Slovenski tednik z* koristi delavnega ljudstva v Ameriki OLAS SVOBODE V slogi je moči GLASILO SVOTtOTIOMISELJVIH SLOV E JV CEV V A MEHI KI Od boja do zmage! Slovénie Weekly devoted to the Interests of the laboring classes Stev. 3 Entered as Second-Class Matter July 8th. 1903, at the Post-Offlca at Chicago, I1L, under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 20. januarja 1911 Kdor a« misli svobod no, se na boriti sa svobodo I Leto X Razgled posvetu. • AVSTRO-OGRSKA. Prestolonaslednik stopa v od-spredje. Dunaj, 17. jan. 1911. — Vlado, cesarja samega, zastopa že na vseh diplomatičnih in privatnih stvareh prestolonaslednik Franc Ferdinand, kateri ima skoro še bolj starokopitne ideje o današnjem avstrijskem položaju, kot sam stari vladar. Ferdinand je o-tvoril delegacije v Budapešti in 'bil od Madjarov “burno” pozdravljen. Pri Slovencih prestolonaslednik Franc Ferdinand ni priljubljen, ker je razglašen kot velik klerikalec in velik prijatelj Rima in tudi vedno povdarja svoje nemštvo. Ima še druge grde hibe na svoji vesti, o katerih bi rado vse napredno časopisje v Avstriji spregovorilo in pokazalo svojega ljulbega prestolonaslednika v pravi luči, a je takoj za njimi cenzura in bajonet in morajo prinašati o prestolonasledniku najbolj sladke vesti, da se ga prebivalstvo “navadi” ljubiti. — Bienerthov kabinet se zopet maje. Dunaj, 19. jan. 1911. — Bienerthov kabinet se zopet maje, zaslombe nima skoro v nobeni stranki ; posebno rjove čez Bienertha nemški nationalci, ker je vlada i-menovala za Češko, deželnim predsednikom, Čehom prijaznega grofa Franca Tiran, na mesto odstavljenega grofa Coudenhove. — Bienerthovo novo ministrstvo bo padlo; z njim so le krščanski socialisti, vladna stranka. Za uboge naselnike. Dunaj, 19. jan. 1911. — Avstrijska vlada je preiskala razmere, v katere so izpostavljeni njeni izseljenci, ki se vozijo v tretjem razredu v Ameriko. Posredovala je pri Red Star Line, kakor pri francoskih, nemških in i-talianskih prekmorskih črtah, da se bo od sedaj naprej lepše, človeško postopalo z izseljenci, ki so izpostavljeni surovostim in molzevanju agentov in uslužbencev na ladij ah. Dunaj je malo narasel. Dunaj, 19. jan. 1911. — Dunaj se je v desetih zadnjih letih malo povečal in pomnožil z prebivalstvom. Zadnje ljudsko štetje je naštelo na Dunaju 2,004.291 glav. V letu 1900 je štelo mesto 1,648,-355 oseb; pričakovali so, da se bo mesto v dekadi bolj pomnožilo. Ljudstvo se pa ogiblje Dunaja, ker je neznosna draginja. FRANCIJA. Napad na Briand-a. Pariz, 17. jan. 1911. — Na premiera Briand-a je danes streljal slaboumni profesor Gisolme, a ga ni zadel. Oddal je dva strela. E-den je zadel spremljevalca Bri-and-ovega, Mirmaus-a in sicer lahko v nogo. Briand se je nahajal pri seji parlamenta. Med poslanci in na galerijah je postal šum in strah. Poslanci so Briand-a, ki je bil malo bled, takoj obkolili in mu čestitali, da je ostal živ in nepoškodovan. Briand je molčal. Atentator Gisolme je bil preč. kratkim izpuščen iz blaznice in je tudi svojo službo zgubil radi blaznosti, ne pa, kot se poroča, da se je hotel maščevati nad Briandom, ker ga je zadnji spodil iz službe. Policija je tudi mnenja, da je bil Gisolme naščuvan. NEMČIJA. Vse zoper cesarja Viljema. Berlin, 18. jan. 1911. — Zadnjo oslarijo in sramoto vsemu prebivalstvu Nemčije, je zopet naredil cesar Viljem, ki se je v “imenu vseh Nemcev” zahvalil delavskemu morilcu, čifutn Camegie, ki je dal za Nemčijo $10,000,000, v svrhe miru. Kakšno plačilo je dobil nazaj, se ne ve; Nemci so že toliko naprej, da n? verujejo več v darove, posebno od kakega A-merikanca, kar tako, za lepše vi- deti. Camegie je že dobil kake koncesije od samega cesarja Viljema, katerega se bi Nemci tako radi odkrižali. “Leipziger Volkszeitung” piše med drugim: “Nemčija se lahko sramuje. Ni dolgo temu, kar je državna zbornica ovrgla predlog, da se bi za udove in otroke ubitih delavcev, posebno rudarjev, ustanovila podporna zveza na vladne stroške. Sedaj pa se je sprejel denar od Carnegie, človeka, ki je ta dar vzel iz teles ameriških delavcev in naseljencev. Naj večja sramota pa je, da se mu je cesar zahvalil v imenu vseh Nemcev.” Ubogi ljudje. Berlin, 17. jan. 1911. — V obu-bu se nahaja 800 ruskih podanikov, ki so se hoteli naseliti v A-meriki. Vsi so bili od naselniške-ga urada zavrnjeni in se jih je iz New Torka na parniku “Uranium” poslalo v Rotterdam. Vse brez denarja, brez pomoči in sveta in zaščite od svoje lastne o-četjave. Iz Rotterdama se jih je pa posla lo v posebnem vlaku nazaj na Rusko, skozi Nemčijo. Ko jih je vlak pripeljal do ruske meje, jim je pa ruska vlada prepovedala vstop nazaj v deželo, za to, ker niso “prosili dovoljenja” za izselitev. Ostati so torej morali na zadnjem nemškem kolodvoru ob ruski meji in za nje skrbi sedaj nemška vlada. Iz Berolina so tudi brzojavili na Inozemsko, da jih mora holanska vlada — peljati nazaj v Holandsko, kamor so bili izskreani. Holandska vlada pa je odgovorila, da se jo k temu ne more prisiliti in da je ravnala pravilno, kot zahteva zakon. Sedaj posreduje nemška vlada, za ruske ljudi, pri ruski vladi, diplomatičnem potom, da jim dovoli prestopiti meje svoje .jalovine, drugače umrejo od gladu. Kaj stori ruska vlada, še ni znano ; pač pa ta slučaj drastično kaže, človeško stran ruske bi-rokratične vlade. Neme ni še najslabši. ITALIJA. Nova Messina. — Toži papeža. Rim, 18. jan. 1911. — Messino, katero je velik potres pred dvema letoma popolnoma razrušil, zopet pozidajo. Ministr zunanjih del, signor Sachi, in ministr pošte in telegrafa, Ciuffelli, sta bila osebno navzoča v imenu kralja pri položitvi kamna za novo Messino, katera bo sedaj mnogo lepša po svojih stavbah. Tudi mesto Reggio postavijo in pozidajo na novo; vlada bo prispevala z veliko podporo. Za “titl” 30.000 lir. Rim, 18. jan. 1911. — Mnogo smeha je povzročila ta novica, da bo papežev sobni oskrbnik, MeSweeney tožil Vatikan, da se mn povrne nazaj 30.000 lir, s katerimi si je ubogi MeSweeney kupil “titl” marquis, kar se mu je pa prepovedalo nositi. MeSweeney je sedaj zgubil tridesettisoč lir in ‘ * čast ” in zatorej hoče svoj denar nazaj. Vatikan se zagovarja s tem, da se je denar vzel kot “dobrodušno krščansko’’ darilo za berača Pia X.! Rim, 19. jan. 1911. — Iz vojnega pristanišča Specia je odplula bojna ladija “Roma” v Lisabon. Italianska vlada je mnenja, da so italianski interesi v nevarnosti in je gibanje revolucionarjev zopet v teku. — RUSIJA. Finci so trdni. Petrograd, 18. jan. 1911. Ruska vlada je izdala stroge nared-be zoper Fince. Oropala jih je