo, ki dobi lovišče v upravljanje, sklene ustanovitelj lovišča pismeni sporazum. (2) S sporazumom iz prejšnjega odstavka se zlasti določijo pogoji in ukrepi, ki jih mora lovska organizacija izpolnjevati oziroma izvajati pri upravljanju lovišča ter način opravljanja lovskočuvajske službe. V sporazumu morata biti navedeni tudi ocena številčnosti in struktura divjadi v lovišču ob času sklenitve sporazuma. 26. člen Lovska organizacija ne sme izročiti v zakup lovišča ali njegovega dela, ki ga upravlja. 27. člen (1) Ustanovitelj lovišča sme lovski organizaciji, ki upravlja lovišče, vzeti lovišče ali njegov del: 1. če ne izpolnjuje s tem zakonom in s sporazumom določenih pogojev; 2. če ne izvaja ukrepov, ki jih določa lovskogospo-darski načrt; 3. če je potrebno, da se zemljišče ali voda uporabljata v namene, ki izključujejo možnost ukvarjanja z lovstvom; 4. če ne sklene oziroma ne pristopi k družbenemu dogovoru iz 33. člena tega zakona; 5. v drugih primerih, kj jih določa ta zakon. (2) Ustanovitelj lovišča dodeli odvzeto lovišče ali njegov del v skladu s tem zakonom drugi lovski organizaciji v upravljanje razen v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena. 28. člen Sredstva, ki jih lovska družina pridobi pri upravljanju lovišča, sme uporabiti le za varstvo, ohranitev in gojitev divjadi (tretji odstavek 5. člena tega zakona). za stroške upravljanja lovišča ter za pospeševanje lovske kinologije. 29. člen Lovska organizacija, ki upravlja lovišče, lahko za izvajanje svoje dejavnosti kupi ali vzame v zakup kmetijsko zemljišče po predpisih, po katerih kupujejo oziroma jemljejo taka zemljišča v zakup kmetijske organizacije. vendar tako, da ima prednostno pravico šele za kmetom, katerega zemljišče meji na zemljišče, ki se prodaja oziroma daje v zakup. 30. člen Spore o izročitvi ali odvzemu lovišča lovski organizaciji rešuje Sodišče združenega dela SR Slovenije. IV. LOVSKOGOJITVENA OBMOČJA 31. člen Zaradi skladnejšega razvoja gospodarjenja z divjadjo in zagotovitve družbenega vpliva na gospodarjenje z divjadjo, se za več lovišč oblikuje lovskogojitveno območje. Lovskogojitveno območje se oblikuje ob upoštevanju velikosti življenjskega prostora glavnih vrst divjadi, ki je potreben za nemoten razvoj populacije teh vrst divjadi, zaradi ustreznega uravno-vešenja strukture in številnosti divjadi z drugim živalstvom ip rastlinstvom v območju, kakor tudi zaradi usklajevanja interesov kmetijstva, gozdarstva in drugih zainteresiranih dejavnosti. 32. člen Lovskogojitvena območja določa in spreminja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog Lovske zveze Slovenije in poslovne skupnosti organizacij združenega dela iz 62. člena tega zakona ter na podlagi mnenja pristojnih občinskih skupščin. V. URESNIČEVANJE POSEBNEGA DRUŽBENEGA INTERESA PRI GOSPODARJENJU Z DIVJADJO 33. člen Vzpostavljanje in ohranjevanje biološkega ravnovesja ob upoštevanju ekoloških razmer na določenih površinah ter usklajevanje različnih interesov v zvezi z divjadjo se v okviru lovskogojitvenih območij ures- ničuje z družbenim dogovorom o določenih skupnih zadevah pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanju lovišč. ' \ 34. člen Družbeni dogovor iz prejšnjega člena sklenejo lovske organizacije, ki upravljajo lovišča, gozdnogospodarske organizacije združenega dela, kmetijske organizacije združenega dela, kmetijske zemljiške skupnosti, krajevne skupnosti, samoupravne organizacije in skupnosti s področja vodnega gospodarstva, varstva okolja, druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter občinske skupščine. prilaščanje mladičev divjadi. (2) Izjeme od prepovedi iz prejšnjega odstavka lahko dovoli republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, če je to potrebno za raziskovalne namene, pouk, živalske vrtove, muzeje ali za zatiranje in preprečevanje živalskih kužnih bolezni. 51. člen Brez sporazuma z lastnikom, uporabnikom oziroma imetnikom zemljišča se po njivah, vinogradih, vrtovih in intenzivnih kmetijskih nasadih ne sme loviti v skupinah od 1. marca dalje, dokler niso pospravljeni pridelki. ^ 52. člen Lov divjadi na zemljiščih in vodnih površinah v obmejnem pasu se ureja s posebnimi predpisi. 53. člen (1) Iz sadovnjakov, drevesnic ter drugih površin za intenzivno gojitev kmetijskih kultur, če so ograjena z ograjo, ki preprečuje prehod parkljaste divjadi in zajca, sme lastnik, uporabnik ali imetnik takega zemljišča divjad pregnati, zajca pa upleniti ob vsakem času. (2) Na zahtevo lastnika, uporabnika ali imetnika ograjenega kmetijskega zemljišča je lovska organizacija dolžna sodelovali pri pregonu divjadi. 54. člen Lastnik uporabnik oziroma imetnik zemljišča sme pokončati v svojem poslopju ali na dvorišču vsako divjad, ki se sme loviti vse leto. VIII. LOVSKE ORGANIZACIJE 55. člen Lovske organizacije so: j- lovske družine in njihove zveze, — organizacije združenega dela, ki upravljajo lovišča in narodne parke zaradi ohranitve in gojitve avtohtone divjadi in njihove skupnosti. 56. člen Za izvajanje skupnih nalog in ukrepov pri upravljanju lovišč in pospeševanju lovstva lahko lovske organizacije sklepajo pogodbe o poslovnem sodelovanju ter skladno z zakonom ustanavljajo poslovne skupnosti. 57. člen (1) Lovska družina je samoupravna organizacija občanov, ki se prostovoljno združujejo zaradi varstva, gojitve in lova divjadi, upravljanja lovišč ter zaradi drugih, z lovstvom povezanih rekreativnih dejavnosti. (2) Za poslovanje in združevanje lovskih družin se uporabljajo predpisi o društvih, kolikor ta zakon ne določa drugače. (3) Lovske družine in njihove zveze so družbene organizacije in lahko pridobivajo sredstva oziroma določene pravice na sredstvih ter ta sredstva kot družbena uporabljajo za uresničevanje svojih ciljev in razpolagajo z njimi v skladu z zakonom in s svojim statutom. 58. člen (1) Vsak občan lahko postane ob enakih pogojih član lovske družine po predpisih o članstvu v 'društvih in po splošnem aktu lovske družine. (2) Najpozneje v dveh letih po sprejemu v članstvo lovske družine mora član opraviti lovski izpit; če izpita v tem roku ne opravi, mu članstvo v lovski družini preneha. (3) S splošnim aktom lovske družine ne sme biti omejeno število članov. (4) Nihče ne sme biti hkrati član dveh lovskih družin. (5) Kdor nima jugoslovanskega državljanstva in nima stalnega prebivališča v Jugoslaviji, ne more biti član lovske družine. 59. člen Občan, ki mu je lovska družina zavrnila sprejem v . članstvo, ali mu v treh mesecih ni odgovorila na zahtevo za sprejem, ali je bil s sklepom lovske organizacije izključen iz lovske družine, lahko vloži v 30 dneh po prejemu sklepa o zavrnitvi ali izključitvi oziroma po izteku trimesečnega roka zahtevo, da o tem odloči pristojno samoupravno sodišče pri zvezi lovskih družin. 60. člen (1) Lovska družina je pravna oseba. (2) Lovska družina se vpiše v register lovskih družin tiste občine, ki je dala lovsju družini lovišče v upravljanje. (3) Ce se lovišče lovski družini odvzame, se lovska družina izbriše iz registra in preneha obstajati. (4) Sredstva, pravice in obveznosti take lovske organizacije prenese ustanovitelj na tisto lovsko organizacijo, kateri dodeli lovišče v upravljanje 61. člen (1) Vsaka lovska organizacija mora imeti zagotovljena sredstva za poravnavo škode po divjadi. (2) Sredstva iz prejšnjega odstavka ne smejo biti naanjša, kot so bili v povprečju zadnjih treh let priznani odškodninski zahtevki, ovrednoteni po vrednosti zadnjega leta. (3) Del sredstev za poravnavo škode po divjadi združujejo .lovske organizacije v lovskogojitvenem območju in v območju republike. S samoupravnim sporazumom določijo lovske organizacije višino prispevka ter kriterije in način uporabe združenih sredstev 62. člen (1) Lovske družine se zaradi uresničevanja poseo-nega družbenega interesa na področju lovstva in svojih skupnih interesov združujejo v zveze lovskih družin, prek njih pa v Lovsko zvezo Slovenije. (2) Organizacije združenega dela, ki upravljajo lovišča, se s samoupravnim sporazumom združujejo v poslovno skupnost. 63. člen Za zagotavljanje posebnega družbenega interesa in za uresničevanje skupnih interesov na področju varstva in gojitve divjadi v SR Sloveniji ter enotne politike lovstva urejajo člani lovskih družin, združeni v Lovski zvezi Slovenije, ter delavci organizacij združenega dela s področja lovstva, združeni v poslovni skupnosti, s samoupravnim sporazumom: — sofinanciranje varstva in gojitve avtohtonih vrst divjadi; — združevanje sredstev za poravnavo škode po divjadi; — pogoje, pod katerimi lahko občani, ki niso člani lovskih družin, in tuji državljani, lovijo v SR Sloveniji; — pogoje, s katerimi se zagotavlja varnost ljudi in premoženja pri izvajanju lova; — vzdrževanje stikov in povezovanja z lovskimi in s sorodnimi organizacijami v SFR Jugoslaviji in v tujini; — obseg in način znanstveno-raziskovalnega dela na področju lovstva; — založniško dejavnost; — strokovno izobraževanje delavcev in občanov, vključenih v lovske organizacije; — sodelovanje v splošni ljudski obrambi in družbeni .samozaščiti; — druge zadeve skupnega pomena. IX. GOJITVENO-CUVAJSKA SLUŽBA 64. člen (1) Lovska organizacija, ki upravlja lovišče, mora ' organizirati gojitveno-čuvajsko službo tako, da je vse lovišče nadzorovano. (2) Gojitveno-čuvajsko službo opravljajo lovski čuvaji. (3) Lovski čuvaj je uradna oseba, kadar opravlja gojitveno-čuvajsko službo. (4) Lovski čuvaj ima službeni znak in izkaznico. 65. člen (1) Pri opravljanju službe je lovski čuvaj pooblaščen: — legitimirati vsakogar, ki lovi ali se mudi s pripravami za lov ali z očitnim namenom, da bo lovil; — začasno odvzeti priprave za lov ali lovski plen osebam, ki love ali se mude v lovišču, če nimajo pravice lova. (2) V primerih iz prejšnjega odstavka je vsakdo - dolžan na zahtevo lovskega čuvaja pokazati lovsko izkaznico ter osebno ali drugo izkaznico, s katero dokazuje svojo istovetnost, kakor tudi omogočiti pregled plena in lovskih priprav. 66. člen Lovski čuvaj je lahko vsak polnoletni jugoslovanski državljan, ki ima orožni list in izpit za lovskega čuvaja. 67. člen Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano določi načela organizacije gojitveno-čuvajske službe ter program in način opravljanja izpitov za lovske čuvaje. X. PREPREČEVANJE IN POVRAČILO ŠKODE 68. člen Lovska organizacija, ki upravlja lovišče, mora skladno ž določbami lovskogospodarskih načrtov preprečevati škodo, ki jo divjad lahko napravi premoženju ali ljudem na zemljišču ali vodi, na kateri je lovišče. 69. člen (1) Lovska organizacija mora sodelovati z lastniki, uporabniki oziroma imetniki zemljišč pri zaščiti kmetijskih in gozdnih kultur pred škodo po divjadi. (2) Lastnik, uporabnik oziroma imetnik kmetijskega zemljišča, na katerem je lovišče, je dolžan uporabljati ustrezna zaščitna sredstva (kemična sredstva, akustična sredstva, strašila, električnega pastirja in podobno), ki mu jih preskrbi in kupi lovska organizacija, in izvajati druge ^predpisane ukrepe za preprečevanje škode po divjadi. (3) Lovske organizacije, krajevne skupnosti, kmetijske organizacije združenega dela ter gozdnogospodarske organizacije združenega dela določajo s samoupravnim sporazumom v skladu z družbenim dogovorom iz 33. člena tega zakona medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z uporabljanjem zaščitnih sredstev ter preprečevanjeip škode po divjadi in na divjadi. 70. člen ' Ce se z dejanji oziroma ukrepi (graditev lovskih objektov in podobno), ki jih določa lovskogospodarski načrt, povzroči škoda na zemljišču, gozdnih in kmetij-• skih kulturah ter pridelkih, mora lovska organizacija, ki upravlja lovišče, to škodo povrniti lastniku, uporabniku ali imetniku zemljišča, na katerem je lovišče. 71. člen (1) Škodo, ki jo povzroči na premoženju divjad, za katero je določen popolni ali delni lovopust in škodo, ki jo povzroči divji prašič iz tretjega odstavka in medved izven določenega območja iz drugega odstavka 13. člena tega zakona, mora povrniti lovska organizacija, ki upravlja lovišče, na območju katerega je škoda nastala. (2) Škodo, ki jo povzroči na premoženju divjad, za katero je predpisana trajna ali začasna prepoved lova, mora povrniti družbenopolitična skupnost, katere organ je odredil prepoved. (3) Skoda se ne povrne, če oškodovanec ni storil vsega, kar je bil po tem zakonu in na njigovi podlagi izdanih predpisov in samoupravnega sporazuma iz 69. člena tega zakona dolžan storiti, da bi bil škodo preprečil. (4) Za odgovornost za drugo škodo, ki jo povzroči divjad veljajo splošna pravila o odškodninski odgovornosti. (5) Za škodo, ki jo pri lovu napravijo lovci, drug! udeleženci lova ter lovski psi, je odgovorna lovska organizacija, ki upravlja lovišče. Lovska organizacija ima pravico zahtevati od lovcev oziroma od drugih udeležencev lova povračilo škode po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. (6) Lovska organizacija, ki upravlja lovišče, mora na krajevno običajen način objaviti imena in naslove oseb, ki so pooblaščene sprejemati zahtevke za povračilo škode po divjadi. 72. člen (1) Višino škode iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena in plačilo odškodnine določita oškodovanec in lovska organizacija oziroma pooblaščeni organ družbenopolitične skupnosti s pismenim sporazumom. (2) Ce do sporazuma ne pride v 15 dneh od dneva, ko je oškodovanec vložil zahtevo, lahko vloži oškodovanec v nadaljnjih 30 dneh od dneva, ko je zvedel1 za škodo, vendar najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko je škoda nastala, prijavo povzročene škode z navedbo višine odškodnine, ki jo zahteva. Prijavo z odškodninskim zahtevkom je treba vložiti pri za lovstvo pristojnem občinskem upravnem organu tiste občine, kjer je lovska družina vpisana v register oziroma kjer ima druga lovska organizacija svoj sedež. 73. člen (1) Pristojen občinski upravni organ imenuje v 15 dneh po prejemu oškodovančeve prijave škode z odškodninskim zahtevkom posebno komisijo za ugotovitev višine škode, da se ugotovijo odločilna dejstva ter zavarujejo dokazi. (2) Komisijo iz prejšnjega odstavka sestavljajo: predstavnik občinskega upravnega organa, ki je predsednik komisije, kmetijski izvedenec za ocenitev škode na kmetijskih kulturah oziroma izvedenec za druge škode ter lovski izvedenec. Cas in kraj ogleda mora komisija sporočiti oškodovancu in lovski organizaciji (3) Komisija ugotovi takoj, najpozneje pa v 15 dneh od imenovanja: način, kako je bila škoda povzročena, obseg škode, znake, iz katerih je sklepati, da je škodo povzročila divjad in kakšna divjad, ali in kako je lastnik, uporabnik oziroma imetnik zemljišča poskrbel za zavarovanje pred škodo po divjadi ter ali je lovska organizacija izvedla ukrepe iz 69. člena tega zakona in predlaga poravnavo škode. (4) Kolikor gre za škodo na kulturah, ki se morajo pospraviti takoj, mora komisija podatke iz prejšnjega odstavka ugotoviti čimprej, to je v času, ko je še možno ugotoviti škodo. 74. člen (1) Občani in pravne osebe, ki povzročijo škodo na divjadi z brezpravnim lovom ali na kakšen drug način, ki nasprotuje zakonu, morajo lovski organizaciji, v katere lovišču divjad stalno živi, povrniti škodo po predpisanem odškodninskem ceniku. (2) Lastnik odgovarja lovski organizaciji za škodo, ki jo na divjadi v lovišču povzroči njegov pes ali mačka. (3) Odškodninska odgovornost za škodo na divjadi, zaradi uporabe agrokemičnih sredstev, se ugotavlja na podlagi splošnih pravdi o odškodninski odgovornosti. 75. člen (1) Spore o povračilu škode po divjadi in škode na divjadi rešuje pristojno redno sodišče. (2) Odškodninsko tožbo za škodo po divjadi je treba vložiti najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko je bila škoda prijavljena za lovstvo pristojnemu občinskemu upravnemu organu. (3) Odškodninsko tožbo za škodo na divjadi je treba vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. (4) Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec predhodno ni vložil prijave pristojnemu organu po 72. členu tega zakona. XI. LOVSKA INSPEKCIJA 76. člen (1) Lovska inšpekcija obsega nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. (2) V občinah opravljajo zadeve lovske inšpekcije občinski lovski inšpektorji, v republiki pa republiški lovski inšpektor v Republiškem sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (3) Občinske skupščine lahko organizirajo medobčinsko lovsko inšpekcijo. 77. člen Pri izvrševanju inšpekcijskega nadzorstva je občinski lovski inšpektor upravičen; 1. pregledovati vsa dela v lovišču in objekte za gojitev, varstvo in uporabo divjadi; 2. pregledovati lovskogospodarske načrte, poslovne knjige in druge listine, kako se uporabljajo predpisi in ukrepi, ki se nanašajo na divjad in na lovišče; 3. začasno ustaviti lov ali odrediti lov divjadi in začasno ustaviti druga dejanja, ki niso v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi — do dokončne odločitve pristojnega organa; 4. zaseči protipravno ulovljeno ali brezpravno pri-laščeno poginulo divjad ali njene dele in druge brezpravno prilaščene proizvode iz lovišča ter predmete, s katerimi so bila storjena ta brezpravna dejanja; 5. odrediti v nujnih primerih, ko bi sicer nastala škoda za splošni interes, začasne ukrepe, da se ta škoda prepreči; 6. obveščati pristojne organe o opaženih nepravilnostih in zahtevati njihovo intervencijo, če nima sam te pravice; 7. zahtevati potrebna obvestila od odgovornih oseb, prič, izvedencev, preparatorjev živali in drugih, kadar je to potrebno; 8. storiti, kar je upravičen po zakonu o varstvu narave in drugih predpisih. XII. KAZENSKE DOLOČBE 78. člen (1) Lovska organizacija se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo od 10.000 do 200.000 dinarjev: 1. če zniža število posamezne vrste ali vrst divjadi do take mere, ki bi predstavljala nevarnost za njihov obstoj (prvi odstavek 11. člena); 2. če lovi ali dovoli loviti divjad, ki je vse leto ni dovoljeno loviti (12. člen); 3. če lovi ali dovoli loviti divjad v času, ko to ni dovoljeno (prvi odstavek 13. člfena); 4. če lovi ali dovoli loviti divjad kljub prepovedi upravnega organa, pristojnega za lovstvo (prvi odstavek 14. člena); 5. če iz ograjenih prostorov ali iz umetnih vzreja-lišč izpusti divjad brez ugotovitve pristojne veterinarske službe, da ta divjad ne ogroža zdravja prosto živeče divjadi (drugi odstavek 16. člena); 6. če vnese v lovišče novo vrsto divjadi brez dovoljenja pristojnega organa (tretji odstaVek 16. člena); \ 7. če izroči v zakup lovišče ali njegov del (26. člen); 8. če nima lovskogosphdarskeaa načrta ali letnega načrta (prvi ter tretji odstavek 38. člena) oziroma, če ne spoštuje njegovih določb (četrti odstavek 38. člena); 9. če lovskogospodarski načrt ne vsebuje vseh predpisanih sestavin (39. člen). (2) Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba lovske organizacije, ki stori gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka. 79. člen (1) Organizacija združenega dela se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo od 10.000 do 200.000 dinarjev: če uporabi kemična sredstva na zemljišču v lovišču in okoliških zemljiščih v nasprotju s predpisi o njihovi uporabi (prvi odstavek 18. člena) oziroma če pred uporabo kemičnih sredstev na teh zemljiščih ne opozori prizadete lovske organizacije. (2) Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.00P dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka. 80. člen Lovska organizacija se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 5.000 do 20.000 dinarjev: 1. če postavi oboro brez dovoljenja pristojnega organa (19. člen); 2. če uporabi sredstva, ki jih pridobi pri gospodarjenju, za druge namene kot so določeni z zakonom (28. člen); 3. če postavi brez soglasja oziroma pristanka lastnika, uporabnika oziroma imetnika na kmetijskem zemljišču, na katerem je lovišče, lovski objekt ali napravo (drugi odstavek 42. člena); 4. če ne vodi evidence o izvršenih delih in izvedenih ukrepih (43. člen); 5. če dovoli osebi, ki nima lovskega izpita, loviti brez spremstva lovca, ki ima lovski izpit (drugi odstavek 46. člena); 6. če spravi iz države trofejo divjadi brez trofejnega lista (drugi odstavek 47. člena), ali če spravi iz SFR Jugoslavije vrhunsko oziroma posebno pomembno trofejo brez ustreznega dovoljenja (četrti odstavek 47. člena); 7. če lovi ali dovoli loviti divjad na prepovedan način ali s prepovedanim sredstvom (48. člen in 49. člen); 8. če organizira ali dovoli lov v skupinah brez sporazuma z lastnikom, uporabnikom oziroma imetnikom določenih zemljišč v času, ko to ni dovoljeno (51. člen); 9. če ne organizira gojitvene čuvajske službe, ali je ne organizira na predpisan način (prvi odstavek 64 člena); 10. če ovira lovskega inšpektorja ali mu onemogoča opravljanje inšpekcijskega nadzorstva (77. člen). Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. 81. člen Organizacija združenega dela se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500 do 1.000 dinarjev: 1. če na zemljišču, ki ga upravlja in na katerem je lovišče, ne dovoli lovsko običajnih dejanj in ukrepov gospodarjenja z loviščem, ki jih določa lovskogospodarski 'načrt (prvi odstavek 42. člena), 2. če poškoduje ali uničuje lovnotehnične objekte ter druge lovne in gojitvene naprave (8. alinea prvega odstavka 49. člena) ali če kljub prepovedi zažiga suhe trave, grmišča. žive meje in podobne površine, ki nudijo zavetišče divjadi (9. alinea prvega odstavka 49. člena), 4. če uničuje in razdira legla ali gnezda ali pobira jajca pernate divjadi, ali prijema in si prilašča mladiče divjadi — kadar to ni dovoljeno (prvi odstavek 50. člena), 4 če ovira lovskega inšpektorja ali mu onemogoča opravljanje inšpekcijskega nadzorstva (77. člen). Z denarno kaznijo od 300 do 2.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. 82. člen Z denarno kaznijo od 100 do 2.000 dinarjev se za prekršek kaznuje posameznik: 1. če, med lovopustom ali prepovedjo lova namenoma vznemirja divjad (četrti odstavek 11. člena); 2. če lovi divjad, ki je vse leto ni dovoljeno loviti (12. člen); 3. če lovi divjad v času, ko to ni dovoljeno (prvi odstavek 13. člena); 4. če pokonča psa, ki se giblje v lovišču brez nadzorstva in je oddaljen manj kot 200 metrov od hiše ah manj kakor 50 metrov od gospodarja (drugi odstavek 17. člena); 5. če nima zaprtega ali privezanega psa, kadar je to odredil pristojni občinski upravni organ (četrti odstavek 17. člena); 6. če kot lastnik, uporabnik oziroma imetnik zemljišča v lovišču ali okoliških zemljiščih uporabi kemična sredstva v nasprotju s predpisi o njihovi uporabi (prvi odstavek 18 člena), oziroma če pred uporabo kemičnih sredstev na teh zemljiščih ne opozori prizadete lovske organizacije (drugi odstavek 18. člena); 7. če kot lastnik, uporabnik oziroma imetnik zemljišča na katerem je lovišče, ne dovoli lovsko običajnih dejanj in ukrepov upravljanja lovišča, ki jih določa lovsko-gospodarski načrt (prvi odstavek 42. člena); 8. če kot član lovske organizacije, strokovni delavec organizacije, ki upravlja lovišče ali kot domači oziroma tuji lovec — turist lovi divjad v nasprotju s pogoji, določenimi s samoupravnim sporazumom in splošnim aktom (45. člen); 9. če spravi iz države trofejo divjadi brez trofejnega lista (drugi odstavek 47. člena) ali če spravi iz SFR Jugoslavije vrhunsko oziroma posebno pomembno trofejo brez ustreznega dovoljenja (četrti odstavek 47. člena); 10. če lovi divjad na prepovedan način ali s prepovedanim sredstvom; ali če hodi ali se vozi po tujem lovišču ter po javnih poteh ali stezah s puško, če ta ni spravljena v toku oziroma v prtljažniku, ali z drugimi •ovnimi sredstvi, če ta niso zavarovana ali spravljena č«? poškoduje ali uničuje, lovnotehnične objekte ter ■’ruge lovne in gojitvgne naprave ali če kljub prepovedi ■.ažiga suhe trave, grmišča, žive meje in podobne površine, ki nudijo zavetišče divjadi {48. in 49. člen); 11. če uničuje in razdira legla ali gnezda ali pobira jajca pernate divjadi, ali prijema in si prilašča mladiče divjadi — kadar to ni dovoljeno (prvi odstavek 50. člena); 12. če je hkrati član dveh ali več lovskih družin četrti odstavek 58. člena); 13. če ovira lovskega čuvaja ali se mu upira pri izvrševanju .njegovih pooblastil (65. člen); 14. če ovira lovskega inšpektorja ali mu onemogoča opravljanje inšpekcijskega nadzorstva (77. člen). 83. člen ■ Za gospodarske prestopke iz 1. do 7. točke prvega odstavka 78. člena tega zakona se lahko poleg predpisane denarne kazni izrečeta tudi varstvena ukrepa odvzema predmetov ter odvzema premoženjske koristi: za prekrške iz 5. do 7. točke prvega odstavka 80. člena ter 2., 3., 8., 9., 10. in 11. točke 82. člena tega zakona se lahko poleg predpisane denarne kazni izrečeta tudi varnostna ukrepa odvzema predmetov ter odvzema premoženjske koristi; posamezniku pa se lahko za prekršek iz 2., 3., 8., 9., 10. in 11. točke 82. člena izreče tudi varnostni ukrep prepovedi rabe lovskega orožja za dobo do enega leta. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 84. člen Lovske organizacije, katerim so bila dana lovišča v upravljanje po dosedanjih predpisih, upravljajo lovišča še naprej, mo-rajo pa prilagoditi svoje poslovanje določbam tega zakona najpozneje v enem letu od njegovo uveljavitve. 85. člen Pogodbe o upravljanju lovišč, ki so bile sklenjene do uveljavitve tega zakona, morajo biti usklajene s tem zakonom najpozneje v šestih mesecih od njegove uveljavitve. 86. člen (1) Postopek za sklenitev družbenega dogovora iz 33. člena tega zakona se mora začeti najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. Začne ga občinska skupščina, ki ima največje površine v lovskogojitve-nem območju, ali pa lovska organizacija, ki upravlja lovišče v tem območju. (2) Administrativne in tehnične posle v zvezi s sklenitvijo In izvajanjem družbenega dogoVora opravlja lovska organizacija iz lovskogojitvenega območja, za katero se sklepa družbeni dogovor. 87. člen Občani, ki so člani dveh ali več lovskih družin, morajo do 31. decembra 1977 prilagoditi svoje članstvo določbi četrtega odstavka 58. člena tega zakona. 88. člen Dokler ne bodo ustanovljena samoupravna sodišča iz 59. člena tega zakona, odloča o pritožbah glede sprejema v članstvo oziroma o izključitvi razsodišče pri Lovski zvezi Slovenije. 89. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati :akon o lovstvu (Uradni list SRS, št. 22/66). ^ Z dnem, iz prejšnjega odstavka se na območju SR Slovenije preneha uporabljati temeljni zakon o lovstvu Uradni list SFRJ, št. 16/65). Dokler ne bodo izdani izvršilni predpisi na pod-agi določb tega zakona, veljajo dosedanji izvršilni >redpisi: 1 nrnvllnilr o lovskih čuvaiih (Uradni list LRS. št. 16/56); 2. odločba o odškodninskem ceniku za povračilo škode na divjadi (Uradni list SRS, št. 5/73); 3. odredba o varstvu koristnih ptic in koristnih sesalcev (Uradni list SRS, št. 29/66); , 4. odredba o območju v SR Sloveniji, na katerem je medved zaSčiten (Uradni list SRS, št. 29/66); 5. pravilnik o izdajanju trofejnega lista za trofeje divjadi (Uradni list SFRJ, št. 39/66). Predpisi iz prejšnjega odstavka bodo usklajeni s tem zakonom v roku šestih mesecev od njegove uve- ljavitve. 90. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 323-4/76 Ljubljana, dne 20. oktobra 1976. . Skupščina Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Vladimir Logar 1. r. 1143. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o sladkovodnem ribištvu Razglaša se zakon o sladkovodnem ribištvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. oktob-r 1976 in na seji Zbora občin dne 20. oktobra 1976. St. P 0100-146/76 Ljubljana, dne 26. oktobra 1976. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o sladkovodnem ribištvu I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Sladkovodno ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ribištvo) obsega gojitev, varstvo in lov rib, ribjih iker, rakov, žab. školjk in drugih vodnih živali (v nadaljnjem besedilu: ribe), kolikor te niso divjad po pred-s piših o lovstvu. 2. člen \ (1) Vse sladke vode v SR Sloveniji (reke, potoki, mrtvice, jezera, ribniki, akumulacije itd.) so ribolovne vode. (2) Ribolovne vode so odprte in zaprte. (3) Zaprte ribolovne vode so ribniki in drugi umetno zgrajeni ribji bazeni, pri katerih je s tehničnimi napravami mogoče dvigati in spuščati vodo in ki imajo naprave, s katerimi se prekinja ali otežuje ribam prosto gibanje ter so namenjene intenzivni vzreji rib. Vse druge vode so odprte. 3. člen Ribe v odprtih vodah so sestavni del živalskega sveta v človekovem okolju in so družbena lastnina ter kot dobrina splošnega pomena uživajo s tem zakonom določeno varstvo. 4. člen (1) Za pravilno upravljanje ribolovnih voda se oblikujejo ribiška območja in ribiški okoliši. '2) Ribiško območje obsega posamezno porečje ali več manjših porečij. Oblikovano je zaradi skladnejšega varstva in gojitve rib v večjem prostoru. (3) Ribiški okoliš obsega posamezno vodo, njen del ali pa več voda v ribiškem območju 5. člen (1) Ribolovne vode se upravljajo na podlagi ri-biško-gojitvenih načrtov, ki morajo biti sestavljeni za vse ribolovne vode. (2) Določbe ribiško-gojitvenih načrtov so obvezne 6. člen (1) Z gojitvijo, varstvom in lovljenjem rib se ukvarjajo ribiške družine in organizacije združenega dela, katerih poslovni predmet je ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ribiške organizacije). (2) V okviru ribiške organizacije ima pravico gojitve, varstva in lovljenja rib vsak občan, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in s samoupravnimi splošnimi akti ribiške organizacije. 7. člen (1) Ribe se smejo loviti le na način, s sredstvi in v obsegu, kot to določajo ta zakon, na njegovi podlagi izdani predpisi in samoupravni splošni akti ribiških organizacij. (2) Z ulovljenimi ribami v posamezni vodi razpolaga ribiška organizacija, ki upravlja ribolovno vodo. (3) Ribiška organizacija uredi s splošnim aktom, kdaj in kako postane ujeta riba last posameznika. 8. člen (1) Sredstva, ki se pridobijo pri upravljanju ribolovnih voda, smejo ribiške družine uporabiti le za gojitev in za varstvo rib v vodah, ki jih upravljajo in za stroške upravljanja. (2) Gojitev in varstvo rib po tem zakonu je zlasti' — ohranjevanje in vzdrževanje ustreznega staleža in strukture rib v ribolovni vodi, — gojitev, vzreja in vlaganje rib v ribolovno vodo, — gradnja in vzdrževanje ribogojnih naprav, — čuvanje in varstvo rib ter skrb za zdravje rib, — znanstveno-raziskovalno ter strokovno delo za ribolovne vode in ribe. 9. člen Ribiška organizacija lahko za gojitev rib kupi ah vzame v zakup kmetijsko zemljišče po predpisih, po katerih kupujejo oziroma jemljejo taka zemljišča v zakup kmetijske organizacije. II. VARSTVO IN GOJITEV RIB 10. člen Zaradi varstva rib se določa varstvena doba, ko je določene vrste rib prepovedano loviti in se določajo najmanjše mere, pod katerimi je ribe posameznih vrst prepovedano loviti. 11. člen Zaradi ohranitve redkih rib ali iz drugih utemeljenih razlogov lahko za ribištvo pristojni občinski upravni organ za območje občine, republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa za širše območje. trajno ali začasno prepove lov posameznih vret rib v posamezni ribolovni vodi. 12. člen Brez dovoljenja republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prepovedano vnašanje novih vrst rib v ribolovne vode. 13 člen Posamezne ribolovne vode ali njihove dele. ki so pripravni za razmnoževanje rib, za ohranitev posameznih vrst rib ali za znanstvene namene lahko za ribištvo pri- stojni občinski upravni organ za območje občine, republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa za širše območje, po predhodnem mnenju stro-'i kovne ribiške organizacije, razglasi za varstvene vode ter hkrati določi tudi način upravljanja teh voda. 14. člen Prepovedano je: — uničevati ali poškodovati drstišča; — spuščati race ali gosi na drstišča ali v varstvene vode; — preprečevati ribam vrnitev s poplavljenega zemljišča nazaj v strugo; — pranje traktorjev in drugih strojev in naprav v ribolovni vodi 15. člen (1) Pri projektiranju in gradnji objektov in naprav, vezanih na vodo ter pri urejanju vodnih strug se morajo upoštevati interesi ribištva in skrbeti zlasti za to, da imajo objekti čistilne naprave, da je varovan obstoj in zdravje rib ter da imajo ribe naravne prehode in drstišča. (2) Pri vodnih turbinah je treba napraviti in vzdrževati naprave, ki preprečujejo ribam dostop v turbino. (3) Organ, ki je pristojen za izdajo lokacijskega dovoljenja za objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena, lahko na predlog ribiške organizacije odredi. da se mora pri vodnih napravah napraviti ribja steza, če je to potrebno za naravni prehod rib. (4) Pri izdaji dovoljenj je potrebno tudi mnenje Ribiške zveze Slovenije in Zavoda za ribištvo v Ljubljani. 16. člen (1) Kdor povzroči škodo na ribah ali na ribolovni vodi, je ribiški organizaciji, ki upravlja ribolovno vodo, odgovoren za dejansko škodo. (2) Skoda na ribah se obračuna po predpisanem odškodninskem ceniku. 17. člen (1) Spore o povračilu škode na ribah in škode na ribji vodi rešuje pristojno redno sodišče. (2) Ribiška organizacija je dolžna pred vložitvijo tožbe za povračilo škode iz prejšnjega odstavka poskusiti v 30 dneh, od kar je izvedela za škodo in povzročitelja, doseči poravnavo s povzročiteljem škode. III. RIBIŠKA OBMOČJA IN RIBIŠKI OKOLIŠI 18. člen Ribiška območja in ribiške okoliše določi in spreminja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potem, ko dobi mnenje prizadetih in zainteresiranih ribiških organizacij in občinskih skupščin. 19. člen (1) Ribiški okoliš se izroči v upravljanje eni ribi-šKi organizaciji brez odškodnine. Ribiški organizaciji se lahko izroči v upravljanje tudi več ribiških okolišev. (2) Ribiški okoliš se izroči v upravljanje za nedoločen čas. (3) Ribiški okoliš izroči ribiški organizaciji v upravljanje občinska skupščina. (4) Ce so vode, ki spadajo v isti ribiški okoliš, na območju več občin, dodeli ribiški okoliš ribiški organizaciji občinska skupščina, na katere območju leži pretežni del ribiškega okoliša. 20. člen (1) Ribiški okoliš se izroči v upravljanje ribiški organizaciji, ki zagotavlja pogoje za varstvo in gojitev in za pospeševanje ribištva (objekti, naprave, strokovni kadri ipd.). (2) Ribiška organizacija ne sme izročiti v zakup ribiškega okoliša ali njegovega dela, ki ga upravlja. 21. člen (1) Z ribiško organizacijo, kateri dodeli ribiški okoliš v upravljanje, sklene občinska skupščina pismeni sporazum (2) S sporazumom iz prejšnjega odstavka sc zlasti določijo pogoji in ukrepi, ki jih mora ribiška organizacija izpolnjevati oziroma izvajati v zvezi z varstvom in gojitvijo rib, in način opravljanja gojitveno-čuvaj-ske službe. 22. člen Ustanovitelj ribiškega okoliša lahko v soglasju z ribiško organizacijo, ki upravlja okoliš, odda za določen čas ribiški okoliš ali njegov del organizaciji združenega dela, katere poslovni predmet je ribištvo, za intenzivno gojitev rib. 23. člen { (1) Ribiški organizaciji se odvzame ribiški okoliš, ki ga upravlja: 1. če ne izpolnjuje s tem zakonom ali s sporazumom določenih pogojev, 2. če nima ribiško-gojitvenega načrta, 3. če ne izvaja ukrepov, ki'jih določa ribiško-go-j it veni na,črt (2) Odvzeti ribiški okoliš se dodeli v upravljanje v skladu s tem zakonom drugi ribiški organizaciji. 24. člen Spore o izročitvi ali odvzema ribiškega okoliša rešuje Sodišče združenega dela SR Slovenije. IV RIBISKO-GOJITVENI NACRTI (1) Ribiško-gojitveni načrt je dolgoročni načrt gojitvenih, varstvenih in tehničnih rešitev za smotrno upravljanje ribiškega okoliša. S tem načrtom se določijo vrste, količina in struktura staleža rib, ki mora biti v ravnovesju z drugim živalstvom v ribji vodi, ki jo načrt obravnava, cilji upravljanja ribiškega okoliša ter vrste in obseg del, ki so potrebni za dosego teh ciljev. (2) Pred potekom veljavnosti teh načrtov jih je treba obnoviti za nadaljnjo določeno dobo. 26. člen Ribiško-gojitveni načrt sprejme organizacija, ki upravlja ribiški okoliš, potrdi pa ga občinska skupščina, ki je dala ribiški okoliš ribiški organizaciji v upravljanje, če sporazum iz 21. člena tega zakona oziroma akt o ustanovitvi organizacije združenega dela, katere poslovni predmet je ribištvo, ne določa drugače. V. IZVAJANJE RIBOLOVA V ODPRTIH VODAH 27. Člen Ribe se smejo loviti po vrstah in količini, ki jih določa ribiško-gojitveni načrt. 28. člen Ulovljene ribe postanejo last ribiške organizacije, ki upravlja ribiški okoliš. Ob pogojih, ki jih določi ribiška organizacija s splošnim aktom, postane ulovljena riba lahko last ribiča, ki jo je ujel. 29. člen (1) Ribe sme loviti samo tisti, komur da ribiška organizacija ribolovno dovolilnico za vode v ribiškem okolišu, ki ga upravlja. (2) Ribolovne dovolilnice izdaja ribiška organizacija ob pogojih, ki so določeni z njenimi pravili. . 30. člen (1) Ribe je dovoljeno loviti samo na športni način s trnkom. (2) Prepovedano je: — loviti ribe z razstrelivom ali strupom ali na način, ki je škodljiv za njihovo razmnoževanje; — loviti ribe z ostmi, na zanko ali na nastavo, jih streljati, omamljati ali pobijati pod ledom; — loviti ribe s podvodno puško in podvodno masko; — loviti ribe v varstveni dobi ali v sicer prepovedanem času in ribe pod najmanjšo dovoljeno mero; — loviti ribe na drstiščih; — na jezovih in podobnih vodnih napravah nastavljati ribolovne priprave; — loviti ribe na ribji stezi in v njeni neposredni bližini; — loviti ribe z vršami, križaki, saki, koši in mrežami vseh vrst; — loviti ribe z električnim tokom; — loviti plemenite ribe (salmonide) na črva in na žuželko; — loviti ribe ponoči; — pregraditi, zapreti, izčrpati ali drugam speljati vodo zaradi ribolova; če namerava kdo to storiti za kakšen drug dovoljen namen, mora vsaj sedem dni prej to sporočiti ribiški organizaciji, ki upravlja ribiški okoliš. (3) Kdor ujame ribo med varstveno dobo oziroma ribo pod najmanjšo dovoljeno mero za ulov, jo mora takoj živo izpustiti nazaj v vodo. 31. člen (1) Prepovedano je brez ribolovne dovolilnice ali brez posebnega dovoljenja imeti pri sebi v neposredni bližini ribolovne vode ribiške priprave, če le-te niso ustrezno spravljene v omotu. (2) Prepovedano je nositi v neposredni bližini ribolovne vode ali imeti v čolnu podvodno puško ali brez posebnega dovoljenja razstrelilna ali kemična sredstva, namenjena za ubijanje, zastrupljanje ali omamljanje rib. 32. člen (1) Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lahko, potem ko je dobil mnenje ustrezne ribiške strokovne organizacije, dovoli ribiški organizaciji, da za gojitvene ali znanstvene namene, zaradi zatiranja ribjih bolezni ali zaradi drugih splošnih potreb organizira ribolov ne glede na določbe 30. člena tega zakona, vendar le tako, da se s tem ribe ne poškodujejo. (21 Z izjemnim dovoljenjem po prejšnjem odstavku je dovoljeno organizirati pokončavanje škodljivih rib, vendar tako, da se s tem ne ogroža življenje in varnost ljudi in premoženja ter da se ne škoduje drugim ribam. 33. 'člen Ribiči in ribiški čuvaji imajo prost dostop k vodi čez tuje zemljišče in smejo hoditi po njem ob vodi, vendar največ tako daleč od brega, kolikor je to potrebno za izvrševanje ribiške pravice. Brez posebnega dovoljenja lastnika ali uporabnika zemljišča ne smejo hoditi čez dvorišča, vrtove, sadovnjake in druga zemljišča, če so ograjena. Če lastnik oziroma uporabnik zemljišča ne da dovoljenja, lahko za premoženjskopravne zadeve pristojni občinski upravni organ po zaslišanju lastnika dovoli pristop k vodi, če je to neogibno potrebno zaradi uspešnega izvrševanja ribištva. 34. člen Za škodo, ki jo napravijo ribiči in ribiški čuvaji pri izvrševanju ribiške pravice na obvodnem zemljišču, je odgovorna ribiška organizacija, ki upravlja ribiški okoliš. Ta pa ima pravico zahtevati povračilo odškodnine od tistega, ki je škodo povzročil. VI. RIBIŠKI KATASTER 35. člen (1) Zaradi evidence o površinah in kakovosti ribolovnih voda ter ugotavljanja možnosti optimalne gojitve rib se vodi ribiški kataster. (2) Kataster ribiških območij in ribiških okolišev in drugih ribolovnih voda (ribiški kataster) vodi Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lahko prenese vodstvo ribiškega katastra na Zavod za ribištvo v Ljubljani ali na drugo ustrezno strokovno organizacijo. (3) Za ribištvo pristojni občinski upravni organi in 'ribiške ter druge organizacije so dolžne dajati organu, ki vodi ribiški kataster, podatke, ki so potrebni za vođenje katastra. (4) Ribiški kataster je javen. VII. RIBIŠKE ORGANIZACIJE 36. člen Za poslovanje ribiških družin in organizacij združenega dela, katerih poslovni predmet je ribištvo, sc uporabljajo splošni predpisi o društvih in o organizacijah združenega dela, kolikor ta zakon ne določa drugače. 