vseh pravic in sedaj je vlada pri volitvah pogorela. Iz mesta Helsingfors poročajo, da so volitve za deželni zbor izpadle povoljno za Fince. Socialisti so dobili 87 poslancev, Starofinci 42, Mlado-fi»ci 28, Švedi 26, Agrarci 16 in krščanska delavska stranka 1 poslanca. Skupaj 200. PORTUGALSKO. Štrajk dobljen. Lisabon, 17. jan. 1911. Štrajk portugizških železničarjev je končan in se štrajkarji vesele v celem obsegu svoje zmage. V 48 u-rah, so delavski vodje z delodajalci sklenili in podpisali pogodbo, ugodno za štrajkarje. Tudi de'avci v plinovih tovarnah in e-lektrarnah so ustavili svoje delo, toda družbe so jim takoj ugodile in štrajk je končan. KUGA V MANDŽURIJI. Razsaja kot v srednjem veku v Evropi. Peking, 17. jan. 1911. — Kuga kot razsaja v Mandžuriji je grozna in nepopisljiva. Hiše in ceste so polne mrtvecev. Smrad se razširja in prebivalstvo grozi vladi, ki bi rada po nasvetu evropskih zdravnikov, hiše in mrtva telesa sežgala. Prebivalci so mnenja, če se telo na zemlji sežge — v nebesih se potem ne spoznajo in to je vendar poglavitno v njihovi veri. Vse odredbe ne pomagajo nič, če ljudstvo pri svoji fanatični zabitosti, noče drugače. Evropski zdravniki imajo veliko dela. — Francoski zdravnik dr. G. E. Meeny je danes umrl tudi za kugo. Vlada obljublja zdravnikom $20,000 nagrade, tistim, ki tvegajo svoje življenje in gredo na delo. Kitajska in japonska vlada se boje, da se ne bi kuga zanesla v njihova glavna mesta; zategadelj tudi vlaki ne odhajajo več v kraje, kjer razsaja grozna morilka, ki je po vsem podobna srednjeveški evropski kugi. Rusi se dosti ne brigajo za tujce in beže iz mesta Harbina. — Iz delavskih krogov. KONVENCIJA V COLUMBUS, OHIO. Velika udeležba. Columbu®, O. 18. jan. 1911. — Več kot tisoč delegatov prisustu-je letni redni konvenciji United Mine Workers of America. To je dvaindvajseta konvencija te velike delavske organizacije. Ta organizacija je v zadnjih letih tako narasla, da je druga največja delavska organizacija na svetu. V decembru 1910 1., je imela 308,000 članov. In zraven naj bo še povedano, da so vsi redni plačilci. To presega vse prejšnje rekorde. Predsednik Tom L. Lewis je na-glašal, da 'bi organizacija imela lahko še več članov in je še na stotisoče delavcev brez organizacije. Delegatje imajo pred sabo obilo dela in vsak si je zvest resnega položaja. Volitve, ki so se tajno vršile pred dvema mesecema za uradnike, bo konvencija povedala njih rezultat. Sodi se, da je Lewis, kot predsedniški kandidat propadel in na njegovo mesto zvoljen gotovo John P. White iz Iowa, kar se pa še ne ve za gotovo. Kaj konvencija sklene in naredi bomo poročali, ko bo v polnem tiru. — Podpora vdovam in sirotam. Springfield, 111., 18. jan. 1911. Vdovam in njih otrokom, ki so zgubili svoje očete v strašni rudniški nesreči v Cherry, 111., se je razdelilo svoto $54,594, katero jim je izplačal tajnik Ducan McDonald. Od zapuščenih vdov, jih je že 6 umrlo, 11 se jih je pa odpeljalo v Evropo, 6 se jih je zopet omožilo in 102 še žive v Cherry, 111. V rokah tajnika McDonald-a se nahaja še $214.593, kateri denar se bo tudi s časom razdelil vdovam in njih otrokam. Še pri nobeni rudniški katastrofi, niso dobile vdove tolike podpore v denarju, kot v Cherry, 111. Če pa denar tudi vse rane zaceli, je pa drugo vprašanje. Smrt človeka se ne more plačati. Za zunanje oglase ni odgovorno ne upravništvo in ne uredništvo. CHIKAŠKI ŠTRAJK KROJAČEV SE BLIŽA KONCU. 10,000 se jih povrne nazaj na delo. Tvrdtke kapitulirale. Štrajk krojačev v Chicagi se bliža koncu. Med tvrdko Hart, Schaf fuer iu Marx Co., in Unio se je prišlo do soglasja. Družba je i-mela v zadnjih mesecih velikansko zgubo, ker ni bilo delavcev v delavnicah a naročil preveč! O-menjena družba je sama prosila za “mir” in res se je doseglo spo-razumljenje med 10,000 štrajkarji, ki so uposleni pri omenjeni družbi. 30.000 drugih štrajkarjev se pa noče podati in težko če pride do junija ali še pozneje, do sporazuma. So skoro sami Italiani, Čehi, Poljaki in Judi. Kot se čuje iz druge strani, niso štrajkarji dosegli vsega, kar so zahtevali. — Chikaške ognjegasce, ki so za milionarje zgubili z svojim šefom po nepotrebnem, življenje, se je že popolnoma pozabilo. Žalostnim vdovam in otrokom se bo dajalo po $20 mesečno pokojnine do smrti; njih otrokom pa do 16 leta po $6. Do sedaj se je za nje nabralo $103.000. Crabtree, Pa. Tukaj je tudi štrajk že od meseca aprila. Sramota za Slovence pa je, da smo samo 3 Slovenci, ki vstrajamo, 16 drugih Slovencev pa skaba. Ta madež jim ne bo lahko izbrisati in ni čudo, ko se nam plačuje plača kot delodajalci hočejo, ko imamo take ljudi med sabo. Ig. Uršič. Barberton, O. Delavski položaj, kot po navadi. 28. t. m. prirede Slovenci veselico v prid dr. št. 61 S. S. P. Z. Vabi se Vse Slovence in Slovenke in še posebej člane S. N. P. Jednote. Vstopnina 25c; dame proste. Več v dopisu prihodnjič. SLOVENCEM! Vsakemu Slovencu v Ameriki je znano, da mi, delavci v Westmoreland okraju štrajkamo že rad 9 mesecev, to je, od 1. aprila 1019 1. Borimo se za večjo plačo, manjši delavni čas in pripoznanje U-nije. Ljut je naš boj in trdo in o-bubno naše stališče, posebno v dolgi, hudi zimi potrebujemo sredstva, v denarju, živežu in o-bleki. Kapitalisti, naši delodajalci, imajo vse; zatorej je njim boj lažji. Mi, stavkujoči slovenski rudo-kopi smo pa odvisni od javne podpore. Če ta izostane, izostane tudi naš boj in moramo se potem uda-ti in kapitalisti bodo še v nadalje drli in izmozgavali nas, delavce, ki jih bogatimo in v brezdelju zdržujemo — svoje sovražnike. Če je še kapljica razsodne misli, v Tvojem, delavskem mišljenju, nas ne zapustiš, nas ne moreš pustiti, nas ne smeš zapustiti v zadnji uri. Kar si bomo mi z trudom, lakoto in pomanjkanjem priborili, ne bo samo nam v korist, temveč tudi Vam, če pridete kdaj na naša mesta in zasedete naše prostore tam dolu, globoko v zemlji. Kapitalist, pomaga kapitalistu, vlada, vladi; naj delavstvo gre drugo pot? Kaj bodo delavci zapustili delavce, ko je njihova dolžnost, da jim priskočijo na pomoč? Ne! to ne sme biti, toliko jasnega razuma ima še vedno delavstvo, da ve upoštevati ta zadnji klic združenih slovenskih štrajkarjev, slovenskih delavcev, ki zrejo zopet v dolgo trdo zimo, brez sredstev in podpore in brez upanja v zmago, če se jim ne opomore. Naj prispeva vsak, kolikor more in ve, da mu je možno dati; a tudi drugače lahko še vsak priskoči na pomoč. Pri vsaki priliki omenite štrajkarje v Westmoreland okraju in nabrali boste gotovo kako podporo, ki bo obrodila sadu. S tem klicem na vse Slovence in Slovenke, s to prošnjo, se še enkrat obračajo slovenski delavci, štrajkarji na sobrate in sodelavce in v upanju, da se nas bo razumelo in podprlo, Vam ostajamo hvaležni in če nam bo to hvaležnost mogoče kdaj tudi nam dejansko pokazati, zanesite se, da bomo prvi v vrstah podpiralcev ! Darovi in darovalci se priobčijo redno v listu Glas Svobode. Darovi se naj pošiljajo na, od združenega slovenskega odbora štrajkarjev postavljenega blagajnika Mike Rajer, Box 117, Arona, Pa. mo, da družbo vsako leto razširjajo, ker prebivalstvo raste, cene mesa pa višajo in glavno, ker nima družba nobene konkurence, ker je vse meso v trustu! Če bi bilo ljudstvo gospodar čez svoje govedo, bi dobiček ostal v njego-, vih- rokah, ali z drugimi besedami, meso bi bilo dosti cenejše; tako pa vse milione vsako leto požrejo dividende, katere se plačujejo kompanistom. Pa tudi delavci v Stockyards so slabo plačani in se ne smejo ganiti, ker je vse odvisno od ter piratov. Tako se “dela” v deželi enakosti na ljudski račun milione. Z štrajkarskim pozdravom na Vse Slovenke in Slovence! Za odbor: Mike Rajer, blagajnik, Box 117 Arona, Pa. Martin Brunet, tajnik, Box 163 Arona, Pa. Razgled po svetu. Pravljica o “Maine”. CITATELJEM GLAg SVOBODE. Washington, 17. jan. 1911. — Časopis “Post” je prinesel sledeče razkritje: “Bojna ladija Zjed. držav “Maine”, ki se je potopila 1908 v pristanišču Havana z mnogimi ljudmi, je bila v notranjščini demolirana in skozi eksplozici-jo se potopila z ljudmi vred. Ko se bo ladija popolnoma vzdignila, se bo dokazalo, da Španci v Gubi ni so imeli svojih rok pri po-topljenju bojne ladije Maine. To je mnenje vojnega oddelka Zjed. dr. in to na podlagi inženirskih informarcij in več veščakov-čast-nikov v takih zadevah. Ljudje, ki so uposleni pri dviganju “Maine” zatrjujejo, da se je pripetila ek- * splozicija v nvunicijskem oddelku; v tistem prostoru se je nahajalo več ton premoga in peska in se je tudi v tistem prostoru našlo več človeških okostij, ki so gotovo umrlih1 vojakov. To potrjuje, da se eksplozija ni zgodila od zunaj.” O tem še spregovorimo. Zadnje čase smo prejeli mnogo naročnine za leto 1911. To nam daje upanje in dokaz, da se Slovenci zanimajo za naš list in naše interese in se oprijemljejo lista, ki vedno nje zastopa. Želimo, da bi pri zadnjem ostalo in želja či-tateljev in prijateljev Glas Svobode, da bi list izhajal dvakrat na teden in se tiskal v svoji lastni tiskarni se bo tu uresničila, če se nas bo dovelj podpiralo. Posebno se je pa odzvalo mnogo novih naročnikov, katerim smo pošiljali list na ogled. Preje li tudi mnogo naročnine od dolž nikov, kar nas posebno veseli in želimo, da nam Vsi ostanejo zve sti naročniki. Mi bomo storili pa tudi svoje GLAS SVOBODE CO. 1518 W. 20. St. Chicago, 111 Podpora za stroj (Linotype). Dobil 153 krogelj v život. La Crosse, Wis., 17. jan, 1911. Po pomoti so železniški detektivi izstrelili v truplo železničarja Charles Stein 153 krogelj in Stein je ostal še pri življenju. Sedaj toži iza $25,000 odškodnine za bolečine in luknje v svojem telesu. Štirnajst dni je plaval med smrtjo in življenjem ; zdravniki so mu rešili in njegova trda narava, življenje. Fant je vreden tega denarja! — Požeruhe se je oprostilo. Harrisburg, Pa. 17. jan. 1911. V Dauphin County sodišču se je obravnavalo o sleparjih, ki so deželo Pennsylvanio ogoljufali pri stavbi deželnega kapitala za $3,000,000; vse požeruhe je sodišče oprostilo “vsake goljufije”, čeprav je dokazano, da so pri zidanju kapitala deželo ogoljufali in po goljufivem potu prejeli še na-daljnih $200,000. Deželno sodišče je na pritisk neznane roke vse obtožbe pustilo pasti in goljufivce oprostilo. ATado je stal kapitol $13,000,-; stroški pa so dosegli samo 10 milionov dolarjev. $3,000,000 so “spravili” v svoje žepe dobri a-meriški državljani in vlada to ve! Zadnjič smo omenili, da ne bo mo podpore pisali več “podporo listu”, marveč, kakor kaže naslov, za novi stroj Lino type. Tako bomo torej priobčeva li vse darove ter koncem leta pri občili tudi celotno svoto. J. Zupančič 30e. J. Bernik $1.00 ker v farja ne verujem, J. Gešel 25c. J. Marentič 35c. J. Majhin 25c. P. Mayerle 25c, zato, ko ni sem pri pokarju toliko priigral da bi se v kočiji vozil; Fr. Spola: 25c, zato, ko je eno družtvo več Chicagi; J. Majhin 25c. zato, ko smo se Kočevarji ta dan dobre imeli; J. Marentič 50c zato, kei sem s Kočevarji znan, pa radi imamo. s¡ Pomota. Kako si prilastujejo trusti ljudski denar. Velemesnatrgovina in klavnica 'wift & Co. je imela ob koncu 1. 910 250 milionov dolarjev pre-loženja; profita je naredila seem milionov in petdeset tisoč do-srjev. To ni dosti, še ne tri pro-ente. Če pa zračunimo dobiček 'O pravem premoženju in vseh o-.restih fírme Swift in Co., se nam ukaže druga slika. Kompanija i-ia 60 milionov dolarjev za nakupovanje vsak dan pri roki. Pri ej sveti je tudi imela dobička 17,050,000, to je 12 procentov. — lotovo. leD dobiček, če nomisli- V listnici upravništva smo zadnji številki po pomoti poroča li, naslednji stavek: naznanjam' da smo od dr. št. 7 v Arona, Pa prejeli že pred 3 tedni zahvalo potrdilo za poslanih $15.67. D nar smo odposlali na Andrej Št: cha, naslovili pa na predsednika isti čas smo tudi odposlali na Jo Hauptmana, taj. dr. št. 5 v Da ragh, Pa., $15.68, a nismo še pr jeli nobenega potrdila. Glasiti se pa moraloi; da smo dobili o Jos. Hauptmana potrdilo $15.68, to je od dr. št. 5 v Da ragh, Pa., nasprotno pa noben' ga potrdila od društva št. 7 v 1 rona, Pa. Toliko v pojasnilo d roivalcem iz Forest City, Pa. Listnica uredništva. Dopisi, ki niso bili do ponedel 'k a v uredništvu’ pridejo v p: hodnjo številko. Tem potom tudi spričujemo, ni gospod Filip Godina, 909 1 Pearl Street, Indianapolis, In v nobeni zvezi z dopisi v Gl Sv bode iz Indianapolis, Ind., p psevdomijem Klubaš št. 1, 2 in DENARJE V STARO DOMOVINO pollljamo: za $ 18.35 ................. 50 krc za $ 20.45 ................ 100 krt za $ 40.90 ................ 200 krt za $ 102.25 ................ 500 Jff; za $ 204.00 ............... 1000 kr( za $1018.00 ............... 