37. člen ^ (1) Ribiška družina je samoupravna organizacija občanov, ki se prostovoljno združujejo zaradi varstva in gojitve rib, ribolova ter upravljanja ribiških okolišev, zaradi varovanja vod:i kot dela naravnega človekovega okolja ter športno-rekreativne dejavnosti. Ribiška družina s svojim delovanjem opravlja tudi naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, zlasti z razvijanjem varnostne kulture pri svojih članih. (2) Član ribiške družine lahko postane vsak občan, če izpolnjuje pogoje po predpisih o članstvu v društ-’ vih in po splošnem aktu ribiške družine. (3) Ribiške družine ne smejo omejevati števila članov in njihovih pravic. (4) Nihče ne smo biti hkrati član dveh ali več ribiških družin. (5) Kdor nima jugoslovanskega državljanstva in v SER Jugoslaviji nima stalnega prebivališča, ne more biti član ribiške družine. 38. člen Občan, ki mu je ribiška družina zavrnila sprejem v članstvo, ali mu v treh mesecih ni odgovorila na zahtevo za sprejem, ali je bil s sklepom ribiške organizacije izključen iz ribiške družine, lahko vloži v 30 dneh po prejemu sklepa o zavrnitvi ali izključitvi oziroma po izteku trimesečnega roka zahtevo, da o tem odloči pristojno samoupravno sodišče pri zvezi ribiških družin. 39. člen (1) Ribiška družina in njihove zveze so pravne osebe. (2) Ribiška družina se vpiše v register društev tiste občine, ki je dala ribiški družini ribiški okoliš v upravljanje. (3) Ribiške družine in njihove zveze so družbene organizacije in lahko pridobivajo sredstva oziroma določene pravice na sredstvih ter ta sredstva kot družbena uporabljajo za uresničevanje svojih ciljev in razpolagajo z njimi v skladu s svojim statutom in zakonom. , 40. člen (1) Ribiške družine se za uresničevanje svojih skupnih ciljev združujejo v zveze ribiških družin, te pa v Ribiško zvezo Slovenije. (2) Organizacija, pristojnost, način odločanja in druge za Ribiško zvezo Slovenije pomembne zadeve se določijo s samoupravnim sporazumom in s statutom. 41. člen Zagotavljanje skupnih interesov na področju varstva in gojitve rib v SR Sloveniji ter enotne politike sladkovodnega ribištva uresničujejo člani ribiških družin, združeni v Ribiški zvezi Slovenije, delavci Zavoda za ribištvo v Ljubljani ter delavci drugih organizacij združenega dela s področja sladkovodnega ribištva s samoupravnim sporazumom, ki obsega zlasti: — izvajanje varstva in gojitve avtohtonih vrst rib; — izvajanje ribiško-gojitvenih načrtov, zlasti glede vlaganja rib v ribolovne vode in za čuvanje čistoče voda; — usklajevanje pogojev, pod katerimi lahko občani, ki niso člani ribiških družin, in tuji državljani, lovijo v SR Sloveniji; — vzdrževanje stikov in povezovanje z ribiškimi in sorodnimi organizacijami v SFR Jugoslaviji in v tujini; — določanje obsega in način znanstveno-razisko-valnega in strokovnega dela na področju sladkovodnega ribištva; — nudenje pomoči pri organiziranju varstveno-čuvajske dejavnosti sladkovodnega ribištva ter varstva narave; — založniško dejavnost; — strokovno izobraževanje delavcev in občanov, vključenih v ribiške organizacije; — druge zadeve skupnega pomena. VIII. GOJITVENO-CUVAJSKA SLUŽBA 42. člen (1) Ribiške organizacije, ki upravljajo ribiški okoliš, morajo organizirati gojitveno-čuvajsko službo tako, da so vse vode primerno nadzorovane. (2) Gojitveno-čuvajsko službo opravljajo ribiški čuvaji. (3) Ribiški čuvaj je uradna oseba, kadar opravlja gojitveno-čuvajsko službo. (4) Ribiški čuvaj ima službeni znak in izkaznico. 43. člen (1) Pri opravljanje službe ima ribiški čuvaj naslednje pravice: — legitimirati vsakogar, ki lovi ali se mudi ob vodi s pripravami za ribolov ali z očitnim namenom, da bo lovil; — začasno odvzeti priprave za ribolov in ujete ribe osebam, ki love ali se mude ob vodi, če nimajo ribolovne pravice. (2) V primerih iz prejšnjega odstavka je vsakdo dolžan na zahtevo ribiškega čuvaja pokazati ribolovno dovolilnico ter osebno ali drugo izkaznico, s katero dokazuje svojo istovetnost, kakor tudi omogočiti pregled plena in ribiških priprav. 44. člen Ribiški čuvaj je lahko vsak polnoletni jugoslovanski državljan, ki ima izpit za ribiškega čuvaja, in ustrezne moralne lastnosti. IX. RIBIŠKA INŠPEKCIJA 45. člen (1) Ribiška inšpekcija obsega nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov in samoupravnih sporazumov. (2) V občini opravlja ribiško inšpekcijo občinski ribiški inšpektor, v republiki pa ribiški inšpektor v Republiškem sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (3) Občinske skupščine lahko organizirajo medobčinsko ribiško inšpekcijo. 46. člen Pri izvrševanju inšpekcijskega nadzorstva je občinski ribiški inšpektor upravičen: 1) pregledovati vse vode in objekte za gojitev, varstvo in uporabo rib; 2) pregledovati ribiško-gbjitvene načrte, poslovne knjige in druge listine, kako se uporabljajo predpisi in ukrepi, ki se nanašajo na ribe in na ribolovne vode; 3) začasno ustaviti ribolov ali odrediti ribolov in začasno ustaviti druga dejanja, ki niso v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi — do končne odločitve pristojnega organa; 4) zaseči protipravno ulovljene ribe ter predmete, s katerimi so bila storjena ta dejanja; 5) odrediti v nujnih primerih, ko bi sicer nastala škoda za splošni interes, začasne ukrepe, da se ta škoda prepreči; 6) obveščati pristojne organe o opaženih nepravilnostih -in zahtevati njihovo intervencijo, če nima sam te pravice; 7) zahtevati potrebna obvestila od odgovornih oseb, prič in izvedencev, preparatorjev rib in drugih, kadar je to potrebno; 8) storiti, kar je upravičen po predpisih o vodah in o varstvu narave. X. KAZENSKE DOLOČBE 47. člen Organizacija združenega dela ali druga pravna „seba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 dinarjev; 1. če lovi ali dovoli loviti ribe v varstveni dobi ali pod predpisanimi najmanjšimi merami (10. člen); 2. če ravna v nasprotju z določbami 14. člena zakona; 3. če lovi ali dovoli loviti ribe kljub prepovedi pristojnega organa (11. člen); če izroči v zakup ribiški okoliš ali njegov del (drugi odstavek 20. člena); 4. če nima ribiško-gojitvenega načrta (25. člen); 5. če lovi ali dovoli loviti ribe na prepovedan način (30. člen). Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorpa oseba organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. 48. člen Z denarno kaznijo od 100 do 2.000 dinarjev se za prekršek kaznuje posameznik: 1. če lovi ribe v varstveni dobi ali pod predpisanimi najmanjšimi merami (10. člen); 2. če ravna v nasprotju z določbami 14. člena tega zakona; 3. če lovi ribe brez ribolovne dovolilnice (29. člen); 4. če lovi ribe na prepovedan način (30. člen); 5. če ima brez ribolovne dovolilnice ali brez posebnega dovoljenja pri sebi v neposredni bližini ribolovne vode ribiške priprave, ki niso spravljene v omotu (prvi odstavek 31 člena); 6. če nosi v neposredni bližini ribolovne vode ali ima v čolnu podvodno puško ali brez posebnega dovoljenja razstrelilna ali kemična sredstva, namenjena za ubijanje, zastrupljanje ali omamljanje rib (drugi odstavek 31. člena); 7. če je hkrati član dveh ali več ribiških družin (četrti odstavek 37. člena); 8. če ovira ribiškega čuvaja in se mu upira pri izvrševanju njegovih pooblastil (43. člen); 9. če ovira ribiškega inšpektorja ali mu onemogoča opravljanje inšpekcijskega nadzorstva (46. člen). 49. člen Za prekršek iz 5. točke prvega odstavka 47. člena in 3. do 6. točke 48. člena tega zakona se lahko poleg predpisane denarne kazni izrečeta tudi varnostna ukrepa odvzema predmetov in odvzema premoženjske koristi. . • % XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 50. člen Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo izdal v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona naslednje izvršilne predpise: — o varstveni dobi glede lova posameznih vrst rib ter o najmanjših dolžinah lovnih rib in rakov (10. člen); — o načinu upravljanja varstvenih voda (13. člen); — o odškodninskem ceniku za povračilo škode na ribah (16. člen); — o ribiško-gojitvenih načrtih ter o evidenci izvrševanja (25. člen); — o ribiškem katastru (35. člen); — o gojitveno-čuvajski službi in o izpitih za ribiške čuvaje (42. in 44. člen). 51. člen Ustanovitelj Zavoda za ribištvo v Ljubljani mora v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladiti odločbo o ustanovitvi zavoda z določbami tega zakona. 52. člen Ribiške organizacije, ki upravljajo ribiške okoliše, morajo v enem letu po uveljavitvi tega zakona spre- jeti ribiško-gojitvene načrte in jih predložiti v potrditev. 53. člen Ribiške organizacije morajo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona prilagoditi svoje poslovanje določbam tega zakona. 54. člen Občani, ki so člani dveh ali več ribiških družin, morajo do 31. decembra 1977 prilagoditi svoje članstvo določbi četrtega odstavka 37. člena tega zakona 55. člen Dokler ne bodo ustanovljena samoupravna sodišča iz 38. člena tega zakona, odloča o pritožbah glede sprejema v članstvo oziroma o izključitvi posebno razsodišče pri Ribiški zvezi Slovenije. 56. £len (1) Z dnem veljavnosti tega zakona preneha veljati zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list LRS, št. 22-128/58 in Uradni list SRS, št. 11-116/65). (2) Do izdaje novih predpisov se uporabljajo tile predpisi: 1. odredba o določitvi ribiških rajonov in ribiških okolišev (Uradni list LRS, št. 17-94/59); 2. odredba o varstveni dobi ter o najmanjših dolžinah lovnih rib in rakov (Uradni list SRS, št. 35-336/65 in št. 2-6/71). 57. člen , Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS St. 323-2/76 Ljubljana, dne 20. oktobra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Vladimir Logar 1. r. 1144. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o morskem ribištvu Razglaša se zakon o morskem ribištvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. oktobra 1976 in na seji Zbora občin dne 20. oktobra 1976. St. P 0100-147/76 Izubijana, dne 26. oktobra 1976. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o morskem ribištvu I. SPLOŠNE DOLOČBE ’ 1. člen (1) Morsko ribištvo po tem zakonu obsega lov, gojitev in varstvo morskih rib in drugih morskih živali v ribolovnem morju, kot tudi nabiranje morskih rastlin v tem morju. (2) Ribe in druge morske živali ter morske rastline v ribolovnem morju Slovenije (v nadaljnjem be- / sedilu: ribolovno morje) so družbena lastnina in kot doorina splošnega pomena uživajo posebno s tem zakonom določeno varstvo. (3) Pravico uporabe oziroma lastninsko pravico na ribah, drugih morskih živalih ter morskih rastlinah je mogoče pridobiti ob pogojih, ki jih določa ta zakon in predpisi, izdani na njegovi podlagi. 2. člen (1) Ribolovno morje, na katerega se nanašajo določbe tega zakona, je del obalnega morja Socialistične federativne republike Jugoslavije v mejah Socialistične republike Slovenije. (2) V izlivu reke v morje določa mejo ribolovnega morja skupščina občine, na katere območju se reka izliva v morje. 3. člen (1) Z morskim ribištvom se smejo ukvarjati organizacije združenega dela in občani, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta zakon in predpisi, izdani na njegovi podlagi. (2) Tuji državljani in tuje organizacije se lahko ukvarjajo z morskim ribištvom na ribolovnem morju samo v primerih, ki jih določa ta zakon ali mednarodni sporazum. 4. člen Za opravljanje ribištva v delih ribolovnega morja, ki so s posebnim zveznim r': republiškim aktom razglašeni za območje vojaškega ali drugega posebnega pomena, je poleg tega, da morajo biti izpolnjeni drugi pogoji, potrebno tudi dovoljenje v takem aktu določenega državnega organa. 5. člen Ribe in druge morske živali ter morske rastline so v ribolovnem morju zavarovane pred čezmernim izkoriščanjem in uničevanjem na način, določen s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. II. MORSKI RIBOLOV 1. Skupne določbe 6. člen Morski ribolov fv nadaljnjem besedilu: ribolov) obsega lov rib, rakov in mehkužcev. 7. člen Organizacije združenega dela, druge organizacije in občani se morajo pri ribolovu ravnati po tem zakonu, predpisih, izdanih na njegovi podlagi in po krajevnih običajih. 8. člen (1) Na označenih mestih v ribolovnem morju, na katerih ležijo telegrafski, telefonski ali električni kabli, cevovodi ali druge naprave ali pa hidroarheolo-ška najdišča, je prepovedan ribolov z mrežami in drugimi ribolovnimi sredstvi, ki jih lahko poškodujejo. (2) V lukah je ribolov, dovoljen le s posebnim dovoljenjem luške kapitanije. V ustjih rek, laguhah in kopališčih je ribolov dovoljen Ip s posebnim dovoljenjem za morsko ribištvo pristojnega občinskega upravnega organa. 9. člen O) Ribolov je lahko gospodarski ali športni. (2) Gospodarski ribolov je ribolov, katerega namen je pridobivanje dohodka. Športni ribolov pa je ribolov za osebno razvedrilo ali za telesno rekreacijo. 2. Gospodarski ribolov 10. člen Z gospodarskim ribolovom se sme ukvarjati organizacija združenega dela, ki ima to dejavnost vpisano kot poslovni predmet v sodni register, in občan, ki ima dovoljenje za gospodarski ribolov. 11. člen (1) Gospodarski ribolov glede na vrsto rib in sredstva za ribarjenje obsega. 1. ribolov malih modrih rib; 2. ribolov z mrežami vlečnicami; 3. ribolov velikih modrih rib; 4. ribolov jastogov, rarogov in drugih velikih rakov; 5. ribolov s stoječimi mrežami; 6. ribolov s parangali, vršami in z drugimi majhnimi ribolovnimi sredstvi ttrnki, vleka, osti s svetilko in podobno); 7. nabiranje školjk; ) 8. nabiranje drugih morskih živali in rastlin v večjem obsegu ali za komercialne namene; 9. nabiranje spužv. (2) Pogoje in način opravljanja gospodarskega ribolova določi republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 3. Športni ribolov 12. člen (1) S športnim ribolovom se sme ukvarjati občan ali tuji državljan, ki ima dovoljenje za športni ribolov. Dovoljenje se lahko izda največ za dobo enega leta. (2) Pogoje in način izvajanja športnega ribolova določi republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (3) Za opravljanje športnega ribolova z ribiškimi palicam; in z vrvicami s kopnega ni potrebno dovoljenje, razen ^a ribolov po določbi drugega odstavka 8. člena tega zakona. 13. člen (1) Za športni ribolov, razen v primeru iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona, se plača pristojbina. (2) Član pomorskega športnega društva v SFR Jugoslaviji ne plačuje pristojbine za opravljanje športnega ribolova, razen za športni ribolov s podvodno puško. (3) Višino pristojbine določi za morsko ribištvo pristojni občinski upravni organ. 4. Dovoljenje za ribolov 14. člen (1) Dovoljenje za gospodarski ribolov lahko dobi jugoslovanski ali v Jugoslaviji stalno živeči tuji državljan, ki se ukvarja z gospodarskim ribolovom kot edinim in glavnim poklicem in ki izpolnjuje tele pogoje: 1. da je poslovno sposoben; 2. da je strokovno usposobljen za gospodarski ribolov. 3. da mu ni s pravnomočno sodbo sodišča ali s pravnomočno odločbo sodnika za prekrške prepovedan gospodarski ribolov. (2) Tuji državljan, ki ne živi stalno v Jugoslaviji, in tuja organizacija lahko dobita dovoljenje za gospodarski ribolov ob pogojih in na način, kot je to določeno v mednarodnem sporazumu. (3) Strokovno usposobljenost iz 2. točke prvega odstavka tega člena ugotavlja posebna strokovna komisija, ki jo imenuje za morsko ribištvo pristojni občinski upravni organ. (4) Število in sestav posebne strokovne komisije kakor tudi program za ugotavljanje strokovne uspo-sobnosti iz' prvega odstavka tega člena določi republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 15. člen (1) Dovoljenje za gospodarski ribolov lahko dobi tudi občan, ki se ukvarja z gospodarskim ribolovom kot postranskim poklicem, če izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 14. člena tega zakona. (2) Občinska skupščina lahko predpiše tudi druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati občan iz prejšnjega odstavka. (3) Občan, ki opravlja gospodarski ribolov po določbah prvega odstavka tega člena, sme pri tem uporabljati le predpisano število in vrsto ribolovnih sredstev. 16. člen (1) Občani iz 14. in 15. člena tega zakona smejo pri gospodarskem ribolovu uporabljati le tiste vrste in število ribolovnih sredstev, ki so vpisane v dovoljenju za gospodarski ribolov. (2) Dovoljenja za gospodarski ribolov izda za morsko ribištvo pristojni upravni organ tiste občine, na območju katere ima prosilec stalno prebivališče. (3) Dovoljenja za gospodarski ribolov se vpišejo v ribiški register, ki ga vodi za morsko ribištvo pristojni občinski upravni organ. 17. člen (1) Dovoljenje za gospodarski ribolov iz drugega odstavka prejšnjega člena preneha veljati: 1. z odjavo dovoljenja, 2. s smrtjo lastnika dovoljenja, 3. v primeru neizpolnjevanja katerega od pogojev, ki so predpisani v 14. členu tega zakona. (2) Odločbo o prenehanju veljavnosti dovoljenja iz prvega odstavka tega člena izda za morsko ribištvo pristojni občinski upravni organ, ki je izdal dovoljenje. 18. člen (1) Dovoljenja za športni ribolov izdaja za morsko ribištvo pristojni upravni organ tiste občine, na katere območju se opravlja športni ribolov, ali organizacija, ki jo ta občina pooblasti. (2) Občinske skupščine dveh ali več občin lahko določijo, da dovoljenja za športni ribolov, ki so bila izdana na območju ene občine, veljajo tudi za njihovo območje. 19. člen Članska izkaznica pomorskih športnih ribolovnih društev velja za jugoslovanske državljane in tuje državljane, kk imajo stalno prebivališče na ozemlju SFR Jugoslavije, kot dovoljenje za športni ribolov, razen za športni ribolov s podvodno puško. 20. člen (1) Dovoljenje po 14. in 15. členu tega zakona za gospodarski ribolov ter overjena članska izkaznica pomorskega športnega ribolovnega društva iz prejšnjega člena velja za ribolovno morje kot za enotno ribolovno območje. (2) Dovoljenje za športni ribolov velja za območje občine, katere organ ga je izdal, v primeru iz drugega odstavka 18. člena tega zakona pa za območja dveh oziroma več prizadetih občin. III. GOJITEV RIB TER GOJITEV IN LOV DRUGIH MORSKIH ŽIVALI IN POBIRANJE MORSKIH RASTLIN 21. člen Z gojitvijo rib in z gojitvijo in lovom drugih morskih živali, vštevši spužve (morske gobe) in korale, se sme ukvarjati organizacija združenega dela, ki ima to dejavnost vpisano kot poslovni predmet v sodnem registru, in tudi občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. in 14. člena tega zakona. 22. člen (1) Območja, na katerih je dovoljeno postavljati priprave za gojitev in lov rib in drugih morskih živali, določa občinska skupščina, na katere območju naj se postavijo. Ce sega takšno območje v dve ali več občin, določijo te občinske skupščine območje sporazumno. (2) Območja po prejšnjem odstavku se določajo po predhodnem mnenju pristojne luške kapitanije in organov, pristojnih za sanitarno in ribiško inšpekcijo. 23. člen (1) Pri določanju območja za postavljanje gojišč za ribe in za druge morske živali občinska skupščina določi, da odda z javnim razpisom območje v uporabo tistemu uporabniku, ki imajo najboljše pogoje glede sredstev za postavljanje priprav za gojitev in lov rib in drugih morskih živali, kakor tudi glede strokovnosti za opravljanje te dejavnosti. (2) Občinska skupščina sklene z uporabnikom iz prejšnjega odstavka glede uporabe območja pogodbo, s katero se določijo pogoji, ki jih mora uporabnik izpolnjevati zaradi pospeševanja ribištva. 