5000 kxj Poštarina je vSteta pri teh »roti Doma se nakazane srote popolnoma plačajo brez vinarja odbitka. N? denarne poSiljatve izplačuje c.kr.p^ no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič: je do $25.00 v g-otovini v priporočen ali registriranem pismu, večje zne po Domestic Postal Money Order ali Mew York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. ®aw York SIM It. Clair At«., N. K. Oavalaad, ( y LDVENSKO NARODNO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO V RAVENSDALE, WASHINGTON VSTANOVLJENO 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: PAVEL KOS, Taylor, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, Taylor, Wash. Blagajnik: MIKE DERNOVŠEK, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: JOHN SKUPCA, Ravensdale, Wash. POROTNI ODBOR: RUDOLF PEČNIK, FRANK JERAS, FRANK PUSTOSLEMŠEK. Društvena seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Marcus v prvem nadstropju. TL SVETO OBHAJILO. Spisal Ivan Cankar. Petero nas je bilo. Sedeli smo za mizo in smo čakali. Spočetka smo se smejali in razgovarjali, nato smo igrali domino, naposled smo se naveličali ter smo umolknili. Najstarejši sestri je bilo trinajst let, najmlajšemu bratcu pet. V srcih pa smo bili stari: poznali smo skrb in strah. Kadar so se zunaj oglasili koraki, smo se ozrli proti durim. Strmeli smo z velikimi očmi in odprtimi ustmi, sapa nam je zastajala. “Prihaja!” Koraki so utihnili, spogledali smo se molče; oči so bile solzne, ustna so se tresla. Zelo smo bili lačni. Mračilo se je že, matere ni bilo. Pred dobro uro se je bila napotila, bog vedi kam. Vedeli smo: kadar pride, prinese kruha. Prav uič nismo dvomili. Kajti večerilo se je in zvečer je treba večerje. Trd in strašen je otrok v svojem zaupanju. Zvečer je treba večerje. Neusmiljen je otrok v svoji veri. Mati, zvečer je treba večerje; pojdi in prinesi jo, iz zemlje jo izkoplji, iz oblakov jo utrgaj! Ko je šla, je bila vsa majhna in sključena; globoka brazda je bila na njenem čelu. “Kmalu se vrnem!’’ je rekla. Mislili smo, da gre samo k peku, sto korakov daleč. Minuto tja, minuto nazaj • recimo, da bi tam še malo pokramljala, bi bilo pet, ali kvečjemu deset minut. Gledali smo na uro, ki je visela na steni kraj peči. Počasi se je pomikal dolgi kazalec; ali kakor se mu ni mudilo, je bil preromal že ves črni kolobar. “Saj niso šli k peku!” je rekla Hanca. K štacunarju so šli!” je rekla Francka. Pa če jim ne dajo?” sem re-jel jaz. i Pogledali so me, kakor da sem pil izpregovoril čisto nerazumljivo, nadvse čudno besedo. “Da bi jim ne dali?” je obstr-nela Hanca. “Zvečer je treba večerje!” je [ekla Francka. Zunaj je že dremal večer, v iz-i je bila noč. Naše oči so bile llade in bistre, vajene teme. Po-ledali smo se iz lica v lice — vsi pio bili starejši nego uro poprej, i Nismo se bali belili žena, ne ve-- omca, ne torklje. Nekoč sva šla ( najmlajšo sestro mimo kozolca, ¡i je stal na samem, da tam stra-IjL so pravili. Pred kozolcem je ,ial trhel štor in se je čudno sve-! 1 — velik človek v goreči rju-■ . Držala sva se za roko, šla sva imo in se nisva bala. , Ali vendar je bil strah v naših ,fodaj postaranih, zgodaj izku-,¡nih srcih. Nekaj silnega se je ¡rigalo v daljavi do neba, bližalo || je, zmirom višje in ogromne-J črno in strašno; skoraj že je ¡ijstiralo vse obzorje. Videli smo £-pjenje in smo se ga bali . . . iNa .jok nam je bilo, zaihtel pa |iče ni. Kadar so nas tuji kora-;j zmotili in je bilo spet vse tiho [¡zbi in zunaj, se je oglasil v nas p, tisti zreli, poslednji obup, kor ga pozna šele človek, ki ga ¡[bilo obnemoglega življenje tre-, ,jo ob tla. .(‘Saj ne bo konca nikoli! Ni-|||i ne bo drugače Mati ne pri-j ne prinese kruha — umri- Velik je ¡bil obup; ali vzbudilo se je v nas še nekaj vse temnejšega, strašnejšega. Ne jaz sam, nas vseh petero, kakor smo sedeli krog mize v temi, je občutilo nenadoma grenko, zlobno sovraštvo do matere. “Saj bi lahko, če bi hotela! Sinoči je prinesla kruha, čemn bi ga nocoj ne, ko smo lačni kakor sinoči? Tam stoji, bog vedi kje, pa opravlja in se smeje ter se ne zmeni za nas! Takoj da se povrne, je rekla; zdaj je že ura minila, morda že poldruga ura . . . nalašč čaka, na cesti postaja, s sosedami kramlja; sama je že najbrže večerjala, pa se ji ne mudi s kruhom!” V molku smo spoznali; natanko smo vedeli drag za drugega: “Tudi ti tako misliš, sestra! Tudi ti tako sodiš, bratec!” In v tistem trenotku tudi med nami ni bilo več ljubezni. Noč je bila, ali še smo si videli v oči. Oči so govorile: “Poznam te, sestrica, natanko vem, zakaj molčiš! Tvoja misel je smrten greh, ki nikoli ne bo izbrisan! ’ ’ “Poznam te, bratec, bistro vem, kaj si mi očital natihem! Tudi tvoj greh nikoli ne bo izbrisan!”. . . Zunaj, mislim, da pred sosedovo hišo, je zacvilil pes. žalosten, zategnjen glas je bil. “Lačen je, pa cvili!” je rekla sestra. Takrat je najmlajši brat nenadoma naglas zajokal; njegov jok je bil čisto podoben tistemu cvi-lenju. “Nehaj!” se je razljutila. sestra ; ali tudi v njeni besedi je bilo ihtenje; gledali smo na mizo, vsi smo trepetali. “Pogledam na cesto!” sem rekel. “Kaj bi gledal? Ne pride prej . . . če še kdaj pride!” . . . Počasi in tiho so se odprle duri. Na pragu je stala mati. Kakor ob belem dnevu smo razločili njen obraz. Yes bel in tenak je bil, oči pa so bile objokane in so gledale plaho; tako gleda. grešnik na svoje trdosrčne sodnike. Mati se nas je bala . . . “Ali ste dolgo čakali?” je rekla s tihim, prosečim glasom. “Nisem mogla prej . . . niso dali . . .” K životu je tiščala hleb kruha; že od daleč smo videli, da je skorja lepo ramena . . . O mati, zdaj vem: tvoje telo smo uživali in tvojo kri smo pili! Zato si šla tako zgodaj od nas! Zato ni veselja v naših srcih, ne sreče v našem nehanju! . . . ŽUPNIK IN KUHARICA PRED POROTO OBSOJENA V JEW Kakor smo že enkrat poročali, se je vršila v Zadra razprava proti župniku Tomaševiču in njegovi kuharici Antoniji 0-strič. Obtožnica pravi med dragim : Umorjena Ana Raneigaj je bila stara 70 let, rodom Slovenka, doma iz Gotovelj pri Celju na Štajerskem. Pokojnica je bila teta župnika Frana Tomačevica. Ana Raneigaj je živela pri svoji sestri. Po njeni smrti jo je župnik Fran Tomaševie, ki je vedel, da je precej premožna, pregovoril, da se je preselila k njemu v Po-lešnik. Starka se je preselila v Polešnik meseča oktobra 1. 1904 in prinesla sabo 45.447 K. Takrat je tudi napravila oporoko, s katero je ves ta denar sporočila župniku Tomaševiču. Toda Ana Raneigaj je kmalu zapazila, da ima župnik grešno razmerje s svojo kuharico Antonijo Ostrič. Ker ji je postalo zoprno razuzdano župnikovo življenje, je sklenila, da se vrne k svojemu bratu na Štajersko. Župnik Tomaševie je to izvedel iz nekega pisma, ki ga je starka pisala svojemu bratu. Župnik je namreč imel tudi poštni nabiralnik in na ta način mu je tudi prišlo v pest tetino pismo. Tomaševie je bil v silno neprijetnem položa ju: zapleten v mreže Antonije Oštričeve, v silnih dol-geh mu je splavalo vse upanje po vodi, ko je izvedel, da hoče teta oditi od njega, ker je vedel, da v tem slučaju teta denarja ne bi zapustila njemu. Župnik Tomaševie je imel lju-bavno razmerje z Antonijo, toda te se je že nekoliko naveličal, zato je hrepenel po mlajši in lepši sestri njeni Mariji, katero je skušal z najrazličnejšimi sredstvi pridobiti za-sie. Takšen je bil položaj, ko je župnik dobil v roke tetino pismo. Župnik in kuharica sta bila takoj edina v tem, da je treba Ano Raneigaj na kakršenkoli način odstraniti. Za svoje orodje sta si izbrala slugo in cerkovnika Šimo Kovačeviča. Sprva se je le ta u-piral, toda ob koncu koncev se je le dal omamiti. Ko pa se mu je Antonija Oštričeva dne 25. avgusta 1905 vdala, je sklenil, da še istega dne izvrši zločin. In res, takoj, ko ga je Antonija izpustila iz ljubezenskega objema, je Kovačevič izval prepir s starko in jo v prepira s polenom ubil. To poleno so kasneje našli vse okrvavljeno med krompirjem na župnikovi njivi. Župnik Tomaše-vič se je istega-dne zjutraj nalašč odpeljal v Posedarje, da bi se mu ne moglo očitati, da je morda tudi on sokriv. Po izvršenem umora je Antonijeta pomagala Kovačeviču, da sta prenesla mrtvo truplo iz družinske sobe, kjer je bila ubita, v njeno izbo. Tu sta jo Antonijeta in Kovačevič Umila, odstranila krvne madeže, odstranila v družinski sobi okrvavljene zastore, sploh storila vse, da bi odstranila vsak sled, ki bi kazal na to, da je bilo na starki izvršeno hudodelstvo. Sodišče je na to uvedlo preiskavo in na podlagi te preiskave so zaprli župnika Tomaševiča, Antonijeto Ostric in cerkovnika Šimo Kovačeviča. Meseca februarja 1. 1906 je prišlo do porotne obravnave v Zadra proti omenjeni trojici. Vsi obtoženci so vse tajili ter zagovarjali drag dragega. Po pravorčku porotnikov je bil Kovačevič obsojen na smrt radi umora. Cesar ga je na to pomilostil v 201etno težko ječo. Antonijeta Ostric je bila obsojena v 2mesečno ječo, ker je skušala prikriti sledove zločina, župnik To-maševič pa je bil popolnoma o-proščen, ker se mu ni mogla dokazati nobena sokrivda. Razprava pa je sedaj z novimi dokazili obsodila in končala. — Obtožena, da sta najela Šime Kovačeviča, da je umoril župnikovo teto Ano Raneigaj, je sodišče obsodilo župnika Tomaševie na 5 let težke ječe, Antonijeta 0-štričeva pa na 10 let težke ječe. Boj. Malo ljudi je tako srečnih, da v svoji življenski dobi, v boju za življenje in eksistenco oddidejo brez boja; še manj pa takih, ki se niso nikoli bojevali s kako boleznijo. Ker naše življenje od nas zahteva, da smo pripravljeni vsak trenutek za boj, zatorej moremo gledati, da je naše telo močno, zdravje trdno in energija velika. Bi pa, zapazili, da naše zdravje ni trdno, tek do jedi zgubljen in e-neržija otrokova, potem je naša dolžnost, da pokličemo pomoč. Mi priporočamo v takem slučaju Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino ; pijačo, narejena iz čistega rdečega vina in zdravilskih snovi. Ono bo sčistilo prebavni kanal in ob jednem ga utrdilo ; o-zdravi (bolezni v želodcu, jetrih in se pokažejo znaki uspeha kmalu. To vino bo očistilo kri in dalo večjo moč mišicanim živcem. Za dobiti v lekarinških prostorih. — Jos. Triner. 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Po svoji 25 letni skušnji sem tako izpolnil moj NOVI NAČIN ZDRAVLJENJA, da zamorem ozdraviti tudi take bolnike, katerim drugi zdravniki in Instituti niso mogli niti pomagati še manj pa ozdraviti. Vsak dan dobivam pisma od mojih hvaležnih patientov, katere sem ozdravil po moji NAJNOVEJŠI METODI, in katere sq njih zdravniki proglasili za neozdravljive. Vzrok in izvor vsake bolezni je iskati v slabi, pokvarjeni in nečisti krvi. PO MOJEM NAČINU ZDRAVLJENJA, zadobite novo, čisto kri, katera Vam ukrepi moč in zdravje, ter spravi v red vse življenske organe. PIŠITE PO MOJO KNJIGO NOVA METODA’ ter priložite par postnih znamk za poštnino. Knjiga Vam vse natančno pojasni; sve stare zdravniške knjige, ker so brez vsake vrednosti in škodljive; Citajte vsebino pisma, kakorsna dobivam skoro vsak dan od mojih pacientov: Veleučeni gospod Dr. Hartmann! Hvaležno Vam naznanjam, da sem po Vaših zdravilih popolnoma ozdravil, in upam da mi ne bode treba več rabiti zdravil. Ozdravil sem hvala Bogu popolnoma, ter se Vam še enkrat prisrčno zahvaljujem na Vašem ozdravljenju. Vaš Hvaležni FRANK BORAK, Box 123. Josephine, Pa. zavrzite paj Velučeni gospod! Šiejem si v dolžnost, da se Vam iskreno zahvalim za pri-poslana zdravila, s katerimi sem v dveh teduih popolnoma ozdravila od nadležnega kašlja, za kar se Vam še enkrat zahvaljujem. Ob jednem Vas prosim, da mi dopošljete zdravila za slabo prebavljanje, na katerem trpi tukaj neki možki.* Vaša hvaležna ID IR,. HELENA PAJAN, 10818 Torence Ave,, So. Chicago, IIl. Zglasite se ali pišite na naslov: 231 E. 1 4th ST., NEW YORK, N. Y. URADNE URE : Med tednom od 10, dop. do 5 pop. Ob nedeljah od 10, dop. do 1. pop. Delavci, širite svoje glasilo “Glas Svobode”! Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno, a-ko hoče imeti kak bolj‘ši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. T. 0- 0- Delavei, širite svoje glasilo “Glas Svobode”! -O 0- -0 0- -0 ? R. Richter “PAIN-EXPELLER Kaj ti koristijo močne mišice, če trpiš na revmatizmu. PAIN EXPELLER CUNARD Ogrsko - Amerikanska črta V ITALIJO, EGYPT in AVSTRIJSKO-PRI MORJE Velikanski novi parobrodi CARMANIA s tremi vijaki Največja ladja s tremi vijaki na vodi, in nje sestra CARONIA s dvemi vijaki Obe ste 676 čevljev dolgi, nosite 20.000 tonov ter dve največji. UD A NfANI A s dvemi vijaki i nova i rMnlUnlA 25 čev. dolga -od leta V in nosi 18.000 ton. f 1911. j CARMANIA Odpluje 7. jan. 18. Feb. CARONIA Odpluje 21. jan. FRANCONIA odpluje II. mar. Prva vožnja Ogrsko-Ameriška pastrežba iz NEW YORKA v REKO čez GIBRALTAR, GENOVO, NEAPOL V TRST Moderne na dva vijoka ladje. SAXONIA - - 14.300 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - - ¡0.400 tonov Prve vrste kabina *60. do Neapola $65. do Reke Trst. CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd. S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere. Reinhold Kroll Trgovec z vinom in likerji na debelo “GREEN BELL” naša Specialiteta. 410 Greenfield Ave Milwaukee, WIs. Phone: 1547 J. r™“ pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati s vole, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi Dr. B. K. Šim one k Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433, ****** ****** 499443 **4 444 444444444444444******* OTTO HORACEK Diamanti, ure. stenske ure io zlatnina £ 1843 Blue Island Ave trne. Chicago, 111. ih * Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in # druge zlatnine. J | Izdelujoči zlatninar. S OČI pregledamo zastonj. * » 1! f A é * *■ * * * * f I Î -94* fl GOSTILNA kjer je največ zabave in največ vžifka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dolbi v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, Ul. Telefon Canal 1439. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo mm li Irgovina s novodobnim obu valmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah, JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Bank. Gostilna “Slovenski Dom" na 2236 So. Wood ceste to je med; Blue Island! ulico in 22 JOHN MLADIČ. ^1 O r Najboljša gostilna na Blue Island Ave. v Chicagi je J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača, in cenena kuhinja. Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Večerja s pijačo samo (5o. Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna JOE F. BOL EK 1870 Bloe Island Avenne vogal 19. „i. Angleščina STS'S Slovnica. Tolma in Angl. Slov. Slovar stane san", $1.00, in je dobiti pri J. V. KUBELKA 538 W. 145 St.. New York, N. I Naj večja zaloga slov. knjig. Pišu pocerfik! SLOVENCI POSEČAJTE “Little Bohemio” kjer se toči izborno impe tirano plzensko, Anbeus Bush in Olympia, piv Vse vedno na čepu ! Izvrstna kuhinja. Fitrn vi* In snodke. Za obilen poseč se priporo,č; CYRIL FIALA, Proč Loomis Str. v neposredni MJi ni Blue Island Av.ln zap. UL r. Slovenska Svobod smisel. Podp. Zveza USTANOV. 1908 INK0RP0R1NA 1909 Chicago, Illinois. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADÎC, predsednik ; 2348 Blue Island Ave., Chicogo, III. ANTON FISHER, podpredsednik Box 333, Girard, 111. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUlS, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago. 111. IVLA.N KALAN, 'blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.) ; 477 Virginia St., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136. St., Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 1518 W. 20th St., Chicago, 111. POROTNIKI: ' AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOSEPH CVETKOVIČ, Box 201, Frontenac, Kans. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH IVANŠEK, 1517 S. 43rd Ave, Chicago, 111. IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111. JAKOB TI90L, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne odpošiljatve pa na Ivana Kalan, 3l4 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu. Račun Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze od I. okt. 1910 do 31. decembra 1910. VPLAČILA 1 2 » 4 5 ■6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 ■20 21 ■22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 -33 .34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 ■64 65 66 67 68 69 70 71 '.72 Kraj družtev Chicago, 111........... Claridge, Pa........... De Pue, 111............ Diamond, Wash.......... Darragh, Pa............ Winterquarters, Utah Arona, Pa............ McGuire, Colo.......... Leadville, Colo........ Moon Eun, Pa........... Staunton, 111.......... Sublet, Wvo......... Witt, 111. ‘ •......... Yale, Kans............. Granville, 111........ Clinton, Ind.......... Aurora, Minn.......... Girard, Ohio.......... So. Chicago, 111...... Cleveland, Ohio ...... Naylor, Mo............ Indianapolis, Ind. . .. L. Furnace ,Pa........ Milwaukee, Wis........ Beading, Pa............ Collinwood, Ohio....... Forest City, Pa........ Madison, 111........... Taylor, Waeh........... Bishop, Pa............. Farmington, W. Va. .. Venona, 111........... Livingston, 111....... Oregon City, Oreg. ... Franklin, Kans. . .... Springfield, 111....... Lowber, Pa............ Jenny Lind, Ark........ Aguiar, Colo.......... Salida, Colo.......... Ambridge, Pa.......... Bed Lodge, Mont........ High Bridge, Iowa . .. Wirden, 111............ Baltic, Mich........... San Francisco, Calif. . Chicago, 111.......... Mulberry, Kans......... Winterquarter, Utah .. Milwaukee, Wis......... Bavensdale, Wash...... Somerset, Colo. ...... La Salle, 111......... Ely, Minn............. Broughton, Pa.......... Bock Springs, Wyo. .. Barton, Ohio........... Greenland, Mich....... Conemaugh, Pa......... Pueblo, Colo........... Barberton, Ohio....... Lorain, Ohio.......... Sheboygan, Wis........ St. Michael, Pa....... Onnalinda, Pa......... Superior, Wyo......... Johnston City, 111. . .. Issaquah, Wash........ Brewster, Ohio........ Dunlo, Pa............. Marianna, Pa.......... Hillsboro, 111........ s 5 'E ß. i ■T. a> ■ c $ 4.00 8.00 10.00 14.00 2.00 3.00 10.00 7.00 15.00 6.00 4.00 2.00 3.00 2.00 14.00 18.00 2.00 10.00 6.00 4.00 8.00 4.00 2.00 2.00 4.00 2.00 2.00 2.00 4.00 2.00 12.00 8.00 6.00 3.00 6.00 2.00 23.00 6.00 1.00 8.00 2.00 4.00 6.00 4.00 8.00 4.00 4.00 2.00 2.00 2.00 9.00 4.00 16.00 21.00 36.00 26.00 18.00 38.00 28.00 32.00 24.00 $71.00 222.50 29.00 211.00 132.00 188.00 87.00 64.00 91.80 133.00 45.50 131.00 75.00 123.00 62.00 102.00 75.00 71.00 77.00 154.00 31.00 104.00 3.00 88.00 31.50 59.00 111.00 68.00 61.50 83.00 69.00 40.00 68.00 42.50 64.00 40.00 77.00 79.50 97.00 121.00 62.00 50.00 57.00 114.00 31.00 18.75 31.00 94.00 26.00 21.50 46.00 64.00 37.00 45.00 94.00 42.00 22.00 48.00 41.00 24.00 35.00 43.00 49.00 57.00 26.00 42.00 44.00 8.50 55.00 33.00 49.00 12.00 *1 2 a is N $1.20 4.00 12.00 1.00 .40 2.50 1.00 1.10 2.00 1.00 2.75 1.00 13.95 3.20 4.00 5.00 .80 5^75 5.00 1.85 3.75 .40 11.00 3.75 3.00 1.00 Î.75 3.35 2.50 I c a .. „ Sag, 91 ® ? « J ° .+3 g 3:2 I Cl £ I N & .75 .75 2.50 1.50 .75 2.00 .25 1.25 .25 .25 .75 .50 .25 .25 .25 1.25 1.25 .50 1.25 .50 ,.50 1.25 .25 .25 .50 .50 .75 .50 .75 .50 .25 .50 .25 .50 .25 .50 .50 35.00 24.25 29.75 1.00 1.00 20.55 8.25 20.00 24.50 3.25 17.00 7.00 10.00 3.25 8.50 3.50 2.25 60 1541.00 14904.55 1100.00 | 25.00 | 222.05 76.20 227.25 49.00 222.75 134.50 203.50 89.75 66.50 129.80 143.25 54.15 148.75 82.25 127.75 64.00 106.60 77.25 73.25 116.25 204.75 34.25 115.25 3.00 94.50 31.50 64.00 122.25 107.00 67.20 89.00 86.25 43.25 70.25 44.75 88.50 42.50 89.75 88.30 103.00 129.75 68.00 52.50 57.00 167.25 37.00 24.35 32.00 119.25 40.75 26.40 63.00 68.00 58.75 55.50 98.50 52.75 25.00 54.00 50.00 24.00 35.00 47.00 65.00 79.75 28.25 78.00 70.50 26.50 93.00 61.00 84.35 38.50 5792.60 IZPLAČILA * s Kfi O 'S» 3? 