24. člen Občanom, ki izpolnjujejo pogoje iz 14. in 15. člena tega zakona, lahko izda za morsko ribištvo pristojni občinski upravni organ dovoljenje za nabiranje školjk (ostrige, klapavice, prstači in podobno) in drugih morskih živali le izven območja gojišč iz 22. člena tega zakona. IV. VARSTVO RIB IN DRUGIH MORSKIH ŽIVALI IN NAPREDEK MORSKEGA RIBIŠTVA 25. člen (1) Prepovedano je loviti ribji zarod, nedorasle ribe in nedorasle druge morske živali. (2) Ne glede na prejšnji odstavek sme za morsko ribištvo pristojni občinski upravni organ dovoliti lov ribjega zaroda, nedoraslih rib in nedoraslih drugih morskih živali na določenem območju, za določen čas in z določeno opremo za potrebe gojitve ali za naselitev rib in drugih morskih živali na novih območjih. (3) Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predpiše, kaj se šteje za ribji zarod, za nedorasle ribe in nedorasle druge morske živali iz prvega odstavka tega člena. 26. člen Zaradi varstva ribjega zaroda, nedoraslih in gospodarsko pomembnih rib ter drugih morskih živali lahko republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 1. določi lovopust za posamezne vrste rib in drugih morskih živali; 2. določi velikost očes v posameznih vrstah mrež za gospodarski ribolov; 3. določi za gospodarsko pomembne ribe in za druge morske živali velikost, pod katero jih ni dovoljeno loviti in ne dajati v promet. 27. člen Zaradi varstva pridnenih vrst rib in drugih morskih živali, zlasti pred prekomernim odlovom in uničevanjem, občinska skupščina lahko omeji oziroma prepove uporabo posameznih vrst mrež in drugih sredstev za gospodarski ali za športni ribolov v pasu ene morske milje od obale. 28. člen Prepovedano je loviti ribe in druge morske Živah z razstrelilnimi, kemičnimi in drugimi sredstvi, ki jih ubijajo, zastrupljajo ali omamljajo; tako uničene ribe in druge morske živali je prepovedano pobirati in dajati v promet. Prepovedan je ribolov s plašenjem rib in drugih morskih živali. 29. člen Prepovedano je shranjevati v čolnu ali na ribiški ladji in nositi na obali razstrelilna, kemična in druga sredstva, ki ubijajo, zastrupljajo ali omamljajo ribe in druge morske živali. 30. člen Prepovedano je izlivati ali metati v morje, v reke, ki se iztekajo vanj. ali z njim povezana jezera in lagune, tekoče ali trdne odplake, nastale v proizvodnji ali predelavi, ali kakršnekoli stvari ali snovi, ki uničujejo ribe ali druge morske živali, škodljivo vplivajo na biološke pogoje za njihov obstanek in razvoj ali jim zmanjšujejo tržno vrednost. 31. člen (1) Pri gospodarskem in športnem ribolovu je prepovedano uporabljati potapljaške aparate. (2) Potapljaški aparati po prejšnjem odstavku so vse vrste potapljaških naprav ali podobnih priprav, ki potapljaču omogočajo dihanje pod morsko površino. Potapljaške maske s cevjo za dihanje se ne štejejo za potapljaške aparate. 32. člen (1) Pri gospodarskem ribolovu je prepovedano uporabljati podvodno puško. (2) Športni ribolov s podvodno puško je prepovedan od sončnega zahoda do sončnega vzhoda ter vse dni od 1. novembra do 31. marca. i31 Oseba, ki ni dopolnila 16 let starosti, ne sme loviti s podvodno puško. (4) Določba drugega odstavka tega člena se ne nanaša na prireditve športnih tekmovanj, ki se orga- nizirajo na določenih območjih in v določenem času v okviru pomorskih športnih društev in njihovih zvez. 33. člen Prepovedano je shranjevanje potapljaških aparatov in podvodnih pušk v čolnu ali na ribiški ladji brez dovoljenj. 34. člen (1) Za varstvo, gojitev in razmnoževanje rib in drugih morskih živali se ustanavljajo ribolovni rezervati. V ribolovnem rezervatu je prepovedano loviti ribe in druge morske živali, če občinska skupščina ne določi drugače. (2) Ribolovni rezervati so deli obalnega morja do ene morske milje od obale, v katerih so ugodni naravni pogoji za gojitev in razmnoževanje rib ter drugih morskih živali (zalivi, ustja rek, lagune in podobno). Ribolovni rezervati so: notranji del Portoroškega zaliva s pripadajočimi lagunami, obalno morje ob Strunjanskem polotoku, notranji del Strunjanskega zaliva in pripadajoče lagune. Občinska skupščina določi mejo in način ribolova v rezervatu. 35. člen Za raziskovalne organizacije v SR Sloveniji, ki se ukvarjajo z morskim ribištvom v okviru svojega programa znanstveno-raziskovalnega dela, ne veljajo pogoji in prepovedi, ki jih določa ta zakon, razen pogojev in prepovedi iz 4., 7., 8., 22. in 29. člena tega zakona. 36. člen Pri odločanju po določbah četrtega odstavka 14. člena, 22., 25., 26., 27. in drugega odstavka 34. člena tega zakona si mora pristojni organ priskrbeti strokovno mnenje raziskovalne organizacije s področja morskega ribištva. V. NADZORSTVO 37. člen (1) Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo občinski ribiški inšpektorji ter republiški ribiški inšpektor v Republiškem sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (2) Občinske skupščine lahko organizirajo medobčinsko ribiško inšpekcijo. 38. člen Pri izvrševanju inšpekcijskega nadzorstva je občinski ribiški inšpektor upravičen: 1. pregledovati ladje, ladijske dokumente, čolne in druga sredstva, s katerimi se opravlja morsko ribištvo; pregledovati dovoljenja za ribolov in članske izkaznice pomorskih športnih ribolovnih društev; 2. pregledovati objekte, poslovne prostore in knjige organizacij združenega dela ter posameznikov, ki se ukvarjajo z morskim ribištvom, ali dajejo v promet ribe in druge morske živali; 3. do končne odločitve pristojnega organa odvzeti dovoljenje za ribolov oziroma izkaznico pomorskega športnega ribolovnega društva ter ulov, sredstva, opremo in ladjo za morski ribolov, če utemeljeno sumi, da je bilo z njimi storjeno kaznivo dejanje al! gospodarski prestopek ali prekršek, ki ga določajo ta zakon, na njegovi podlagi izdan predpis ali kakršen drug predpis, ki se nanaša na morsko ribištvo; 4. izvrševati druga pooblastila, ki jiJbi ima po predpisih o varstvu narave in drugih predpisih. 39. člen Pri izvajanju nalog ribiške inšpekcije iz 38. člena tega zakona sodelujeta tudi Postaja obmejne milice Koper in Luška kapitanija Koper. VI. KAZENSKE DOLOČBE 40. člen (1) Z denarno kaznijo od 10.000 do 500.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba: 1. če lovi ribe ali druge morske živali z razstrelilnimi, kemičnimi ali drugimi sredstvi, ki jih ubijajo, zastrupljajo ali omamljajo, s plašenjem; ali če tako ulovljene ribe in morske živali pobira ali daje v promet (28. člen); 2. če shranjuje v čolnu ali na ribiški ladji ali nosi na obali razstrelilna, kemična ali druga sredstva, ki ubijajo, zastrupljajo ali omamljajo ribe in druge morske živali (29. člen); 3. če izliva ali meče v ribolovno morje.ali v reke. ki se izlivajo vanj, ali v z njim povezana jezera in lagune, tekoče ali trdne odpadke, nastale v proizvodnji ali predelavi,, ali kakršnekoli druge stvari ali, snovi, ki uničujejo ribe ali druge morske živali, škodljivo vplivajo na biološke pogoje za njihov obstanek in razvoj ali jim zmanjšujejo tržno vrednosi (30. člen); 4. če lovi ribe ali druge morske žival; v ribolovnem rezervatu, kadar to ni dovoljeno (34. člen); (2) Poskus gospodarskega prestopka iz 1. točke prejšnjega odstavka je kazniv. (3) Za gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe. 41. člen (1) Z denarno kaznijo od 3.000 do 200.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba: 1. če opravlja ribolov v prepovedanem pasu ali v nedovoljenem času ali na nedovoljen način; 2. če lovi ribji zarod, nedorasle ribe ali nedorasle druge morske živali, kadar to ni dovoljeno (25. člen); 3. če lovi ribe ali druge morske živali med lovopustom (1. točka 26. člena); 4. če lovi ali daje v promet ribe ali druge morske živali pod dovoljeno velikostjo (3. točka 26. člena): 5. če izvršuje ribolov z ribolovnimi sredstvi, katerih Uporaba je prepovedana ali omejena (27. člen). (2) Za gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 2.000 dinarjev tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe. 42. člen (1) Z denarno kaznijo od 500 do 50.000 dinarjev s" kaznuje za prekršek organizacija združenega dela in druga pravna oseba: 1. če brez dovoljenja pristojnega organa Izvršuje dejavnost morskeea ribištva v delih ribolovnega morja, ki so razglašeni za območje vojaškega ali drugega posebnega družbenega pomena /4. člen); 2. če na označenih mestih v ribolovnem morju, na katerih ležijo telegrafski, telefonski ali električni kabli, cevovodi ali druge naprave ali pa hidroarheo-loška nahajališča, izvršuje ribolov z mrežami in drugimi ribolovnimi sredstvi, ki lahko poškodujejo ribe; če opravlja ribolov v lukah, ustjih rek, lagunah in kopališčih brez posebnega dovoljenja pristojnega organa (8. člen); 3. če goji in lovi ribe in druge morske živali na območju, ki ni določeno za njihovo gojitev in lov (22. člen); 4. če pri opravljanju ribolova v nasprotju s predpisi uporablja potapljaški aparat ali podvodno puško ali ima brez dovoljenja tak aparat ali puško v čolnu ali na ribiški ladji (31., 32. in 33. člen). (2) Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 5.000 dinarjev tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe. 43. člen (1) Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi poveljnik tuje ribiške ladje, če opravlja gospodarski ribolov v ribolovnem morju brez predpisanega dovoljenja ali na način, ki ni v skladu z mednarodnim sporazumom (drugi odstavek 3. člena in drugi odstavek 14. člena). (2) Za prekršek iz prejšnjega odstavka se lahko kot varnostni ukrep izreče tudi odvzem predmetov ki so nastali s prekrškom (ulov). (3) če je bil 'z isto ladjo že kdaj prej storjen prekršek iz prvega odstavka tega člena, ali če je poveljnik tuje ribiške ladje bil že kdaj prej kaznovan zaradi istega ali podobnega prekrška se lahko izreče tudi varnostni ukrep odvzema ladje, sredstev in opreme za ribolov, s katerimi je bil prekršek storjen, in sicer ne glede na to, čigava last je ladja. (4) Stroške privedbe storilca prekrška iz prvega odstavka tega člena ter stroške prevoza in hrambe sredstev, ki so bila uporabljena za storitev prekrška ali so bila pridobljena s prekrškom, nosi storilec prekrška. 44. člen Z denarno kaznijo od 50 do 10.000 dinarjev ali s kaznijo zapora do 30 dni se kaznuje za prekršek občan, če stori kakšno dejanje iz 40. in 41. člena tega zakona. 45. člen Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev ali prekršek kaznuje občan: 1. če opravlja gospodarski ribolov s sredstvi, ki niso dovoljena (15. člen); 2. če pri gospodarskem ribolovu uporablja ribolovna sredstva, ki niso vpisana v dovoljenju za gospodarski ribolov (16. člen); 3. če lovi školjke na območjih, ki za tak lov niso dovoljena ali z nedovoljenimi sredstvi, ali če nabira morske organizme brez dovoljenja občine (24. člen)- 4. če stori kakšno dejanje iz 28. člena tega zakona. 46. člen Z denarno kaznijo od 100 do 2.000 dinarjev se za prekršek kaznuje občan: 1. če opravlja ^športni ribolov s prepovedanimi ribolovnimi sredstvi, na prepovedanem območju ali brez dovoljenja oziroma članske karte pomorskega športnega ribolovnega društva (12 člen); 2. če s podvodno puško opravlja športni ribolov v prepovedanem času (drugi odstavek 32. člena); 3. če kot oče ali mati ali kot skrbnik odda osebi iz tretjega odstavka 32. člena tega zakona podvodno puško, da jo uporabi v športnem ribolovu. 47. člen (1) Za gospodarske prestopke iz 1., 2. in 4. točke prvega odstavka 40. člena ter prvega odstavka 41. člena tega zakona se lahko poleg predpisane denarne kazni izrečeta tudi varnostna ukrepa odvzema predmetov in odvzema premoženjske koristi, (2) Za prekrške iz 1., 2. in 4. točke prvega odstavka 42. člena in 45. in 46. člena tega zakona se lahko poleg predpisane denarne kazni izrečeta tudi varnostna ukrepa odvzema predmetov ter odvzema premoženjske koristi. (3) Za gospodarske prestopke iz prvega odstavka tega člena se poleg kazni lahko izreče odgovorni osebi organizacije združenega dela tudi varnostni ukrep prepovedi ukvarjanja z ribolovom za dobo do treh let, za prekrške iz prejšnjega odstavka pa se odgovorni osebi organizacije združenega dela ali občanu lahko izreče varnostni ukrep prepovedi ukvarjanja z ribolovom za dobo enega leta. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 48. člen Ribiške organizacije združenega dela ter druge pravne osebe, kot tudi občani, ki opravljajo gospodarski ribolov, morajo v šestih mesecih od dneva, ko začne veljati ta zakon prilagoditi svoje poslovanje določbam tega zakona. 49. člen Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo m prehrano izda v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona podrobnejše predpise: 1. o gospodarskem in športnem ribolovu; 2. o gojitvi in o lovu rib in drugih morskih živali; 3. o načinu vođenja ribiškega registra in o obrazcu ribiškega registra in o obrazcu dovoljenj, ki se izdajajo po določbah tega zakona. 50. člen (1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o morskem ribištvu (Uradni list SRS, št. 34-274/67). (2) Ko začne veljati ta zakon, se na območju SR Slovenije preneha uporabljati temeljni zakon o morskem ribištvu (Uradni list SFRJ, št. 10-162/65, 35-631/65 in 7-41/71), razen določb 46. člena v zvezi z njim tudi določb 1. točke ter 3. do 8. točke prvega odstavka 41. člena. 51. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 323-3/76 Ljubljana dne 20. oktobra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije 1145. Na podlagi 335. člena in 13. alinee prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretjega odstavka 13. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-443/74), 13. alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 20. oktobra 1976 sprejela ODLOK o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti lesarstva v SR Sloveniji Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti lesarstva v SR Sloveniji, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslala v potrditev Izobraževalna skupnost lesarstva v SR Sloveniji dne 5. avgusta 1976. St. 025-24/76 Ljubljana, dne 20. oktobra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Podpredsednik • ' Vladimir Logar 1. r. 1146. Na podlagi 335. člena, 19. alinee prvega odstavka 342. člena in 4. alinee 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4 alinee drugega razdelka 70. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne ,20. oktobra lj)76 sprejela ODLOK o pristopu k dogovoru socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o skujmih temeljih za financiranje ljudske obrambe 1 Socialistična republika Slovenija pristopa k dogovoru socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o skupnih temeljih za financiranje ljudske obrambe. II V imenu Socialistične republike Slovenije podpiše dogovor iz prejšnje točke republiški sekretar za ljudsko obrambo. St. 402-214/76 Ljubljana, dne 20. oktobra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Vladimir Logar 1. r. 1147. Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in 1. alineee drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 73. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. oktobra 1976 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (Projekt razvoja moravske regije: oskrba z vodo, kanalizacija in vodni resursi — YU 1262) Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednorodno banko za obnovo in razvoj (Projekt razvoja moravske regije: oskrba /. vodo. kanalizacija in vodni resursi — YU 1262), ki ga'je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-125/76 Ljubljana, dne 20. oktobra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Vladimir Logar 1. r. 1148. Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in 1. alinee drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 73. člena, 75. in Sl?, člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. oktobra 1976 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (II. Kreditna linija za industrijske objekte — YU 1277) Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (II. Kreditna linija za industrijske projekte — YU 1277), ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik ih pokrajin Skupščine federativne republike Jugoslavije. St. 0101-126/76 Ljubljana, dne 20. oktobra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Vladimir Logar 1. r. 1149. Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300 člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326 člena, 335. člena in 1. alinee drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 73. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. oktobra 1976 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (Projekt vodovoda in kanalizacije Sarajevo — YU 1263) Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (Projekt vodovoda in kanalizacije Sarajevo — YU 1263), ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-124/76 Ljubljana, dne 20. oktobra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Vladimir Logar 1. r. 1150. Na podlagi prvega odstavka 271. člena in 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in 1. alinee drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 73. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. oktobra 1976 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o zaščiti investicij med Jugoslavijo in Nizozemsko Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o zaščiti investicij med Jugoslavijo in Nizozemsko, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-117/76 Ljubljana, dne 20. oktobra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Vladimir Logar 1. r. 1151. Na podlagi prvega odstavka 271. člena in 4. in 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. in 5. točke 326. člena, 335. člena in 1. alinee drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 73. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. oktobra 1976 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe o ustanovitvi Interameriške banke za obnovo in razvoj Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe o ustanovitvi Interameriške banke za obnovo in razvoj, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-118/76 Ljubljana, dne 20. oktobra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Vladimir Logar 1. r. 1152. Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije in 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Prešernovem skladu (Uradni list SRS, št. 8-57/65), je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 20. oktobra 1976 sprejela ODLOK o imenovanju predsednika in članov upravnega odbora Prešernovega sklada V upravni odbor Prešernovega sklada se imenuje: za predsednika: Ivan Potrč, književnik, Ljubljana, Resljeva 13; za člane: Bojan Adamič, dirigent, RTV Ljubljana; Mira B e d e n k , dramska igralka, Mestno gledališče Ljubljansko, Ljubljana; dr. Branko Berčič, znanstveni sodelavec, Narodna in Univerzitetna knjižnica, Ljubljana; Nikolaj B e ž e k , dipl. ing. arhitekture, vodilni projektant, Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana; Tilka B 1 a h a , sekretar za izobraževanje, znanost in kulturo, Republiški svet zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana; Jože Ciuha, akademski slikar, samostojni umetnik, Ljubljana, Prešernova 12; France Filipič, pisatelj, Ljubljana, Fabijani-jeva 23; Marjan Javornik, direktor Radia Ljubljana; Janez Karlin, direktor Osnovne šole Ivan Cankar, Maribor; Saša M a c h t i g , dipl. ing. arhitekture, oblikovalec v svobodnem poklicu, Ljubljana, Kersnikova 8; Anton Mikeln, direktor Zavoda za spomeniško varstvo, Piran; Miloš Poljanšek, predsednik Skupščine kulturne skupnosti Slovenije, Ljubljana; Dušan Povh, filmski režiser, Ljubljana, Drenikova 29; Jože Stabej, koncertni pevec, novinar pri Časopisnem in grafičnem podjetju Delo, Ljubljana. St. 111-5/76 Ljubljana, dne 20. oktobra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije 1153. Na podlagi 28. alinee 335. člena 'in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter v zvezi s 17. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 20. oktobra 1976 sprejela ODLOK o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije I Vrhovno sodišče SR Slovenije ima 55 sodnikov porotnikov. II Za sodnike porotnike se izvolijo: Drago Ar h a r , inženir strojništva, Kombinat lesno predelovalne industrije Logatec; Miro Banovac, pomočnik direktorja, TOZD Kras-Jadran, Sežana; Ivan B e n i č k i, tehnolog, Tovarna celuloze Dju-ro Salaj, Krško; Franc Čebular, vodja splošno kadrovske službe, Kurivoprodaja, trgovsko podjetje s kurivom in gradbenim materialom na veliko in malo, Ljubljana; Slavko Černelič, upokojenec, Izola, Kidričevo nabrežje 6; Franc Farič, upravni delavec, Komunalno podjetje Sobota, Murska Sobota; Marjan Flego, ekonomist, namestnik glavnega direktorja, Kreditna banka Koper; Ivan Francelj, računovodja. Inles, industrija stavbnega pohištva, Ribnica, TOZD Ribnica; Igor Furlan, inženir kemije, vodja razvojnega oddelka, Tovarna izolacijskega materiala Izolirka, Ljubljana; Bogomir Gnezda, upokojenec, Šoštanj, Cankarjeva 19; Ivan Grašič, svetovalec za prosveto in kulturo, Skupščina občine Novo mesto; Elka Gril, računovodja, Gostinsko podjetje Sevnica; Stane Guštin, diplomirani inženir kemije, šef proizvodno tehničnega sektorja, Helios, Domžale; Pavle Hartman, šef službe za organizacijo in razvoj, Nama, trgovsko podjetje, Ljubljana; Franci Horvat, poslovodja poslovne enote, Gostinsko podjetje Daj-Dam, Ljubljana; Jože Iskra, pravnik, sekretar OZD Piama, industrija za proizvodnjo in predelavo plastičnih mas, Podgrad; Anton J a v h , pomočnik generalnega direktorja, Slovenija avto. tehnična trgovina, izvoz-uvoz in servisi, Ljubljana; Eva Javoršek, kemijski tehnik, raziskovalec, Delamaris, Izola; Dušan Kamp j ut, likvidator mednarodnih avtomobilskih škod, Zavarovalnica Sava, Ljubljana; Katica K a š m a n . kemijski tehnik, Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Farma bekonov; Amalija Klanjšček, ekonomski tehnik, šef finančnega knjigovodstva Mura, tovarna oblačil in perila, Murska Sobota; Mario Koprol, diplomirani inženir kemije, direktor razvojnega sektorja, OZD Color, Medvode; Jožef Korošec, sekretar Občinske konference SZDL Sežana; Drago Kotar, diplomirani inženir agronomije, vodja komerciale, Kmetijska zadruga Trebnje; Karel Kozinc, pomočnik šefa gradbišča, Sloveni j a-ceste, Ljubljana; Milan K u r e 1 i č , prometni inženir, namestnik direktorja direkcije za transport, Železniško gospodarstvo Ljubljana; Vladimire Marchesan, ekonomski tehnik, direktor OZD Primorska razstavlja. Koper; Jakob Medja, vodja oddelka tehnične kontrole, Združeno podjetje Slovenske železarne, Ljubljana, železarna Jesenice ; Janez Menart, vodja sektorja, Republiški sekretariat za notranje zadeve, Ljubljana; Stanislav Merjasec, direktor sektorja zunanje trgovine, Metalka, trgovsko izvozno, uvozno zastopniško in proizvodno podjetje, Ljubljana; Marjana Mihelič, diplomirani ekonomist, Ili-rija-Vedrog, industrija kozmetičnih in kemičnih izdelkov. Ljubljana; Silva M u r t i č , politolog, član Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota; Ado N a g 1 a v, direktor, Revirski muzej Trbovlje; Leon O b e r s t a r , šef finančnega oddelka, OZD Itas, Kočevje; Gabrijel "O p e k a , analitik, Plinarna, Ljubljana; Franjo Panza, ekonomski tehnik, vodja organizacijske službe, Emo, Celje; Miha Papič, pomočnik direktorja, Splošno gradbeno podjetje Zidar, Kočevje; Milan Paunovič, zdravnik, Zdravstveni dom Ljubljana, enota Moste, Ljubljana; Ivan Prezelj, tehnični direktor, Melamin, kemična tovarna, Kočevje; / Pe'ter Primožič, diplomirani pravnik, vodja splošno kadrovskega sektorja. ABC, Združeno trgovsko podjetje Ljubljana, TOZD Napredek, Domžale; Alojz Pušnik, nadzornik lokomotiv, Sekcija za vleko Nova Gorica; Franc R d t a r , upokojenec, Tolmin, Kosovelova l/a; Metod Sekirnik, diplomirani inženir gozdarstva, vodja gozdnega obrata Lesna, gozdarstvo in lesna industrija, Slovenj Gradec, TOZD Gozdarstvo; Marjeta Stele, ekonomist, šef telegrafa, Podjetje za PTT promet Ljubljana; ' Slavka S e m r o V , upokojenka, Ljubljana-Polje, Zaloška 299/a; Stefan Skoda, vodja toplovodnih kurilnih naprav. Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec, p. Lenart v Slovenskih Goricah; Slavko Tekavčič, strokovni sodelavec, Republiški sekretariat za finance, Ljubljana; Plinio T o m a s i n , upokojenec, Piran, Ulica svobode 5, Jože V u č e m i 1 o , pomočnik direktorja, Metalka, trgovsko izvozno, uvozno zastopstvo in proizvodno podjetje, Ljubljana, TOZD Prodaja na drobno; Mojmir W o n d r a , diplomirani inženir živilske tehnologije, asistent. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, živilsko tehnološki oddelek; Štefanija Zagmojster vodja ekonomsko investicijske službe, Podjetje za PTT promet Ljubljana; Valentina Zorzut, analitik, Cestno podjetje Koper; Rudi 2 a v b i, strugar, sekretar družbenopolitičnih organizacij. Tehnika, gradbeno podjetje, Ljubljana; Milan 2 o 1 n i r , glavni tehnolog za varstvo rastlin, Hmezad, 2alec; Lojze 2 u m e r , diplomirani inženir "elektrotehnike, Iskra, združeno podjetje Kranj, Iskra, Železniki. St. 111-12/76 Ljubljana, dne 20. oktobra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Vladimir Logar 1. r. 1154. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3, alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter v zvezi s 17. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije .na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 20. oktobra 1976 sprejela ODLOK o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Kopru I Okrožno sodišče v Kopru ima 165 sodnikov porotnikov. II Za sodnike porotnike se izvolijo: Leopold Ambrožič, finančni knjigovodja, Tr-goavto, trgovina, servis, zastopstvo tujih firm, Koper, TOZD Trgovina in zastopstvo tujih firm; Miranda A n d r i č, administratorka, Plutal, Ljubljana, TOZD Grafika, Ilirska Bistrica; Narcisa A n t o n a c , namestnik poslovodje, Trgovsko podjetje na drobno in na debelo Soča, Koper, Poslovalnica Izola; Nada Bajc, učiteljica filozofije, psihologije in sociologije. Gimnazija Postojna; Ljubo B e n e v o 1, vodja oddelka v zunanji službi, Intereuropa, mednarodna špedicija in transport. Koper; Valerija Benko, knjigovodja glavne knjige, Splošna plovba Piran; Vojteh B e n u 1 i č , pomočnik ravnatelja, Osnovna šola Piran; Valter Bertok, prodajalec, Trgovsko podjetje Istra Benz, Koper; Matija Blažič, višji referent za investicije, Kreditna banka Koper; Matevž B 1 o k a r, vodja komercialno-tehnične službe, Lesograd. podjetje za predelavo lesa, Kozina; Valentin Bob er a, vodja prodaje rezervnih delov, Tovarna avtomobilov Cimos, Koper; Renato Bonaca, rezkalec, Tovarna kovinske galanterije Ljubljana, TOZD Kovinske galanterije Šmarje pri Kopru; Franc Brankovič, upokojenec, Izola, Oktobrske revolucije 21; Julijan B r e m e c , preizkuševalec orodij, Kemična industrija Iplas, Koper; Franc Brezovec, vodja proizvodnega sektorja, Tovarna pohištva Krasoprema, Dutovlje; Ivan Bubnič, upokojenec, Pivka, Kolodvorska 22/a; Vojteh Centa, poslovodja poslovalnice, Emona Ljubljana, Ljubljana, TOZD Trgovski obrat Koper; Darij Cetin, poslovodja, Emona Ljubljana, Ljubljana, TOZD Ilirija, trgovina in gostinstvo, Ilirska Bistrica; Miro Cetina, upokojenec, Studeno 11, p. Postojna; Elia C r o 11 i n i, upokojenka, Koper, Garibaldijeva 4; ^ Srečko Čadež, vodar, Droga, prehrambena industrija, Portorož, TOZD Soline, Seča; Jožica Černič, upokojenka, Piran, Prežihova 13; Rudi Crnac, referent v komerciali, Trgoavto, trgovina, servis, zastopstvo tujih firm, Koper; Edvard Debeljak, vodja domačega transporta, Intereuropa, mednarodna špedicija in transport. Koper; Mariza Defrančeski, receptorka, Postojnska jama, turistično hotelsko podjetje, Postojna, TOZD Hotel Jama; Branko Dekleva, projektant, Komunalno gradbeno podjetje Ilirska Bistrica; Vera Dodič, vzgojiteljica, Vzgojno varstveni zavod Izola; Marija Dolenc, upokojenka, Senožeče 120; Anton D o m n i k , direktor, SOZD Alpetour, Škofja Loka, TOZD Hoteli Strunjan; Danilo Faganeli, zvezni tržni inšpektor, Zvezni tržni inšpektorat Koper; Federik Flego, pomočnik šefa strežbe, Hotelsko podjetje Triglav, Koper; Nadja Frank, referent ža zadeve borcev NOV, Skupščina/občine Ilirska Bistrica; Marij F u r 1 a n i č , vodja službe za splošne zadeve in varnost, Luško podjetje Luka Koper, Koper; Simona Furlanič, obračunski referent, Proizvodno trgovsko podjetje Center, Koper; Štefan G a 1 i n e c , disponent, Luško podjetje Luka Koper, Koper; Dragica G o b i n a , kadrovski referent, Trgovsko podjetje Istra Benz, Koper; Boltežar Gorup, upokojenec, Koper, Strma pot 4; Milan G r 1 j, interni tržni inšpektor, Agraria. kmetijsko predelovalni zadružni kombinat — delovna skupnost skupne službe, Koper; Henrik H a b j a rt , vodja splošnega sektorja, Transavto, Postojna; Ilonka H a j n a 1, preparator dela, Pomorski muzej Sergej Mašera, Piran; Ada H o 1 u b , glavna kuharica, Podjetje za proizvodnjo in prodajo igrač, kovinskih in plastičnih izdelkov Mehanotehnika, Izola; Nevija Hrvatin, upokojenka, Bertoki 59, p. Koper; , Irena H u d a 1 e s . kadrovik. Trgovsko podjetje na drobno in na debelo Soča, Koper; Bruno Ivančič, upravnik TOZD. Podjetje za PTT promet Koper, TOZD za PTT promet Sežana; Danilo Ivančič, delovodja, Piama, industrija za proizvodnjo in predelavo plastičnih mas, Podgrad: Valentina Jamnik, blagajničarka, Gostinsko podjetje Galeb, Koper; Majda Jazbec, referent za obračun prometnega davka, Založniško grafično podjetje Primorski tisk, Koper; Jakob Jerala, samostojni tehnolog za struženje, Tovarna motornih vozil Tomos, Koper; Boris Jerman, višji referent v transportu, Intereuropa, mednarodna špedicija in transport, Koper; Nela Jermaniš, administratorka, Vodnogospodarsko podjetje fahdro, Koper; Božo Jevševar, ravnatelj, Gimnazija Piran; Akvilegija J u r e t i č, referent za delovna razmerja, Komunalno gradbeno podjetje Ilirska Bistrica; Dušanka J u r i č i č , kemijski tehnik, Tovarna organskih kislin, Ilirska Bistrica; Milka Kaluža, upokojenka, Pivka, Postojnska 8; Alojzija Kavčič, korespondent, Intereuropa, mednarodna špedicija in transport, Koper; Viljem Kavrečič, kurir, Cestno podjetje Koper; Mira Kirn, medicinska sestra v pneumoftizio-loški službi, Kraški zdravstveni dom Postojna, Temeljna enota Ilirska Bistrica; Ludvik Klemenčič, učitelj praktičnega pouka, Tehniška pomorska, strojna in elektro šola, Piran; Drago Kocjan, kmet-kooperant, Kras-Jadran, proizvodnja, trgovina in storitve, Sežana; Bogdan Kocjančič, avtoelektriČar, Prometna, hotelska, proizvodna in storitvena delovna organizacija Slavnik, Koper, TOZD Potniški promet in turizem, Koper; Karel Kocjančič, strokovni sodelavec v prav-no-zavarovalni službi, Luško podjetje Lu.ia Koper, Koper; Narcis Kod arin, komercialr.'. referent prodaje. Lesno podjetje Opremil, Izola; Ivanka Kodrič, finančni knjigovodja, Adria-commerce. export-import, Koper; Olga Koren, vodja krajevnega urada in matičar, Skupščina občine Piran, Krajevni urad Portorož; Branko Korenika, sekretar, Lesno podjetje Oprema, Izola; Marija Kovačič, upokojenka, Izola, Cegnarjeva 5; Just Kozlovič, samostojni obrtnik, Koper, Pahorjeva 1; Adolf Krasna, računovodja, Obalna telcsno-kulturna skupnost Koper, sedež Piran; Jože Kuret, upokojenec, Portorož, Istrskega odreda 2; Vojka Lenarčič, analitik, Emona Ljubljana, Ljubljana, TOZD Ilirija, trgovina in gostinstvo, Ilirska Bistrica; Darinka Ličen, snemalec, Tovarna motornih vozil Tomos, Koper; Julka L i p a n j e , upokojenka. Sežana, Srebrni-čeva 1; Franc Logar, organizator proizvodnje, Hmezad, kmetijstvo, industrija, trgovina in gostinstvo Žalec, TOZD Kmetijstvo, Ilirska Bistrica; Bernarda Lovrečič, vodja skladišča, Nanos, Postojna, velet.rgovsko podjetje import-export, TOZD Industrijsko blago. Koper; Ludvik Lulik, samostojni obrtnik, Postojna, Pod kolodvorom 2; Bosiljka Maglica, komercialist nabave. Piama. industrija za proizvodnjo in predelavo plastičnih mas, Podgrad; , Franc Mahne, razvijalec plastičnih mas, Kemična industrija Iplas, Koper; Marica Marinič, administratorka, Podjetje za proizvodnjo in promet ključavnic ter okovja Lama, Dekani; Lucijan Markežič, vodja referata, Intereuropa, mednarodna špedicija in transport, Koper; Emil M e v 1 a, nadzornik lokomotiv, Sekcija za vleko Ljubljana, delovna enota Reka, strojna izpostava Sežana; Romeo M i h e 1 j, vodja hladilne strojnice, Pivka, Perutninarski kombinat Neverke, p. Pivka; Emil Miklavec, vodja vzdrževanja, Javor, lesna industrija, Pivka, TOZD Tovarna furnirja, Prestranek; Jože Milanič, vodja finančno-računskega sektorja .Kemična industrija Iplas, Koper; Alojz Milavec, strojni ključavničar, Tovarna motornih vozil Tomos, Koper; Neda Milharčič, vodja računovodske službe, Piama, industrija za proizvodnjo in predelavo plastičnih mas, Podgrad; Janez Miš igo j, vodja proizvodnje TOZD I, Podjetje za proizvodnjo in prodajo igrač, kovinskih in plastičnih izdelkov Mehanotehnika, Izola, TOZD I; Vera Može, upokojenka, Postojna, Ulica 1. maja l/a; Boris M r v č i č , prometnik, Transport, Ilirska Bistrica; Fabjo Muženič, samostojni komercialist, Adria-commerce, export-import. Koper; Orlanda Norčič, socialna delavka, Občinska skupnost socialnega skrbstva Sežana; Franc Ogrizek, revirni Vodja, Gozdno gospodarstvo Postojna, TOZD Gozdarstvo, Postojna; Dane Opsenica, inšpektor za carinsko vrednost, Carinarnica Koper; Emil Orel, vodja operativne priprave dela, Krasmetal, izdelovanje kovinske opreme, strojev in naprav, Sežana; Branko Pahor, razvijalec plastičnih mas. Kemična industrija Iplas, Koper; Ema Pavkovič, analitik, Služba družbenega kn j igovodstva Postoj na; Igor Penko, konstruktor, Tovarna organskih kislin Ilirska Bistrica; Jana Peric, referent dolgoročnih kreditov v odplačevanju, Kreditna banka Koper; Lino-Ferucio Perič, strojni mizar, Slovenijales-Stil, tovarna pohištva, Koper; Marjan Perka n, delovodja ^furnirnice, Lesno kemična industrija Lesonit, Ilirska Bistrica, TOZD Topol, predelava lesa. Ilirska Bistrica; Leopold Peternelj, upokojenec, Sveto 8, p. Komen; Zdravko Pipan, vodja investicijskega oddelka, Iskra, Železniki TOZD Tovarna radijskih sprejemnikov, Sežana; Franc Pirjevec, analitik za gospodarstvo, Skupščina občine Sežana; Vera Pirjevec, računovodja, Turistično hotelsko podjetje Portorož, TOZD Turizem Avditorij, Portorož; Hinko Plan k, elektrovarilec, Ladjedelnica 2. oktober, I^ola; Bruno Pobega, poslovodja enote Plavje, Trgovsko podjetje Istra Benz, Koper; Bruno Podreka, učitelj, Poklicna kovinarska in avtomehaniška šola Koper; Vlado Pogačnik, vodja selekcije, Kras-Ja-dran, proizvodnja, trgovina in storitve, Sežana; Ivan Pogorelec, traktorist, Kmetijska zadruga Postojna; Hinko Poročnik, tehnolog strojnega vzdrževanja, Lesno kemična industrija Lesonit, Ilirska Bistrica; Ljudmila Posega, šef kadrovsko splošne službe, Železniško gospodarstvo Ljubljana, Železniško transportno podjetje Ljubljana, secija za vzdrževanje prog Postojna; Sonja Požar, komercialni referent v izvozu, Kombinat konzervne industrije Delamaris, Izola; Alojz Prelec, kmet-kooperant, Kras-Jadran, proizvodnja, trgovina in storitve, Sežana; Andrej Pristov, upokojenec, Piran, JLA 35; Boris Prosen, sekretar Občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije, Ilirska Bistrica; Lucija Pugliese-Scher, novinarka, Studio TV Koper; Jože Rebula, upokojenec, Sežana, Kidričeva 3; Rafael R e d n a k , svetovalec, Trgovsko podjetje na drobno in na debelo Soča, Koper; Ana R e n e r , tajnica samoupravnih organov, Splošna bolnica Koper; Neva R o 1 i h , vodja kadrovske službe, Proizvodno trgovsko podjetje Center, Koper; Nada Rozman, socialna delavka, Občinska skupnost socialnega ski-bstva Postojna; Vanda R u e h, referent v tajništvu za samoupravljanje, Tovarna avtomobilov Cimos, Koper; dr. Marija Mita Sič-Stegel, zdravnica specialistka — vodja službe za varstvo otrok, žena in mladine, Kraški zdravstveni dom Postojna; Albin S i k u r , referent za osnovna sredstva, Luško podjetje Luka Koper, Koper; Vladimira Sila, komercialist prodaje, Lesno kemična industrija Lespnit, Ilirska Bistrica; Marija Škrinjar, referent za zadeve borcev NOV, Skupščina občine Sežana; Mija Smuk, tajnica direkcije, Mednarodna pomorska agencija Interagent, Koper; Vojko Sosič, vodja referata v računovodstvu, Intereuropa, mednarodna špedicija in transport, Koper; Slava Stegu, referent za kreditiranje komunalne in stanovanjske izgradnje, Kreditna banka Koper, Ekspozitura Ilirska Bistrica; Tomislav S t e v i č , šef odseka za carinsko upravne zadeve, Carinarnica Sežana; Sergio Stipanchic, ravnatelj, Gimnazija z italijanskim učnim jezikom Piran; Tone Strle, direktor delovne skupnosti Skupne službe, Nanos, veletrgovsko podjetje import-export, .Postojna; Stanka Stumpf, ravnateljica, osnovna šola Jelšane; Vinko S a b e c , vodja formalnega reskarja, Lesno kemična industrija Lesonit, TOZD Topol, predelava lesa, Ilirska Bistrica; Oskar Ščuka, tehnični vodja programa, Liv, industrija kovinskih in plastičnih izdelkov, TOZD Kovinski izdelki, Postojna; Marija Škerjanc, direktor,. Kovinar, ključavničarstvo, vijakarna, Hrpelje-Kozina, p. Kozina; Miro Škrj'anc, tehnik kontrole orodij, Tovarna motornih vozil Tomos, Koper; Aldo Škrk, v. d. direktorja, Kmetijska zadruga Lucija, Portorož; - Lidija Skrij, šef kadrovsko splošne službe, Železniško transportno podjetje Ljubljana, TOZD Sekcija za vleko Divača; Anka Šoba, ' referent investicijske operative, Tovarna motornih vo?il Tomos, Koper; Ljudmila Špehar, manipulant škod, Zavarovalnica Sava, Ljubljana, Poslovna enota Postojna; Jože Štefančič, tehnični kontrolor, Transport, Ilirska Bistrica; Tanja Stoka, učiteljica, Osnovna šola Sežana; Boris Štrkalj, direktor, Kovinsko obrtno podjetje Istrametal, Piran, sedež Portorož; Radovan S u c , direktor, Obalni zdravstveni dom Koper; Ivan Tavčar, pleskar, Podjetje za proizvodnjo in montažo kovinske opreme in livarna Aluminij, Komen; Jože Tavčar, vodja obrata. Zavod za pogozdovanje in meloracijo Krasa, Sežana, obrat Kooperacija; Viktor Tavčar, samostojni obrtnik, Opel servis, Sežana; Josip Toič. upokojenec, Piran, Gortanova 4; Ivan Tomšič, upokojenec, Piran, Vrtna 7; Mihaela T r e b š e , organizator-programer, Kombinat konzervne industrije Delamaris, Izola; Marija Ugrin, natakarica, Gostinsko podjetje Galeb, Koper; Edvard Uhelj, upokojenec, Lucija 10, p. Portorož; Slavko Uhelj, vodja električnih naprav v jami, Postojnska jama, turistično hotelsko podjetje, TOZD Jama. Postojna; Jordan U m e r , komercialist, Agraria, kmetijsko predelovalni zadružni kombinat, Koper; Ada Valenčič, kadrovik, Transport, Ilirska Bistrica; Branimir Velkavrh, upokojenec, Portorož Fi-zine 1; Marjan Vidic, tehnolog za kvaliteto, Podjetje za proizvoddnjo in prodajo igrač, kovinskih in plastičnih izdelkov Mehanotehnika, Izola; Judita Vidmar , ravnateljica, Dijaški dom Bal-domirja Sajeta, Piran; Ivanka Vilhar, komercialni referent, Intereuropa, mednarodna špedicija in transport, Koper; Franc Vuk. vodja obrata, Emona Ljubljana, Ljubljana, TOZD Hotel Bernardin, Portorož; Edo Zgonc, upokojenec. Koper, Vegova 25/b; Anica Žerjal, referent za osnovna sredstva, Rižanski vodovod Koper; Slavica Z i v e e , šef odseka za upravno gospodarske in premoženjsko pravne zadeve, Skupščina občine Piran; Janez Žumer, vodja splošnega sektorja, Vodnogospodarsko podjetje Hidro, Koper; Nevenka Žumer, strokovni referent za proučevanje dela po poslih sredstev in naložb, Kreditna banka Koper. St. 111-12/76 Ljubljana, dne 20. oktobra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije 1155. Na podlagi prvega odstavka 406. člena ustave SR Slovenije in drugega odstavka 10. člena zakona o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 26-286/74) izdaja direktor Geodetske uprave SR Slovenije v soglasju z republiškim sekretarjem za ljudsko obrambo in z direktorjem Zavoda SRS za statistiko PRAVILNIK o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem pravilnikom se določajo vsebina in tehnični normativi za izdelavo in vzdrževanje katastra komunalnih naprav za območje občine (v nadaljnjem besedilu: zbirni kataster komunalnih naprav) ter minimalna vsebina in minimalni tehnični normativi za izdelavo in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki ga vodijo za svoje potrebe komunalne in druge organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu: kataster komunalnih naprav organizacije). II. OBSEG IN VSEBINA KATASTRA KOMUNALNIH NAPRAV 2. člen V zbirnem katastru komunalnih naprav in v katastrih komunalnih naprav ustreznih komunalnih in drugih organizacij, se evidentirajo podatki: 1. o primarnem in sekundarnem omrežju vodovoda, kanalizacije, plina, tekočih goriv, elektrike, javne razsvetljave, telefona in telegrafa ter toplovoda, ki je pod zemljo, na njej in nad njo (v nadaljnjem besedilu: komunalni vodi); 2. o pripadajočih objektih komunalnih vodov; 3. o ulicah, javnih cestah in trgih z njihovo opremljenostjo; 4. o podzemnih in nadzemnih cisternah, ki vsebujejo zdravju škodljive snovi; 5. o drugih komunalnih objektih po sklepu občinske skupščine, kot so npr. zelene površine, drenaže, industrijski vodi, vodi za potrebe mestnega prometa, terciarni komunalni vodi, itd. Primarno in sekundarno omrežje komunalnih vodov je določeno z navodilom o tem, kaj se šteje za primarno in sekundarno omrežje komunalnih naprav in objektov, ki ga je izdal republiški sejeretar za urbanizem (Uradni list SRS, št. 65-11/70). 