50.40 149.70 30.90 97.20 167.00 279.00 91.00 86.90 192.20 8.00 46.90 72.00 32.00 115.50 35.45 46.90 78.90 16.00 33.15 136.10 16.00 51.50 8.00 92.60 185.25 83.45 57.20 130.35 232.05 198.95 147.45 58.35 61.75 21.75 29.75 56.00 12.60 12.60 11.45 41.15 51.45 ®.S « c «jü I'-g’S CÖ Jj« S SIS man $ — 00 500 100 00 75 00 3324.85 675.00 50.40 649.70 30.90 197.20 167.00 279.00 > c ¿i* 91.00 86.90 192.20 8.00 121.90 72.00 32.00 115.50 35.45 46.90 78.90 16.00 33.15 136.10 16.00 51.50 8.00 92.60 185.25 83.45 57.20 130.35 232.05 198.95 147.45 58.35 61.75 21.75 29.75 5600 12.60 12.60 11.45 41.15 51.45 36 71 18 64 35 58 29 19 36 37 14 41 26 40 21 34 22 18 29 39 10 37 1 30 10 20 39 21 19 32 37 12 22 14 23 22 27 24 27 39 20 15 20 43 II 5 41 16 15 25 14 14 47 16 8 15 13 12 13 16 20 22 9 17 19 19 13 16 11 1 17 3999.85 I 1670 i 86 SKUPNO OD 1. OKTOBRA 1910 DO 31. DECEMBRA 1910. PREJEMKI: Bilanca dne 30. septembra 1910.....$6,030.54 Pristojbine ......................... 541.00 Asesmenti......................•.....4,904.55 Znaki, pečati in naročila............ 100.00 Potni, prestopni listi in premembe oporok............................ 25.00 Izvanredni prispevki................. 222.05 Vrnena bol. podpora od dr. št. 6. . . . 6.90 Vrnena bol. podpora od dr. št. 10....... .65 At. $11,830.69 rezervni fond so plačala sledeča druživa: ...................................$2.00 ................................... 6.00 .................................. 3.00 .................................... 3.00 ................................... 1.00 ................................. 1.00 ................................... 1.00 67........................................12.00 69.......................................19.00 4. . 6. 11. 13. 15. 38. ,54, 48.00 $11,878.69 Delitev gotovine: Gotovina blagajniške knjige 31. dec. 1910.........$1,247.37 Bočna blagajna blagajnika........................ 5.12 Skupaj.............$1,252.49 Hranilna vloga na obresti na Northern Trust Co. Bank, Chicago, 111...................... 5,278.75 Obresti hranilne vloge do 31. dec. 1910............ 34.17 Skupaj............$6,565.41 Neplačani znaki............................... 168.00 Družtva dolgujejo na asesmentih................. 243.55 Inventar ......................................... 85.00 Skupnega denarja dne 31. deeembr» 1910... .$7,061.96 Za Za Za Za IZDATKI: Izplačana smrtnina ............................$ 600.00 Bolniška podpora.............................. 3,324.85 Za operacijo .................................... 75.00 vožnjo delegatov............................ 428.23 plačila uradnikov .......................... 240.00 vožnjo uradnikov ........... dnevnice ................... Za poštnino, exprès in telefon 4 Za glasilo...................... Za glasilo št. 48 in 51 @ $2.00. Za omaro........................ Za pečate.................... Za tiskovino . . ............ Vrh. zdravniku.................. Za najem sobe za seje 51.95 230.00 45.52 77.50 4.00 25.00 8.05 10.25 8.20 3.00 Odvetnikom ............................... 160.40 Razni stroški ................. Vplačila vrnena dr. št. 12..... Vplačila vrnena dr. št. 32..... Vplačila vrnena dr. št. 52..... Vplačila vrnena dr. št. 54..... Vplačila vrnena dr. št. 61..... Vplačila vrnena dr. št. 62..... Vplačila vrnena dr. št. 66..... Preostanek dne 31. decembra 17.50 ........................ 3.00 ........................ 4.25 .................... 11.00 .........j......... 5.50 ........................ 4.00 .....r............. 7.25 ........................ 3.00 1910................ 6,531.24 $11,878.69 Spodaj podpisani smo knjige ter račune pregledali in v popolnem redu našli dne, 30. decembra 1910. GLAVNI ODBOR: NADZORNI ODBOR: Anton Mladič, 1. r., predsednik. Josip Benko, 1. r., predsednik, Josip Ivanšek, 1. r., blagajnik. Louis Skubic, L r. Iran Kalan, 1. r., blagajnik. Josip Vrščaj, L r. Claridge, Pa. S štrajkom vred je vse pri starem. Skabska zalega katera je dosedaj rasla polagoma se manjša. par stotin skabov je zapustilo svoje gospodarje in stopilo na našo stran; pričakuje se jih še več, in to s pomočjo nekih lepakov štrajkarskega odbora, s katerimi se skabe uljudno vabi, da zapuste svoje gospodarje in pristopijo v organizacijo, prosto vstopnine. Odbor upa, da bode v kratkem dosegel svoj namen z uspehom. Kakor se sliši misli tudi posta-vodaja v Pennsylvaniji storiti potrebne korake in preiskati štrajk, da se kmalu konča, in tudi stotine prošenj in pozivov, kateri so bili dosedaj zaman, se je guverner vendar enkrat usmilil in se ozrl na nas štrajkarje. Gledalo se bode seveda v prilog lastnikov rovov, ako pa je še kje v kakem kotu pravica, to ne sme biti, ako ravno se trdi, da je Pennsylvania v Rusiji, je v deželi “sladke svobode”, ker Smo vsi jednaki, samo razlika je ta, da delavci morajo živeti, kupičiti miljone svojim gospodom delodajalcem. V par dneh se snide letna konvencija U. M. W. of A. v Columbus, Ohio, kamor tudi lokalne u-nije organiziranih premogarjev v Westmoreland Co. pošljejo svoje zastopnike. Tako bodo tudi naši štrajkarji zastopani po svojih možeh. Gotovo se bodo potegnili za svoje brate in jim sposlo-vali kar največ koristi. J. Batich. Priporoča se rojakom v SHEBOYGAN, WIS., grocerijško prodajalno H. Gerlach-a, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljstvo odjemalcev. Naročila na dom vozi Frank Pungerčer. H. GERLACH & CO. Trgovci blaga, grocerijskih potrebščin moke in živeža 2201 N. Fifteenth St. Sheboygan, Wisconsin. Tlefon 630 White. SVOJI K SVOJIM! Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.) A. J. Terbovec & Co. Nasledniki: Derganc, Widetič & Co. 1622 Arapahoe St, Din ver, Colo Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. in Lincoln Street Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan. J. F. HALLER a-OSTH-JSLiL prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 8096. 2103 Blue Island Av. cor. 18. Place iiisr^L GOSTII J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18 Place Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386. Slovensko Zdravišče W V NEW YORKU glavni zdravnik in ravnatelj Dr. J. E. THOMPSON Dr. THOMPSON je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi, brez da ga osebno pregleda ; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu, ako pram je bolnik od njega še tako odaljen. Njegova izkušenost v zdravljenju vam garantira, da Vas zamore ozdraviti in ako bolehate naj si bode na " kateri koli akutni, kronični, zunajni ali not-rajni bolezni, kakor tudi kateri koli moški, ali ženski spolni tajni bolezni. Pisma pišite v materinskom Jeziku ter ih naslovi jajte edino le na sledeči naslov: “SLOVENSKO ZDRAVIŠČE” Dr d. E. THOMPSON 342 West 27th St. New York, N. Y. Uradne ure so: Ob delavnikih od i do 4 ure popol, V nedeljo od n do 2 ure popoludan.A«VVVWVnA(>A<>nAA««WVAA>»WSW>, 'HM Utok fPE.ceoLu/is. ustanovitelj AKO TRPITE NA : Želodčnej bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali oko imate reu-matizem, glovobolj, škro-ieljne, hripavost, naduho ali jetiko, srčno napako, nervoznoznost,zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč , jeter, ledic ušes ali oči. Napihnjenost trebuha , katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neuralgio , mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov || na kar Vam bode poma-"■ gano. Pošljite 30 centov v znamkah,in dobili bodete brezplačno znamenito od Dr. E. C Collinsa spisano knjigo, Človek njegovo življenje ia zdravje kato Pi ra je v vsakej hiši zelo č potrebna. VERUJTE IN ZAUPAJTE SVOJE ZDRAVJE sama onemu, kateri vam črno na belem svoje upljivno delovanje in mnogobrojne uspehe z originalnimi priznanji in pričami jasno dokaže. Prazno oglaševanje, prazne obljube in samohvale še nikdar niso nič veljale. Ljudje naj nas sami hvalijo in priporočajo. Poslušajmo resne besede naših lastnih rojakov z katerimi naše solidno delovanje, čudodelne uspehe priznavajo ter nas vam priporočajo. Zaupajmo naše zdravje samo onim zdravnikom kateri so že mnogim življenje rešili in ne zametujmo ga mladoletnim neiskušenim zdravnikom in samohvalnežem, da bi se nad nami učili in prakticirali. Slavni zdravniki od The Collins N. Y. Medical Institute kateri je največji in najslavneji v celi ameriki, smemo reči najpriporočljiveji na celem svetu, — zamorejo dokazati preteklost katera ne najde para na celem svetu. To vam na tisoče in tisoče originalnih, javnih priznanj in zahvalnih pisem jasno kod solnce dokazuje. Berite te pisma naših rojakov in sodite sami: Velecenjeni zdravnik! Pred nedavnim časom sein bil popolnoma pobit, duševno in telesno uničen in tudi spolne moči so me že skoro popolnoma zapustile, tako da sem brez premisleka okoli blodil in že na samomor mislil. Ko me je pa moj prijatelj nasvetoval na Vas, sem se podal v Vaše zdravljenje in sem sedaj najsrečnejši mož na svetu. Vi ste napravili čudež nad menoj, radi tega Vas vsakemu rojaku v takem položaju kod s^m jaz bil najtopleje priporočam. Antonv Bartasevich. Antony Bartasevlch. Moj dragi zdravnik! Nevem ako še kedo na svetu ve toliko kakor jaz, kako strašno je boljevati na maternici in ostalih ženskih bolezni. Moje prijateljice me niso več spoznale, tako sem upadla in, me je bila samo še kost in koža. Špecijalisti, profesorji in zdravniki so poskusili najboljše z mano ali vse je bilo brez uspeha in kazalo, da ni več pomoči za mene. Brez kakega upanja sem se še na Vas obrnila in danes se počutim tako dobro kakor da bi bila prerojena. Sprejmite prosim moje najlepšo zahvalo in dajte to v časopis, da moje prijateljice vejo kje da se ženske bolezni m neprilike toko čudodelmo ozdravijo. Še enkrat najlepša zahvala in Vam ostajam hvaležna Mrs. Julija Kalman, 354 E. 54 Str., New York. Spoštovani gospod! Dobri in slavni zdravniki od The Collins New York Medical Institute zaslužijo največjo zahvalo od trpečih in bolnih ljudi. Jaz sem se zdravila leta in leta ali mojega težkega dihanja, slabega teka prsne bolečine in srčne napake se nisem mogla rešiti ter sem postajala dan za dnevom slabša dokler se nisem obrnila in poskusila zdravljenje od teh zdravnikov. In hvala najvišjemu in njim ker so mi tako lepo podlagali. Danes po kratkem zdravljenju sem ozdravljena. Prosim, da jim izročite mojo najlepšo zahvalo. Jaz jih bodem vsem mojim prijateljicam najtopleje priporočala, ker to zaslužijo. Z velespoštovanjem Mrs. Karolina Kleinschmidt, 124 4th Str., Olean, N. Y. Ako nakaterej koli bolezni trnite obrnite se takoj osebno ali pa pismeno na Dr. S. E. Hyndman vrhovnega zdravnika od THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE Moj dragi zdravnik! Vi ste me tako dobro ozdravili moje telesne bolezni in spolnih slabosti, da ne morem najti dovolj hvaležnih besed za Vas in za Vaše hitro ozdravljenje in dobroto katero ste mi sfeazali. Vzamen si prostost da Vas najsrčn-eje priporočam Mike Polak. vsem mojim rojakom kod najboljšega in najveščega zdravnika, katerega namen je ozdraviti vsakega bolnika in si pridobiti prijatelje po celem svetu. Z. spoštovanjem Mike Polak 358 Helen Str., Mc. Kees Rocks Pa. 140 WEST 34th STREET >8S, « NEW YORK, N. Y Uradne ure, za osebne obiske so: Vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan Ob i.edeljae in praznikih od 10 do 1 popoKtan. Vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure. BmmmgmagaaES^^BSs DOPISI. McGuire, Colo. Za leto 1911 je družtvo št. 8 S. S. P. Z. v McGuire, Colo., volilo nove dr. uradnike. Predsednikom je bil izvoljen Jakob Frelieh, Box 2;. podpredsednik John Jeren; I. taj. Frank Vodenik, Box 54; blagajnikom Jakob Hribar. Naj bi novi odbor spolnjeval svoje dolžnosti, sebi in članom v korist. Frank Vodenik. Sand Coulee, Mont. Uredništvo Glas Svobode: — « * 5 0 > iVuJl K S V OJ ] /VI l a dJ ar a a a B a išl 1 a a m a a a a iaaaaaaaa usa aaaaaaa#aa aa saaaaaaaBEaBBp Zavaruj se proti bolenni s tem da, imaš doma Semove Zdravila. 1A/ P < ^C\/CD A ^DAR; RAPIDS yv ■ r■ » REVERA WO. Iowa VEDA uči, da je človeško telo kemijska delavnice nečistosti, ki so nevarne življenju in zdravju, če se jim dovoli krožiti v krvi. Posebno 0-pravilo obisti je, odstranjevati te nevarne snovi iz ustroja. Ampak oslabele ali vnete obisti ne morejo vršiti lega dela primerno, in posledice so resne. Da torej ohranite obisti krepke, zdrave in delavne, bi morali uživati SEVEROVO ZDRAVILO ZA OBISTI IN JETRA. Odstranjuje pritisk krvi. Teši vnetje. Odpira drobne cevke. U-reja delovanje obisti. Zboljšuje delavnost jeter. Lajša in zabra-njuje Brightovo bolezen, vodenico ter uravnava nerednosti odvajalnih organov. Dvojih velikosti: 50e. in $1.00. a a ■a a a a a a a a a a a Rešena oneratorievega noža. “Vaše edino upanje je operacija,” so rekli doktorji gospe Frančiški Kavalar, Yale, Kans., ko je trpela ““——— vsled ledvičnih kamenov in zle obistne neprilike pet mesecev. — “Potem me je prišla obiskat prijateljica,” nam piše, “in mi je omenila Severa vo Zdravilo za obisti in jetra. Sklenila sem poiskusiti je pred operacijo in v mojo začudenje in veselje se mi je zdravje povračalo od dne do dne. Sedaj sem popolnoma 0-zdravljena — nikdar se nisem počutila bolje. Prehvaliti mi ni mogoče tega zdravila. Tako imepitno in izdatno je — a slame le malo.” Na prodaj v lekarnah in trgovinah z zdravili. Zahtevajte “Severovo”. Ali imate iztis Se-verovega Almanaha za 1911? Ako ne, vprašajte svojega lekarnika za enega. Zastonj je. Uživ?jte, kar vara diši in ne b jjte se prebaS$BS5a