3. člen Za pripadajoče objekte komunalnih vodov se štejejo: 1. pri vodovodu: vodarne, zajetja, črpališča, celice, čistilne naprave, vodohrani, jaški, zapirači (vključno z zapirači za hišne priključke), hidranti, javni iztoki vode, vodometi, smerni kamni, signalni in krmilni vodi; 2. pri kanalizaciji: čistilne in izločilne naprave, črpališča, celice, jaški, požiralniki, ponikovalnice, retencijski bazeni, izlivi; 3. pri plinu: plinohrani, regulatorske postaje, zapirači (vključno z zapirači za hišne priključke), jaški, merilne cevi, sifoni in smerne (duhalne) kape, signalni in krmilni vodi; 4. pri vodih tekočih goriv: zbiralniki, priključki in črpalne postaje, celice, jaški, zapirači, smerni stebri; 5. pri elektriki: transformatorske in razdelilne postaje, celice, jaški, oporišča (drogovi, jambori, stebri, strešna stojala, konzole), kabelske omarice, smerni kamni; 6. pri javr>i razsvetljavi: prižigališča, jaški, oporišča, svetilke, signalni in krmilni vodi; 7. pri telefonu in telegrafu: jaški, govorilnice, kabelske omarice in hišice, oporišča, smerni kamni; 8. pri toplovodu (vročevodu, parovodu); črpališča, jaški, celice, kompenzatorji, oporišča. Za pripadajoče objekte komunalnih vodov se štejejo tudi aktivne antikorozijske naprave pri kovinskih vodih pod zemljo in zaščitni objekti podzemnih vodov (kineta, kabelska kanalizacija, kolektor, zaščitna cev, itd). 4. člen Za opremljenost pri ulicah, javnih cestah in trgih se štejejo: vozišča, hodniki, pešpoti, kolesarske steze, parkirni prostori, avtobusna postajališča in zeleni pasovi ob prometnicah ter semaforske centrale, semaforske omarice, semaforji in osvetljeni prometni znaki ter krmilni in napajalni vodi. 5. člen Kot cisterne, ki vsebujejo zdravju škodljive snovi se štejejo cisterne s prostornino 5 m3 in več zunaj in znotraj zgradb, ki so v upravljanju komunalnih in drugih organizacij oziroma v lasti občanov, in v katerih se hranijo snovi (bencin, nafta, kurilno olje itd...), ki bi lahko povzročile onesnaženje okolja, eksplozije ali požar večjega obsega. 6. člen O komunalnih vodih in njihovih pripadajočih objektih ter drugih objektih iz 2., 3, 4. in 5 člena tega pravilnika se v grafičnem oziroma številčnem delu ope-rata zbirnega katastra komunalnih naprav in katastrov komunalnih naprav ustreznih komunalnih in drugih organizacij evidentira; 1. za vse komunalne vode ter signale, krmilne in napajalne vode: — material, dolžina in prerez voda ter napetost pri elektriki; — tloris voda in tloris točk smernih in višinskih lomov ter točk, v kateri se spremeni prerez oziroma material voda; — nadmorska višina točk višinskih lomov voda in to: pri kanalizaciji na dnu kanala, pri toplovodu v kineti na dnu kinete, pri vseh ostalih vodih pa na temenu voda; 2. za pripadajoče objekte komunalnih vodov (razen za signalne, krmilne in napajalne vode) ter za semaforske centrale in omarice, semaforje in osvetljene prometne znake: — tloris; 3. za vozišča, hodnike, pešpoti, kolesarske steze, parkirne prostore, avtobusna postajališča in zelene,pasove ob prometnicah; — material obrabnega sloja vozišč hodnikov, pešpoti, kolesarskih stez, parkirnih prostorov in avtobusnih postajališč; — površina obrabnega sloja vozišč, hodnikov, pešpoti. kolesarskih stez. parkirnih prostorov in avtobusnih postajališč ter površina zelenih pasov ob prometnicah; — tloris vozišč, hodnikov, pešpoti, kolesarskih stez, parkirnih prostorov, avtobusnih postajališč in zelenih pasov ob prometnicah ter meje (razmejitve), v kateri se spremeni obrabni sloj; 4. za cisterne: — material, tloris, prostornina in namembnost (vsebina), Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se v operatu zbirnega katastra komunalnih naprav ne evidentira: — material pri toplovodu ter material in prerez voda pri elektriki, javni razsvetljavi, telefonu in telegrafu ter signalnih, krmilnih in napajalnih vodih; — nadmorska višina točk višinskih lomov voda pri nadzemnih žičnih in kabelskih vodih. Evidentiranje podatkov iz prejšnjega odstavka se lahko opusti tudi v katastrih komunalnih naprav ustreznih komunalnih in drugih organizacij. 7. člen V operatu zbirnega katastra komunalnih naprav se vozišča, hodniki, pešpoti, kolesarske steze, parkirni prostori in avtobusna postajališča razvrstijo glede na material obrabnega sloja v eno od naslednjih kategorij: asfalt, beton, kocke ali gramoz. Dolžina, prerez, površina in prostornina se vodijo v zbirnem katastru komunalnih naprav po veljavnih standardih, če standardov ni pa v enotah, kot se vodijo v katastru komunalnih naprav organizacije. III. IZDELAVA KATASTRA KOMUNALNIH NAPRAV 8. člen Kataster komunalnih naprav organizacije se izdela z neposredno geodetsko izmeritvijo komunalnih vodov in objektov, zbirni kataster komunalnih naprav pa praviloma s prevzemom podatkov iz katastra komunalnih naprav organizacij. Osnova za izdelavo operata katastra komunalnih naprav je elaborat ki je dobljen z geodetsko izmeritvijo in obsega izmeritveno skico, zapisnike merjenja in računanja. Komunalne in druge organizacije združenega dela, ki vodijo kataster komunalnih naprav za svoje potrebe, morajo na zahtevo občinskega geodetskega organa brezplačno odstopiti, v skladu s 5. členom zakona o katastru komunalnih naprav, podatke iz elaborata in operata svojih katastrov komunalnih naprav. 1. Geodetska izmeritev 9. člen Geodetsko Izmeritev komunalnih vodov in objektov (pripadajočih in drugih) je treba opraviti z navezavo na geodetske točke. Zaradi zagotovitve potrebne natančnosti je treba izmeriti kontrolne mere za točke smernih lomov podzemnih vodov in za podzemne komunalne objekte. Če mreža geodetskih točk ni dovolj gosta za potrebe geodetske izmeritve komunalnih vodov ih objektov, jo je treba zgostiti. Postavitev in obnova temeljnih geodetskih točk višjih in nižjih redov se izvaja po določbah zakona o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 16-142/74), postavitev dodatnih — izmeritvenih geodetskih točk pa se izjava istočasno z geodetsko izmeritvijo komunalnih vodov in objektov. Geodetska izmeritev z izmeritvijo kontrolnih mer se opravi po predpisih ki veljajo za temeljno topografsko izmeritev oziroma zcmljiško-katastrsko izmeritev. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena je dovoljeno pripadajoče objekte komunalnih vodov in druge komunalne objekte v zgradbah in na zgradbah (strešna stojala, konzole, svetilke, cisterne, itd.) izmeriti z odmerjanjem od okolnih objektov. 10. člen Geodetsko izmeritev nezasutih in z iskalci ugotovljenih komunalnih vodov in objektov je treba opraviti v mestih in naseljih vsaj z enako natančnostjo, kot je predpisana za izmeritev elementov temeljnega topografskega načrta 1:1000, na drugih območjih pa vsaj z enako natančnostjo, kot je predpisana za izmeritev elementov temeljnega topografskega načrta 1:2000 oziroma 1:2500. 2. Operat zbirnega katastra komunalnih naprav 11. člen Podatki zbirnega katastra komunalnih naprav se vodijo v opera tu, ki obsega: 1. evidenčni načrt, I 2. pregledni načrt, 3. popisni list, 4. zbirni list. Evidenčni in pregledni načrt sestavljata grafični del, popisni in zbirni list pa številčni del operata zbirnega katastra. 12. člen Evidenčni načrt je temeljni grafični dokument zbirnega katastra komunalnih naprav, v katerem morajo biti evidentirane meje statističnih okolišev ter vsi komunalni vodi in objekti iz 2., 3., 4. in 5. člena tega pravilnika in vsi podatki iz 6. člena tega pravilnika, razen dolžin, površin in prostornin. Kot osnova za izdelavo evidenčnega načrta se praviloma uporabi temeljni topografski načrt naslednjega merila (v nadaljnjem besedilu osnovni načrt): — 1:500 ali 1:1000 za naselja, — 1:2000 ali 1:2500 za druga intenzivna območja, — 1:5000 ali 1:10 000 za ostala območja. Kot evidenčni načrt se šteje: 1. osnovni načrt, če vsebuje podatke, ki so predmet evidentiranja v zbirnem katastru; 2. osnovni načrt, ki je praviloma na prozornem materialu in posebne prozorne folije z elementi zbirnega katastra komunalnih naprav. V teh posebnih prozornih folijah pa se ne evidentirajo tisti podatki komunalnih vodov in objektov, ki so predpisana vsebina osnovnega načrta, če so v osnovnem načrtu tudi prikazani. 13. člen Merilo evidenčnega načrta mora biti določeno tako, da je praviloma minimalna razdalja med vzporedno potekajočimi vodi v načrtu vsaj 1 mm. Ce osnovni načrt, ki je podlaga za izdelavo evidenčnega načrta, tega ne omogoča, naj se osnovni načrt poveča. Tako povečan osnovni načrt je potrebno na novo grafično obdelati (tuširanje, izpis ali montaža napisov, številk, itd.). ' 14. člen V evidenčnem načrtu se prikaže tloris komunalnih vodov in objektov v merilu načrta, če je njihova velikost v načrtu večja od 2 mm, drugače se prikaže le tloris osi voda oziroma sredina objekta. Ne glede na določbe prejšnjega stavka se prikaže le tloris osi voda za vse nadzemne žične in kabelske vode (elektrika, telefon). 15. člen Komunalni vodi in objekti, ki so prikazani v evidenčnem načrtu, morajo biti ločeno označeni s posebnim znakom odvisno od načina, po katerem je bil ugotovljen tloris in nadmorska višina. Zlasti se mora posebej označiti, če sta bila tloris in nadmorska višina ugotovljena: — z geodetsko izmeritvijo pred zasutjem, — z geodetsko izmeritvijo z izkalci ugotovljene lege, — s prevzemom podatkov iz katastra komunalnih naprav organizacije, ki ni izdelan v skladu s tem pravilnikom. O uporabnosti podatkov katastra komunalnih naprav organizacije za izdelavo evidenčnega načrta odloči občinski geodetski organ po predhodni strokovni analizi, ki obsega po potrebi tudi terenska kontrolna merjenja. 16. člen Pregledni načrt je shematični grafični prikaz elementov zbirnega katastra komunalnih naprav in se izdela samo za območje naselja, Pregledni načrt se izdela praviloma ločeno .za vsak komunalni vod na podlagi podatkov iz evidenčnega načrta. V preglednem načrtu se praviloma prikaže: — shematska lega komunalnih vodov in objektov, — razdelitev in nomenklatura posameznih listov evidenčnega načrta; — imena ulic, cest in trgov ter številke in meje statističnih okolišev, krajevnih skupnosti in občine. Pregledni načrt se izdela praviloma v merilu 1:5000 ali 1:10.000. Merilo preglednega načrta je treba uskladiti z merilom preglednega načrta zemljiškega katastra ozi-oma grafičnih prikazov geodetske prostorske dokumentacije 17. člen Podatki v evidenčnem in preglednem načrtu ter izmeritveni skici zbirnega katastra komunalnih naprav morajo biti prikazani v skladu z znaki za zbirni kataster komunalnih naprav, ki bodo objavljeni v posebni uradni publikaciji Geodetske uprave SRS. V tej publikaciji bo določena tudi vsebina zunanjega opisa evidenčnega in preglednega načrta. 18. člen V popisnem listu se evidentirajo številčni podatki o dolžinah komunalnih vodov glede na material in prerez voda, o površinah zelenih pasov ob prometnicah in obrabnega sloja vozišč, hodnikov, pešpoti, kolesarskih stez, parkirnih prostorov in avtobusnih postajališč ter o prostorninah cistern. Popisni list se vodi za območje statističnega okoliša, oziroma dela okoliša v eni krajevni skupnosti, če je statistični okoliš v več krajevnih skupnostih. 19. člen ^ Podatki iz popisnega lista se sumarno prikažejo v zbirnem listu. Zbirni list se vodi za območje krajevne skupnosti in za območje občine. IV. VZDRŽEVANJE KATASTRA KOMUNALNIH NAPRAV 20. člen Vzdrževanje katastra komunalnih naprav obsega spremljanje in ugotavljanje sprememb, ki nastajajo z novo graditvijo, rekonstrukcijo in opustitvijo komunalnega voda oziroma objekta ter izvedbo ugotovljenih sprememb v operatu katastra komunalnih naprav. Vzdrževanje katastra komunalnih naprav mora zagotavljati isto natančnost, kot je predpisana za njegovo izdelavo. 21. člen Vzdrževanje zbirnega katastra komunalnih naprav temelji na prijavah o spremembah komunalnih vodov oziroma objektov, ki jih vlagajo pri občinskem geodetskem organu komunalne in druge organizacije združe- nega dela po 6. členu zakona o katastru komunalnih naprav. Prijava o spremembi komunalnega voda oziroma objekta iz prejšnjega odstavka mora vsebovati poleg splošnih podatkov o organizaciji združenega dela zlasti naslednje podatke: —; naziv komunalnega voda oziroma objekta, — opis lokacije voda (ulica, naselje itd.) in označbo osnovnega načrta, — vrsto sprememb (novogradnja, rekonstrukcija, opustitev) in vrsto materiala, — dimenzije (dolžina, prerez), površino oziroma prostornino, — število pripadajočih objektov, — datum spremembe oziroma izmeritve. Prijavi morajo biti priloženi geodetski izmeritveni podatki, ki obsegajo Zlasti izmeritveno skico ter zapisnike merjenja. Ce uporablja organizacija združenega dela v izmeritveni skici druge znake, kot so določeni za izmeritveno skico zbirnega katastra, da ob predaji tudi pojasnilo o znakih. 22. člen Občinski geodetski organ pregleda prijavo in geodetske terenske izmeritvene podatke, ki jih prejme po 21. členu tega pravilnika od komunalnih in drugih organizacij združenega dela ter ugotovi,'ali jih je možno uporabiti za vzdrževanje zbirnega katastra komunalnih naprav. Ce občinski geodetski organ ugotovi, da podatki niso uporabni za vzdrževanje zbirnega katastra komunalnih naprav, jih zavrne z navedbo vrste pomanjkljivosti in določitve roka za odpravo teh pomanjkljivosti. 23. člen Za komunalne vode in objekte, ki niso v upravljanju komunalnih in drugih organizacij združenega dela in za tiste, ki so v lasti občanov oziroma za tiste, ki sploh nimajo upravljalca, je dolžan ugotoviti in izvesti spremembo stanja komunalnega voda oziroma objekta občinski geodetski organ. V skladu s 5. členom zakona o katastru komunalnih naprav ugotavlja spremembo stanja komunalnega voda oziroma objekta občinski geodetski organ z občasnimi pozivi (razglasi) upravljalcem, lastnikom oziroma uporabnikom, od katerih zahteva, da mu sporočijo ustrezno spremembo. Občinski geodetski organ mora izvesti v operatu zbirnega katastra komunalnih naprav tudi vsako spremembo, ki jo ugotovi po uradni dolžnosti. Kot sprememba ugotovljena po uradni dolžnosti se šteje sprememba, ki se jo da ugotoviti iz podatkov temeljne geodetske izmere, zemljiškega katastra, geodetskih merjenj, zakoličb in drugih podatkov, s katerimi razpolaga občinski geodetski organ oziroma s primerjavo stanja med zbirnim' katastrom in katastrom komunalnih naprav organizacije. To primerjavo je treba opraviti najmanj vsakih 5 let. 24. člen Spremembe se sproti uvajajo v vse dele operata zbirnega katastra komunalnih naprav razen v zbirni list, in to najkasneje v 30 dneh po prejemu prijave po 21. členu tega pravilnika oziroma po ugotovitvi spremembe po 23. členu tega pravilnika. Popisni in zbirni list se zaključita za koledarsko leto. V. POSEBNE DOLOČBE 25. člen S programom se lahko določi izdelava zbirnega katastra komunalnih naprav po fazah glede na prioriteto posameznih območij (statističfti okoliš, naselje, krajevna skupnost in podobno). Prav tako se lahko izdela številčni del šele, ko je izdelan grafični del zbirnega katastra komunalnih naprav. 26. člen Zaradi zavarovanja se izdelajo kopije oziroma pomanjšave vseh listov evidenčnega načrta zbirnega katastra komunalnih naprav in-sicer na takem materialu in formatu, da je zagotovljena potrebna grafična natančnost pri eventualni nadomestitvi evidenčnih načrtov s temi kopijami pziroma pomanjšavami. Te kopije oziroma pomanjšave je potrebno uskladiti s stanjem v evidenčnih načrtih najmanj vsakih 5 let, tako da se do-rišejo spremembe oziroma se izdelajo nove kopije oziroma pomanjšave. Elaborat zbirnega katastra komunalnih naprav in kopije oziroma pomanjšave evidenčnega načrta iz prvega odstavka tega člena arhivira občinski geodetski organ. Kopije oziroma pomanjšave evidenčnega načrta 't/. prvega odstavka tega člena je treba arhivirati v drugih prostorih, kot se nahaja evidenčni načrt zbirnega katastra komunalnih naprav. Pri arhiviranju elaborata, kopij in pomanjšav iz prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo določbe navodila direktorja Geodetske uprave SRS o arhiviranju podatkov temeljne geodetske izmere (Uradni list SRS, št. 3-104/76). 27. člen Dokler na posameznem območju ni izdelan temeljni topografski načrt po 12. členu tega pravilnika, se po odločitvi občinskega geodetskega organa lahko začasno uporablja kot osnova za izdelavo evidenčnega načrta zbirnega katastra komunalnih naprav, načrt zemljiškega katastra numerične ali grafične izmere. V evidenčnem načrtu, ki bo izdelan na podlagi načrtov zemljiškega katastra grafične izmere je tloris le orientacijskega značaja. Ce je osnova evidenčnega načrta zbirnega katastra komunalnih naprav načrt zemljiškega katastra grafične izmere, je treba geodetsko izmeritev za izdelavo katastra komunalnih naprav navezati razen na mrežo geodetskih točk tudi na toliko okolnih objektov in mejnih točk, da je možno te izmeritve vrisati v evidenčni načrt z metodo vključevanja. Predstojnik občinskega geodetskega organa lahko določi v soglasju s komunalnimi in drugimi organizacijami združenega dela, ki imajo v upravljanju komunalne vode in objekte, da je navezavo na okolne objekte in mejne točke po prejšnjem odstavku opraviti tudi v primeru, če obstoji za" isto območje poleg temeljnega topografskega načrta tudi zemljiško-katastrski načrt grafične izmere. ■28. člen Dokler za posamezna območja ne bo izdelan zbirni kataster komunalnih naprav, je občinski geodetski organ dolžan le .registrirati prijave o spremembi stanja komunalnih vodov oziroma objektov. Za namene iz prejšnjega odstavka se vzpostavi register sprememb, v katerega se vpišejo zlasti podatki o vlaganju prijave, o nazivu/vrsti spremembe in o datumu predložitve prijave. * 29. člen Znaki za zbirni kataster komunalnih naprav iz 17. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati pri izdelavi novega zbirnega katastra komunalnih naprav in pri vzdrževanju tega katastra. 30. člen V skladu z 12. členom zakona o katastru komunal-nil} naprav je treba najpozneje v dveh letih po uveljavitvi tega pravilnika uskladiti že izdelane katastre komunalnih naprav organizacije z določbami tega pravilnika, kolikor občinski geodetski organ v skladu z drugim odstavkom 15. člena tega pravilnika ne odloči, da je možno uporabiti obstoječe podatke katastrov komunalnih naprav organizacije za izdelavo zbirnega katastra komunalnih naprav. 31. člen Ko začne veljati ta pravilnik prenehajo veljati: 1. Pravilnik o tehničnih normativih za izdelavo in vzdrževanje komunalnih naprav, ki ga o svojih napravah in objektih vodijo komunalne in druge organizacije (Uradni list SRS, št. 36-264/68); 2. Navodilo o načinu in postopku za izdelavo in vzdrževanje katastra komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 36-265/68). 32. člen Ta. pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-1/1-1976 Ljubljana, dne 13. septembra 1976. Direktor GU SRS Miroslav Črnivec, dipl. inž. 1. r. Soglašam: Republiški sekretar za ljudsko obrambo Mihael Butara 1. r. Direktor zavoda SRS za statistiko' Franta Komel 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1156. Na podlagi IX. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), 1. člena odloka o družbeni kontrol) cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/73), 2. člena odloka o določitvi pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane in njenih organov (Uradpi list SRS, št. 37/74) ter 20. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 211. sej) dne 18. oktobra 1976 sprejel ODREDBO o najvišji maloprodajni ceni kruha 1. člen S to odredbo se določa naj višja maloprodajna cena za 1 kg kruha iz moke tipa 1000 na 4,50 din. 2. člen S to odredbo preneha veljati odredba o naj višji maloprodajni ceni kruha (Uradni list SRS, št. 19-210/ 70). 3. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1232/1-76 Ljubljana, dne 18. oktobra 1976. Za predsednika Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Edo Klanšek 1. r. 1 CELJE 1157. Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 3. členu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 18-848/76) na seji, dne 20. oktobra 1976 določil prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve obsega odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 24-650/74) ter njegove spremembe in dopolnitve, objavljene v Uradnem listu SRS, št. 19-912/75, 10-418/76, 18-848/76 in 23-1073/76) v katerih je navedeno kdaj je začel veljati odlok oziroma njegove spremembe in dopolnitve. St. 422-24/75-4 Celje, dne 20. oktobra 1976. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r. ODLOK o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (prečiščeno besedilo) 1. člen Na območju občine Celje se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek). Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov, po tem odloku ter predpisih, -izdanih na tej podlagi. 2. člen Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega* prometa ne plačuje, posebni davek od prometa proizvodov, od ka- terih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z republiškim zakonom. 3. člen Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov, za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka. 4. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki ie sestavni del tega odloka. 5. člen Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka. ' 6. člen Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tu,di posebni prometni davek. Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu. 7. člen Zasebnim proizvajalcem vina in žganja se upošteva za potrebe članov gospodinjstva ter za kalo in raztok, količina vina in žganja po naslednjih merilih; — 3001 vina letno na člane gospodinjstva, stare nad 16 let, — 10 1 žganja letno na člane gospodinjstva, stare nad 18 let, — za kalo in raztok pa se prizna pri vinu 10 %, pri žganju pa 2%> od skupne proizvodnje. Tarifa posebnega občinskega prometnega davka A — PROIZVODI Tar. št. 1 Davek po tej tarifni številki se plačuje a) od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje, ali je zanje predpisana davčna oprostitev 3 % b) od prometa rabljenih osebnih in'tovornih avtomobilov 4 % Opomba: 1. Davek po tej tarifni števiki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan, oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej taarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati. 2. Po tej tarifni številki se plačuje davek tudi od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa. Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje osebnih in tovornih avtomobilov, če tako prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice.. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila ali če iz drugih zdravstvenih razlogov ne more upravljati z vozilom. Davčno osnovo, ki mora biti navedena v predloženih listinah, lahko ugotavlja tudi davčna uprava, če vrednost v predloženih listinah ne ustreza prometni vrednosti vozila. 3. Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od rabljenih stvari, kj jih prodajajo občani neposredno ali po trgovinskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri. < Tar. št. 2 Od alkoholnih pijač: 1. naravnega vina — 1,50 din 2. penečega vina — 2,80 din 3. od naravnega žganja in vinjaka — 40 % 3a od medice — 15 “/o 4. specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za i nad 12 do 15 din — 6,10 din nad 15 din — 9,30 din 5. likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za 1 nad 32 din — 25,00 din 6. piva — 25°/o 7. drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah od 1 do 6 — 43 %> Opomba: 1. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1., 2., 4. in 5. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače; za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače. * Davčna osnova za alkoholne pijače iz 3., 6. in 7. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena. 2. Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje. 3. Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni števiki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu. 4. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi. 5. Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 %> alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač. 6. Vinski mošt se ne šteje za vino in se od njega ne plača davek, dokler traja vrenje. Ne glede na prejšnji stavek se vinski mošt od 20. novembra dalje šteje za vino, čeprav vrenje še ni končano. nje in vzdrževanje električnih strojev in drugo), elektromehanika za radijske in televizijske sprejemnike, elektromehanika za TT naprave, inšta-laterstvo strelovodov 10 elektromehanika za gospodinjske stroje ter aparate in proizvode 5 IV. Izdelovanje kemičnih izdelkov: inpregniranje raznih predmetov ' 10 V. Predelovanje lesa: lesno strugarstvo, mizarstvo, popravilo lesenih karoserij, sodarstvo, tapetništvo in dekoraterstvo • 10 VI. Izdelovanje tekstilnih izdelkov: strojno pletilstvo 10 VII. Predelovanje usnja: popravilo kovčkov, torbic in druge galanterije 10 VIII. Izdelovanje gumijastih izdelkov: popravila gumijastih izdelkov, popravila v vulkanizaciji in optiki gum 5 Tar. št. 3 Od alkohola (etanola) — 1,00 din Opomba: Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola. IX. Tiskarne in knjigoveznice: knjigovezništvo • 5 X- Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov: T^ar. št. 4 Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov — 20 %> B — OBRTNE STORITVE Tar. št. 5 Posebni občinski davek od plačil za storitve plačuje od storitev v naslednjih dejavnostih: I. Predelovanje nekovin: steklarstvo, cementarstvo graverstvo, pečarstvo, popravila okvirjev, prepariranje in gačenje živali in zlatarstvo 10 XI. Stavbna obrt: instalaterstvo za vodovod, plin in kanalizacijo, instalaterstvo za centralno kurjavo in klimatske naprave, izdelovanje in polaganje podov iz. umetnih mas, izoliranje, montaža in popravilo rolet, kamnoseštvo in teracerstvo, krovstvo, opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, z dvigali, z av-tovleko, z viličarji ter vlečnicami, parketarstvo, pečarstvo, oblaganje ploščic, soboslikarstvo in i/, pleskarstvo, sadrarstvo in marmorna stuktura, 10 tesarstvo, zidarstvo in fasadarstvo 10 II. Predelovanje kovin: avtokleparstvo, mehanika motornih vozil, kleparstvo, ključavničarstvo, kovinsko pasarstvo, kovaštvo, razen od podkovanja konj in živine, okovanja in popravljanja kmečkih vozov in orodja ter kmetijskih strojev), mehanika 10 precizna mehanika za optične instrumente in precizna mehanika za pisarniške stroje orodjarstvo in popravilo tehtnic III. Izdelovanje električnih aparatov in pribora: akumulatorstvo, avtoličarstvo, avioelektričar-stvo, elektromehanika za dvigala, elektroinštala-terstvo, elektromehanika za hladilne naprave, elektromehanika za radijske in televizijske spre- XII. Obrtne, osebne in druge storitve: aranžerstvo, črkoslikarstvo, čiščenje, mazanje in izoliranje vozil, fotokopiranje in kopiranje, poliranje pohištva in drugih lesenih predmetov, popravljanje in vzdrževanje merilnih in drugih regulacijskih naprav, vozno ličarstvo in drugih ko-^ vinskih predmetov 10 Opomba: Davčna osnova davka od plačil za storitve je znesek plačila za opravljene storitve. S plačilom za opravljeno storitev je mišljeno plačilo v denarju ali naravi ali vrednost nasprotne storitve. Če je pri opravljanju posameznih obtimih storitev, (popravilo in podobno) upfrabljen material, ki ga da izvrševalec sto-, ritve, se v davčno osnovo ne všteva vrednost uporabljenega materiala, če je v fakturi posebej izkazan. C — DRUGE STORITVE Tar. št. 6 Od vstopnic za prireditve 10 */o Opomba: 1. Lastniki prostorov v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki. 2. Davek od vstopnic za prireditve iz te tarifne številke je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje najpozneje pet dni pred prireditvijo. 3. Prometni davek po tej tarifni številki se ne plačuje za kinematografske storitve in za kulturno-umetniške ter telesnovzgojne (športne in telovadne nastope), prireditve, če na njih ne točijo alkoholnih pijač. V primeru spora glede značaja kultumo-umet-niške ali telesnovzgojne prireditve odloča izvršni svet občinske skupščine. 4. Za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko občinska davčna uprava določi poseben občinski prometni davek v pavšalnem znesku za ce-lotnb sezono prireditve. Tar. št. 7 Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter vloge za javne stave, razen za igre n ti srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja jugoslovanska loterija in jugoslovanski olimpijski komite, se plača davek po stopnji * 10 “/n Opomba: 1. Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo. 2. Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja. 3. Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 5 dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo. Tar. št. 8 Od posebnih iger na srečo, (roulette, chemin de fer, baccara simple, baceara tout va trente et garante, beack 71 boule in igre na slots machines) 15'/o Opomba: Davčna osnova po tej tarifni številki je skupna vrednost plačil za udeležbo v posebnih igrah na srečo. Davčni zavezanec je organizacija združenega dela, ki ima dovoljenje za prirejanje iger na srečo. Zavezanec mora za posebne igre na srečo voditi evidenco ter posebni občinski prometni davek plačati v 20 dneh po preteku vsakega meseca.' Tar. št. 9 Od reklam a) za tobačne izdelke in alkoholne pijače 20 Vn b) za ostale gospodarske reklame, razen za reklame po radiu, televiziji in informativnem tisku 10 */o Opomba: Davčna osnova je plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. Davčni zavezanec je organizacija, ki je prejela plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. Tar. št. 10 Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ai zasebne pravne osebe z motornimi vozili in plovnimi objekti 10*/» Opomba: Davek po tej tarifni številki ,se plača tudi od plačila za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom Tar. št. 11 Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve 15 •/• Opomba: . Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali zasebna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Ce občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbene pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in plačati davek po tej tarifni številki. Tar. št. 12 Na zakupnine in podzakupnine od poslovnih zgradb in poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za gospodarske dejavnosti 10 “/» Opomba: Davčni zavezanec je vsak zakupodajalec, razen občanov in zasebnih pravnih oseb, ki na tej podlagi dobi plačilo. - Davčna osnova je skupno plačilo v denarju ali naravi ali vrednosti nasprotnih storitev. Davek po tej tarifni številki ne plačujejo organizacije združenega dela, ki jim je dajanje nepremičnin v zakup ali podzakup osnovna dejavnost. / 1158. Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 2. členu odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 14-386/73, 26-737/74, 31-917/74 in 16-752/75) na seji dne 19. oktobra 1976 sprejel ODREDBO o naj višjih drobnoprodajnih cenah za osnovne vrste kruha 1 Določijo se najvišje drobnoprodajne cene za naslednje osnovne vrste kruha: a) iz pšenične moke kvalitetne skupine B cena za 1 kg din tipa 1000 (črni) 4,50 tipa 800 (polčmi) 5,00 tipa 600 (polbeli) 5,80 tipa 400 (beli) 6,80 b) za mešani pšenični kruh z dodatkom 30 % ržene moke 6,00 Ce se kruh prodaja v polkilogramskih kosih, se zgoraj navedene cene lahko povečajo za 0,10 dinarjev pri'kg. 2 Ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o najvišjih drobnoprodajnih cenah za osnovne vrste kruha (Uradni list SRS, št. 27-786/74). 3 Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva, ko so bile z zveznim predpisom povečane cene pšenični moki. St. 98-14/76-2 Celje, dne 19. oktobra 1976. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine, občine Celje Marjan Ašič 1. r. CERKNICA 1159. Na podlagi 2. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73) in 1. člena odloka o ukrepib ir ^reditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 26/73 in 31/74) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Cerknica ODREDBO o najvišjih maloprodajnih cenah za kruh 1. člen Organizacijam združenega dela in zasebnikom, ki se ukvarjajo s prodajo kruha na malo se določi najvišja maloprodajna cena za kruh, in sicer: dln/kg — kruh iz moke tipa 1000 4,50 — kruh iz moke tipa 800 5,00 — kruh iz moke tipa 600 5,80 — kruh iz moke tipa 400 6,80 — mešani rženi-pšenični 6,00 2. člen Z dnem ko začne veljati ta odredba preneha veljati sklep Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica z dne 23. julija 1974. 3. člen Ta odredba začne veljati dne 19. oktobra 1976, ko jo je sprejel Izvršni svet Skupščine občine Cerknica in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-30/72-1 Cerknica, dne 19. oktobra 1976. Predsednik IS Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. LITIJA 1160. Na podlagi 82. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) in 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 21. septembra 1976 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. oktobra 1976 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo povečanja občinskega samoprispevka za financiranje programa gradnje osnovnih šol, zdravstvenega doma-v Litiji, ambulante v Gabrovki in sofinanciranje gradnje vzgojnovarstvenih zavodov, telesnokulturnih in kulturnih objektov na območju občine Litija 1. člen Razpiše se referendum o povečanju občinskega sa-, moprispevka, izglasovanega na referendumu dne 17. novembra 1974 v denarju za financiranje izgradnje zdravstvenega doma v Litiji in zdravstvene ambulante v Gabrovki (v nadaljnjem besedilu: občinski samoprispevek) na območju občine Litija iz 1 °/o na 2%>. 2. člen Referendum se razpiše za celotno območje občine. 3. člen Na referendumu se bo odločalo o povečanju samoprispevka iz 1. člena sklepa za financiranje izgradnje naslednjih objektov: — zdravstvenega doma v Litiji, — zdravstvene ambulante v Gabrovki. Skupna predračunska vrednost objekta znaša po cenah iz leta 1976 64,000.000 dinarjev. 4. člen Referendum bo 'v nedeljo, dne 21. novembra 1976 v času od 6. do 20. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija. 5. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani občine Litija, ki so vpisani v splošni volilni imenik in zaposleni občani, ki še nimajo splošne volilne pravice in še niso vpisani v splošni volilni imenik. 6. člen Povečan samoprispevek se razpisuje za dobo od 1. 1. 1977 do 30. 6. 1980, to je do izteka samoprispevka, ki je bil izglasovan na referendumu dne 17. 11. 1974. Plačevali bi ga naslednji zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju občine Litija: 1. občani, ki prejemajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu oziroma nadomestil in uživalci pokojnin 2 %>, 2. zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti v višini 2 0/r. od katastrskega dohodka in poseka lesa letno, 3. občani, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugi gospodarsko dejavnost ter intelektualne storitve 2'Vo od ugotovljenega čistega dohodka. 7. člen Plačevanja samoprispevka bodo oproščeni: 1. občani, ki imajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu. nadomestil in pokojnin, ki ne presega 60 Vo od poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji žia preteklo leto, 2. občani od socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, invalidnin ter od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter učenci v gospodarstvu od nagrad, 3. občani, ki so zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 4.000 din na gospodarstvo. 8. člen Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico na kateri je naslednje besedilo: Skupščina občine Litija Glasovnica za referendum dne 21. novembra 1976 o uvedbi povišanega občinskega samoprispevka v denarju na financiranje programa gradnje osnovnih šol, ZDRAVSTVENEGA DOMA V LITIJI, ZDRAVSTVENE AMBULANTE V GABROVKI in sofinanciranje gradnje vzgojnovarstvenih zavodov, telesnokulturnih in kulturnih objektov na območju občine Litija za obdobje od 1. 1. 1977 do 30. 6. 1980 glasujem »P R O T H »ZA« Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedico »ZA«, če se strinja z uvedbo povišanega samoprispevka, obkroži »PROTI«, če se z uvedbo povišanega samoprispevka ne strinja. 9. člen Denarna sredstva, zbrana na podlagi povišanega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na zbirnem računu pri skupnosti za izgradnjo vzgojnoizobra-ževalnih objektov občine Litija. , ^ S sredstvi iz prejšnjega odstavka bosta upravljala skup'ščina in izvršilni odbor skupnosti za izgradnjo vzgojnoizobraževalnih objektov občine Litija v katerem je zastopana občinska zdravstvena skupnost Litija preko delegata. Ta organ ima svoj statut s katerim se podrobneje ureja poslovanje s sredstvi. Vsaj enkrat letno mora o svojem delu poročati občinski skupščini. Informacija o realizaciji programa se zagotavlja tudi z občinskimi in drugimi sredstvi javnega obveščanja 10. člen Za zbiranje sredstev je odgovorna davčna uprava občine Litija. 11. člen Za postopek ob referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi občinska volilna komisija. Glasovanje pri referendumu vodijo volilni. odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija. 12. člen Osnutek odloka o uvedbi povišanega samoprispevka bo pred referendumom obravnavan na zborih občanov v krajevnih skupnostih, seji občinske skupščine, zborih delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela 13. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-6/69 Litija, dne 19. oktobra 1976. Predsednik Skupščine občine Litija, Jože Dernovšek 1. r. SLOVENSKE KONJICE 1161. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 107. členu zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/74), 52. in 205. členu zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) in 134. členu statuta občine Slovenske Konjicč (Uradni list SRS, št. 10-236/74 in 15-688/76) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 5. oktobra 1976 sprejela ODLOK o ustanovitvi in organizaciji enot in štabov civilne zaščite v občini Slovenske Konjice 1. člen Za zaščito in reševanje prebivalstva in fnaterialnih dobrin pred vojnimi akcijami in pred naravnimi ter drugimi hudimi nesrečami ter v drugih izrednih razmerah, se v občini Slovenske Konjice ustanovijo enote in štabi civilne zaščite. 2. člen Enote civilne zaščite v občini so: — specializirane enote civilne zaščite; — splošne enote civilne zaščite. 3. člen Specializirane enote civilne zaščite vodijo štabi civilne zaščite. Splošne enote civilne zaščite nimajo štabov za civilno zaščito in jih vodi poveljnik. 4. člen Štabi za civilno zaščito so: — občinski štab za civilno zaščito; — štab za civilno zaščito krajevne skupnosti; — štab za civilno zaščito v organizaciji združenega dela in skupnosti. Štabi za civilno zaščito so oblika vodenja civilne zaščite v občini, krajevni skupnosti in v samoupravnih organizacijah in skupnostih. 5. člen Specializirane enote civilne zaščite ustanovijo občina, krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti v skladu s potrebami, ki so opredeljene v načrtih civilne zaščite. 6. člen Občinske specializirane enote civilne zaščite so: — za tehnično reševanje; — za sanitetna vprašanja in sanacije terena; — gasilska; — za RKB zaščito; — veterinarska; — za uničevanje neeksplodiranih predmetov; — za socialno delo; — za identifikacijo. Specializirane enote civilne zaščite krajevne skupnosti so: — gasilska; — za prvo medicinsko pomoč; — za socialno delo; — za vzdrževanje reda; — za prvo veterinarsko pomoč: — za zveze. Po potrebi pa še: — za RKB zaščito. Specializirane enote civilne zaščite v TOZD ter v delovnih in drugih organizacijah in skupnostih so: — tehnično reševalna; — gasilska; — za prvo medicinsko pomoč; — za vzdrževanje reda; — za zveze. Po potrebi: — za prvo veterinarsko pomoč; — za RKB zaščito. 7. člen Splošne enote civilne zaščite ustanovijo TOZD, delovne organizacije in skupnosti, ki zaposlujejo manj od 150 ljudi, krajevne skupnosti, ki nimajo prostovoljne gasilske enote, strnjena naselja z več kot 50 prebivalcev in stanovanjske hiše s 15 ali več stanovanji. 8. člen Organi, ki ustanavljajo enote in štabe civilne zaščite v smislu tega odloka, so dolžni skrbeti za kadrov- sko in materialno izpopolnjevanje enot in za njihovo strokovno usposabljanje. 9. člen Enote civilne zaščite opravljajo v vojni in ob naravnih ali drugih nesrečah zlasti naslednje naloge: 1. dajejo prvo pomoč ranjenim, poškodovanim kontaminiranim osebam; 2. odstranjujejo ruševine, gasijo požare in rešujejo ljudi ter materialne dobrine, ki so ogrožene zaradi požarov, ruševin, povodenj in eksplozij; 3. dekontaminirajo ljudi, živino, materialna in tehnična sredstva, objekte in zemljišča; 4. pomagajo pri oskrbi ogroženega in prizadetega prebivalstva; 5. sodelujejo pri evakuaciji in sprejemanju evakuiranih ljudi ter materialnih dobrin; 6. nudijo prvo pomoč poškodovani živini; 7. usposabljajo in vzdržujejo prometne komunikacije; 8. popravljajo in vzdržujejo PTT objekte in naprave, elektro objekte, naprave vodovoda in kanalizacije ter druge objekte, ki so pomembni za življenje ljudi; 9. dezaktivirajo vojna neeksplodirana sredstva; 10. skrbijo za zatemnitev in maskiranje; 11. usposabljajo ljudi za osebno in kolektivno zaščito, reševanje ljudi in imetja; 12. vzdržujejo red pri izvajanju varstvenih in reševalnih ukrepov. Enote civilne zaščite opravljajo tudi druge naloge s področja varstva in reševanja ljudi in materialnih dobrin v skladu z navodili štaba civilne zaščite in zakonskimi predpisi. Občinski štab civilne zaščite lahko odredi, da so posamezne enote civilne zaščite dolžne opravljati naloge tudi izven svojega območja. 10. člen Občinski štab civilne zaščite lahko v izrednih nastalih situacijah odredi, da se nekatere ali vse enote civilne zaščite v občini združijo ter pod enotnim vodstvom izvajajo reševalne akcije, kolikor smatra, da bo združena enota uspešneje opravila reševalne akcije. 11. člen Štabi za civilno zaščito izvršujejo svoje naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi. 12. člen Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet skupščine občine na predlog upravnega organa za ljudsko obrambo skupščine občine. Štabe za civilno zaščito v krdjevnih skupnostih in naseljih imenujejo sveti krajevnih skupnosti. Štabe za civilno zaščito v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih in drugih organizacijah ter skupnostih imenujejo njihovi samoupravni organi.' Enote civilne zaščite v stanovanjskih zgradbah imenujejo hišni sveti ali pa organ, ki upravlja s stanovanjskimi hišami. 13. člen Štabi za civilno zaščito morajo izdelati načrte za izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje ljudi ter materialnih dobrin. Občinski načrt civilne zaščite sprejme izvršni svet skupščine občine. Načrt civilne zaščite v krajevnih skupnostih sprejme svet krajevne skupnosti. Načrt v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in skupnostih sprejmejo njihovi za to pristojni organi upravljanja. 14. člen Izvršni svet skupščine občine izda navodilo za izvajanje tega odloka. Oddelek za ljudsko obrambo Skupščine občine Slovenske Konjice skrbi za izvajanje tega odloka in v ta namen izdaja strokovna navodila. 15. člen Za kršitve določil tega odloka se uporabljajo kazenske sankcije XIII. poglavja zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/74). 16. člen Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati: 1. Odlok o določitvi števila učnih ur pouka za obrambo in zaščito (Uradni vestnik Celje, št. 22-268/69). 2. Odlok o ustanovitvi občinskega štaba za civilno zaščito (Uradni list SRS, št. 37-759/71). 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 8-2/76-1 Slovenske Konjice, dne 5. oktobra 1976. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. 1162. Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice, kot pooblaščeni organ občinske skupščine za potrjevanje splošnih aktov samoupravnih interesnih skupnosti je na seji, dne 8. septembra 1976 obravnaval statut občinske raziskovalne skupnosti Slovenske Konjice in sprejel SKLEP o potrditvi statuta občinske raziskovalne skupnosti Slovenske Konjice Potrdi se statut občinske raziskovalne skupnosti Slovenske Konjice, ki ga je sprejela skupščina skupnosti na seji dne 12. aprila 1976. Izvršni svet na predloženi statut nima pripomb. St. 011-3/76-1 Slovenske Konjice, dne 8. septembra 1976. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. ’ 1163. Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je na seji dne 10. decembra 1975 sprejel SKLEP o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice, ki ga je sprejela skupščina te skupnosti na seji dne 27. decembra 1974. II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 01-34/1-75 Slovenske Konjice, dne 10. decembra 1975. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 1164. Na podlagi 54. in 55. člena ustave SRS in 11. člena zakona o samoupravnih interesnih skupnostih za vzgojo in izobraževanje sklepajo delovni ljudje organizirani v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela, delavci v drugih organizacijah in skupnostih, ter delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov skupaj z delavci v organizacijah združenega dela na področju predšolske vzgoje in varstva ter osnovnega izobraževanja otrok in odraslih (v nadaljnjem besedilu: člani) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi izobraževalne skupnosti Slov. Konjice 1 Z namenom, da se zagotovi organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi na področju predšolske vzgoje in varstva ter osnovnega izobraževanja otrok in odraslih in za sodelovanje s skupnostmi za usmerjeno izpbraževanje, se za območje Slov. Koriiioe ustanovi izobraževalna skupnost. 2 V skupnosti delovni ljudje enakopravno in sporazumno oblikujejo politiko razvoja predšolske vzgoje in varstva ter osnovnega izobraževanja otrok in odraslih, sprejemajo programe, odločajo o opravljanju te dejavnosti in združujejo sredstva za razvoj predšolske vzgoje in varstva ter osnovnega izobraževanja otrok in odras-ih, uresničujejo svobodno menjavo dela in opravljajo druge zadeve, ki izvirajo iz narave odnosov na področju vzgoje in izobraževanja. 3 Skupnost si prizadeva za napredek in razvoj družbenoekonomskih odnosov na načelih samoupravljanja. se dogovarja z drugimi skupnostmi za usmerjeno izobraževanje in družbenopolitičnimi skupnostmi opravlja druge naloge in uresničuje družbene cilje na področju predšolske vzgoje in varstva ter osnovnega izobraževanja otrok in odraslih. 4 Skupnost na svojem območju zagotavlja uresničevanje pravic občanov in vzgoje in izobraževanja, ki so določene z ustavo SRS in zakonom ter omogoča izobraževalno dejavnost v obsegu in na način, ki sta določena z zakonom in s predpisi, izdanimi na podlagi zakona. 5 Delovni ljudje plačujejo skupnosti prispevke in združujejo sredstva za izvajanje dogovorjenih programov na področju predšolske vzgoje in varstva ter osnovnega izobraževanja otrok in odraslih na podlagi samoupravnih odločitev, ki temeljijo na vzajemni povezanosti potreb in interesov ter na načelu solidarnosti. Stopnja se določi s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev ali pa v skupščini skupnosti, potem ko so se v tem izjavili člani skupnosti in ko je dala soglasje skupščina občine. 6 Z letnim programom skupnosti in s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev ali s sklepom o prispevni stopnji za financiranje se določi obseg in kvaliteta ter zagotovi financiranje naslednjih dejavnosti:' — vzgojna dejavnost za predšolske otroke, — dejavnost osnovnega izobraževanja mladine in odraslih, —- dejavnost osnovnega glasbenega izobraževanja, — strokovno in dopolnilno izobraževanje učiteljev, — reševanje najnujnejših socialnih primerov otrok v šolah, — razvoj materialne osnove vzgojno izobraževalnih zavodov, — dejavnost strokovne službe izobraževalne skupnosti, \ — investicije in modernizacija — in druge dejavnosti za katere se sporazumno odločijo z letnim programom. / 7 Za dejavnosti, ki se neprekinjeno odvijajo yeč let, lahko skupnosti sprejmejo večletne programe in s samoupravnimi sporazumi o združevanju sredstev zagotovijo njihovo financiranje. 8 Delovni ljudje v organizacijah združenega dela s področja vzgoje in izobraževanja opravljajo dejavnost v okviru dogovorjenega programa in s ceno za storitve, dogovorjeno v skupnosti, pridobivajo dohodek ter si S tem zagotavljajo enak družbenoekonomski položaj z delovnimi ljudmi v drugih organizacijah združenega dela. Program in cena za storitve posameznih organizacij združenega dela s področja vzgoje in izobraževanja se določi s pogodbo na podlagi kriterijev in meril dogovorjenih v zvezi izobraževalnih skupnosti SR Slovenije, 9 Za financiranje enotnega in skupnega programa izobraževalnih skupnosti na območju tistih občin, ki iz lastnih virov ne zberejo dovolj sredstev, združujejo delovni ljudje sredstva v solidarnostni sklad. Upravljanje sklada se uredi s samoupravnim sporazumom o solidarnem združevanju sredstev in s sporazumom zveze izobraževalnih skupnosti SR Slovenije, 10 Pri 'urejanju zadev, ki so skupnega pomena, sodeluje skupnost z drugimi izobraževalnimi skupnostmi, temeljnimi samoupravnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi in strokovnimi organizacijami ter društvi. Skupnost se z drugimi izobraževalnimi skupnostmi združuje v zvezo izobraževalnih skupnosti SR Slovenije. 11 Organ upravljanja je skupščina. Skupščina je sestavljena iz dveh zborov: 1. zbora uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih organizacij in skupnosti, ki imajo sedež v občini. Zbor uporabnikov ima 23 delegatskih mest. 2, Zbora izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo v občini dejavnost na področju vzgoje in varstva, osnovnega izobraževanja mladine in odraslih, osnovnega glasbenega izobraževanja in vzgojnega svetovanja. Zbor izvajalcev ima 11 delegatskih mest. Skupščina skupnosti sprejema v soglasju s pristojnimi zbori Skupščine občine Slov. Konjice razvojne programe vzgojnoizobraževalne dejavnosti. Skupščina skupnosti voli delegate za skupščino zveze izobraževalnih skupnosti SR Slovenije. 12 Skupščina skupnosti odloča na skupnem zasedanju svojih zborov. Oba zbora enakopravno sprejemata statut, finančni načrt, sklepni račun, poslovnik o delu skupščine in odločita, da bosta še sklepala ločeno. 13 Skupščina skupnosti sprejema na sejah sklepe z večino glasov prisotnih delegatov. Sklep je sprejet iz 12. člena, če je zanj v vsakem zboru posebej glasovala večina delegatov. V primeru različnih stališč zborov, se pred glasovanjem o sklepu izvede postopek za usklajevanje, določen s poslovnikom skupščine. 14 Skupščina izvoli predsednika skupščine, predsednika izvršnega odbora in člane izvršnega odbora ter drugih organov skupščine. Izvršilne zadeve opravlja izvršni odbor, ki ima 2 članov. Za opravljanje določenih nalog lahko skupščina ustanovi občasne ali stalne komisije, sekcije in odbore Skupščina je za svoje delo odgovorna članom, izvršni odbor pa skupščini. 15 Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov se lahko v skupnosti organizira temeljna skupnost ali enota za določena območ-ia ali za uresničevanje določenih skupnih interesov. 16 Strokovna, finančna in administrativna dela opravlja strokovna služba skupnosti. Za opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih del lahko skupnost skupaj z drugimi skupnostmi ustanovi skupno strokovno službo. ' V 4 > 17 Nadzor nad delom organov upravljanja in strokovnih služb opravlja nadzorni odbor, ki ga volijo delegacije uporabnikov in izvajalcev neposredno. Nadzorni odbor šteje 5 članov. 18 Skupnost je pravna oseba. Delo skupnosti je javno. 19 S statutom skupnosti se uredijo bistvena vprašanja za delovanje skupnosti in se podrobneje določi: — delovno področje, pooblastila in odgovornosti skupščine in njenih organov, — organizacija in sestav skupščine in drugih orga-' nov skupnosti, — volitve v organe skupnosti, — način odločanja v organih skupnosti, — upravljanje z združenimi sredstvi, — nadzor nad poslovanjem in delovno področje nadzornega odbora, — položaj in delovno področje strokovne službe, — način obveščanja članov in javnosti o delu skupnosti, —- način sodelovanja in dogovarjanja z drugimi izobraževalnimi skupnostmi, organizacijami in društvi, — pogoje za organiziranje temeljne skupnosti (ali enote), njeno delovno področje in pristojnosti, — ter druga določila, pomembna za delo skupnosti. 20 Z ustanovitvijo prevzema skupnost odgovornosti, obveznosti in pravice dosedanje temeljne izobraževalne skupnosti po stanju na dan 31. decembra 1974. 21 Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo člani v enakem besedilu, ko ga potrdi skupščina občine in osem dni po tem, ko je objavljen v uradnem glasilu. Člani, ki pristopijo k sporazumu po 31. decembru 1974, prevzamejo vse obvezrtosti in pravice, ki izhajajo iz tega sporazuma od dne, ko je sporazum stopil v veljavo. 22 Seznam članov je sestavni dol tega sporazuma. ŠMARJE PRI JELŠAH 1165. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS* št. 29/72), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter 146. in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) in 10/75) na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. oktobra 1976 sprejela SKLEP o razpisu referenduma I Razpiše se referendum za uvedbo samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti in programa izgradnje šol in objektov otroškega varstva v občini Šmarje pri Jelšah. Referendum se ne izvede v krajevni skupnosti Donačka gora, ker ima le-ta že uveden krajevni samoprispevek. II Na referendumu imajo pravico glasovati občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku za območje občine in zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik. III Referendum bo v nedeljo, dne 21. 11. 1976 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska komisija za referendum. IV Glasovanje na referendumu je tajno. Glasuje se osebno z glasovnicami, na katerih je naslednjo besedilo: Skupščina občine Šmarje pri Jelšgh GLASOVNICA za referendum dne 21. 11. 1976 o uvedbi samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti in programa izgradnje šol, ki bo predpisan za dobo 5 let ip sicer od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1981, s katerim bi se zbralo približno 45,000.000 din. Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za financiranje programov krajevnih skupnosti in izgradnjo šol v občini Šmarje pri Jelšah. Samoprispevek bodo plačevali: 1. občani, ki imajo lastnost delavca v združenem delu in občani zaposleni pri zasebnih delodajalcih — do stopnji 2 odstotka od neto osebnega dohodka: 2. občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost (intelektualne storitve) in se jim ugotavlja dohodek — po stopnji 3 odstotke od celotnega dohodka, zmanjšanega za priznane odbitne stroške brez osebnih dohodkov; 3. občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost (intelektualne storitve) in se jim ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) — po stopnji 3 odstotke od pavšalne osnove; 4. upokojenci — po stopnji 2 odstotka od osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin; 5. kmetje — po stopnji 8 odstotkov od katastrskega dohodka. Samoprispevka ne bodo plačevali občani: — od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškim dodatkom, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih orejemajo učenci v gospodarstvu (zakonske oprostitve), — občani, katerih osebni dohodek, osebna, družinska ali invalidska pokojnina ne presega 2.000 din, — lastniki in uživalci zemljišč pod enakimi pogoji, kot so oproščeni davka iz kmetijstva. GLASUJEM »ZA« »PROTI« Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. V Sredstva se zbirajo na posebnem računu pri Skupščini občine Šmarje pri Jelšah. 55 odstotkov zbranih sredstev se uporabi za izvajanje programov krajevnih skupnosti v občini Šmarje pri Jelšah, 45 odstotkov zbranih sredstev pa se uporabi za program izgradnje osnovnih šol v Rogatcu, Bistrici ob Sotli, Kostrivnici, Rogaški Slatini in otroškega varstva. VI Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 014-1/76-1 Šmarje pri Jelšah, dne 25. oktobra 1976. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. VSEBINA SKUPŠČINA SR SLOVENIJE 1141. Stališča o uresničevanju in varstvu ustavnosti zakonitosti Stran in 1461 Stran 1142. Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišC 1462 1143. Zakon o sladkovodnem ribištvu 1473 1144. Zakon o morskem ribištvu 1477 1145. Odlok o potrditvi samoupravnega sporazuma o usta- novitvi Izobraževalne skupnosti lesarstva v SR Sloveniji , 1482 1146. Odlok o pristopu k dogovoru socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o skupnih temeljih za financiranje ljudske obrambe 1482 1147. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (Projekt razvoja moravske regije: oskrba z vodo, kanalizacija in vodni resursi — YU 1262) 1482 1148. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (II. Kreditna linija za industrijske projekte — YU 1277) 1483 1149. Odlok b soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o, garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (Projekt vodovoda in kanalizacije Sarajevo — YU 1263) 1483 1150. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o zaščiti investicij med Jugoslavijo in Nizozemsko 1483 1151. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe o ustanovitvi Interameriške banke za obnovo in razvoj 1483 1152. Odlok o imenovanju predsednika in članov upravnega odbora Prešernovega sklada 1484 1153. Odlok o določitvi števila In izvolitvi sodnikov porotnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije 1484 1154. Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Kopru 1485 REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1155. Pravilnik o izdelavi In vzdrževanju katastra komunalnih naprav 1488 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1156. Odredba o najvišji maloprodajni ceni kruha (Ljubljana) 4492 1157. Odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (prečiščeno besedilo) (Celje) 4492 1158. Odredba o najvišjih drobnoprodajnih cenah za osnovne vrste kruha (Celje) 1495 1159. Odredba o najvišjih maloprodajnih cenah za kruh (Cerknica) 1498 1160. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo povečanja občinskega samoprispevka za financiranje programa gradnje osnovnih šol, zdravstvenega doma v Litiji, ambulante v Gabrovki in sofinanciranje gradnje vzgojnovarstvenih zavodov, telesnokulturnlh in kulturnih objektov na območju občine Litija 1496 1161. Odlok o ustanovitvi in organizaciji enot In štabov civilne zaščite v občini Slovenske Konjice 1497 1162. Sklep o potrditvi statuta občinske raziskovalne skupnosti Slovenske Konjice 1499 1163. Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice 1499 1164. Samoupravni sporazum o ustanovitvi izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice 1499 1165. Sklep o razpisu referenduma (Šmarje pri Jelšah) 1561 ) • Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1976 240 din Inozemstvo 350 din — Reklamacije se upoštevajo ie mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Veselova 11, poštni predal 379(VII — Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 _ Žiro račun 50100-003-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št., 421-1/72