laklad na otoko. (DAlje.) Mofien dovolj je bil, da je kljuboval napadalcem, pa vendar ne tako gost, da bi se za njim mogli kriti tudi pred kroglami. Obleganci v kofii so jih imeli pred cevmi svojih pušek in so jih iz svojega varnega, nedostop nega zavetja lahko postrelili mirno in enega za drugim kakor zajce. Edino pazljivosti in primerne množine živil jim je bilo treba, pa so se držali v koči proti celemu polku. Posebno mi ]e ugajal studenec. Naša ,,Hispaniola" je bila imenitna jadrnica in dobro preskrbljena z crožjem, streljivom, živili in izvrsi*<imi vini. — Pa na nekaj smo poza-iiii, ko smo se pripravljali na odhod — vode nismo imeli. Zato je bil za nas studenec v koči izredno velike vafejsti. Ko sem tako p.remišljeval stvar> Ui pretehtaval naš položaj, mi udan na Mho obupen. strahoten krik —. Daleč sem je prihajal pr3ico drpvja in moCvirja —. Tako kriči člcvPk ti .umira nasilno smnti —. Vojak sem bil in v vojski sem bii tucli, tudi rano sem dobil in poznal sem smrt in njeno vpitje, — pa srce mi je planilo in usti*ašil sem se. .,Jirn je šel !" je bila moja prva misel. Star vojak ve, kaj se pravi, biii odiočen in nagel v nevarnosti, še boi]" pa, ičdor je obenem zdravnik —. Pri našem poslu ni časa za cincanje in omahovanje. V hipu sem vedel, kaj mi je sto riti. Pohitel sem na obrežje, skočil v čoln in odrinil od kraja. Hunter. je bil dober veslač. Kakor lastavica je drknil čoln in kmalu sva bi!a spet na krovu. Tovariši so bili vsi prepadli ter splašeni. — Cisto razumljivo! Blod ko stena je sedel graščak v kabini in si očital — dobra dui5a! — da naju je pustil saraa iti v toliko nevarnost, in eden upornih mornarjev ni bil nič mnogo na boljšem glede strahu. ,,Tamle je eden", ]e namignil kapitan Smollett po krovu,. ,,ki je še novinec v svojera poslu. Zavest je skoro izgubjl, ko je 6ul kr.ik. Se malo ga io tr.eba pogovoriti, pa bo stopil na našo stran." Razložil sem svoj načrt kapitanu m pomeniK smo se o vseK podrobno sti ter se koj lotili dela. NaSega starega Torna smo postavili na stražo v hodnik med kabino in sprednjem krovu. Dobil ]e štiri nabasane puške in debelo 2imnico, ki bi ga naj krila pred napadom. Hunter je spravil čoln pod zadnji del ladje, jaz in Jack pa sva naložila vanj smodnika, puške, vreče z prepe5encem, sodčeke s prekajenim svinjskim mesom , zaboj konjaka in moj dnagoceni kov ftog z zdravniškim orodjem in zd»avili. Graščak in kapitan pa sta se poslavila na krov in poklicala čolnarja, ker je bil prvi po činu med onimi šestimi, kl jih je Silver pustil na ladji. ^Jsrael Hands, poslušajte! Tukaj stojiva z gospodom graš^akom, vsak s parom samokresov v roki! Ako bi eden izraed vas šestih dajal kakršnakoli znamenja proti otoku — jo mrtev mož!" Obstali so kakor udarjeni ob čelo. — Malo so se posvetovali, nalopaplanili proti nam, misleii brez dvoraa, da nas bodo iznonnfllli. Pa naleteli so na starega Toma in njegove puške —, in zasukali so se , ter izginili pod krovom. Crez kratko se je pomolila glava sžozi krovna vrata. ,,Doli, pes!" je zagrmel kapitan. Glava je izginiia in za nekaj 6asa nismo čuli in videli ničesar ve5 o teh zelo s,trahopetnih uporniklh. Med tem sva pometala z Jackom v čoln, kolikor ]e mogel nositi. Fpustila sva se vanj in vsi trije — Hun ter, Jack in jaz — smo odhiteli z brzimi vesli proti otoku< NaS drugi pohod na obrežje ]e pa stražnika pri uporniških čolniti zelo razburil. ,,LillibulleroM Je nagloma ulihnil in Še preden smo ju Izgubili iz^red oči za ovinkom, je eden izmeB njiju skočil na bregj in izginil med drev.iem. Za trenutek sein premišljeval, ati bi izpr.emenil svoj načrt in uničiT nj|hova čolna, pa bal sem se, da bi bil Kje Silver s tovariši preblizu in da li nam naša prevelika drznost vse po kvarila* Pristali smo na istem mestu ko prvikrat in znosili živila in streljivo v kočo. « Globoko sopeo .pod težkimi bremeni smo na,redili prvo pot vsi trije.. — Zmetali smo naše zaloge čez plot, — Jack je ostal na straži pri njih, — sam sicer, toda s šestimi puškami — ilunt&r in jaz pa sva se vrnila nazaj k čolnu. In nalagala sva si na hnbte ter nosila brez sape, da je teklo od naju, dokler ni bil ves tovor v koči. bedaj eta osiaia Hunter in Jack ea stražo, jaz pa sern z vsemi močmi' veslal nazaj k ,,Hispanioli." Da bi poskusili še eno pot z ol51oženim čolnom, je izgledalo sicer preifirzno, pa ni bilo tako hiKlo. Uj)orni kov je bilo sicer več ko nas po šte .vilu, pa mi smo imeli ve6 orožja. NoBeden izmed njih ni imel pnSke in pre den so mogli priti za štneljaj blizu nas s svojimi samokresi, smo jih mi — tako smo si upraviCeno flomiSIjevali — že jiostreljali najmanj r-ol tuaata z naiimi dolgocevnimi puškami —. GraSčak me je čakal pri oknu zadnjega krova, ujel jo vrv, ki sem mu ^o vrgel, in pritrdil čoln. Jn lotila sva so nakladanja na živijenjo in smrt. Povojena svinjetina , smodnik in prepetenec sva topot naiovorila ter eno puško še in štiri bo- dala, za graščaka, mene, Toma in ka~ pitana po eno. Kar je še ostalo orožja in sinodnika, sva spustila preko krova v morje in globoko spodaj; na pešfienem, gladkem dnu se je blišfialo v solnčnih žarkih svetlo jeklo —. Med tem je nastopila oseka in ladja se je aasukala proti sidru, V smeri od čolnov sem so se čuli blasovi i-n klici —. Jack in Hunter nista bila v ne varnosti, ker je ležala koča bolj proti vzhodu, pa za nas so bili ti glasovi iesen opomin, da uporniki jrihajaio, in da je bilo treba odriniti, ako smo se hoteli še o pravem času umakpiti Silvec;u in njegovi družbi. Tora je zapustil svoj proslor na Iiodniku in splezal k nam v čoln. Veslali smo proti sredini ladjo k stopni eam, da bi kapitan laže vstopil. ,,Torej, možje", je dejal, ,,me Cu jete -?" Nobenoga odgovora —. ,,Abraham Gray, vam govorim!" Se vedno je bilo vse tiho —. ,,Gray!" je povzel kapitan Smol lett nekoliko glasneje, ,,jaz zapuščam ladjo in vam zapovedujem, da gresto z menoj, z vašim kap.itanom! — VeiP. aa ste v srcu doher človek, in sploli mislim, da nobeden izmed vas tu nt tako hudoben, kakor se dela — * Uro držim v roki! Trideset sekund vam dam časa, da se odloftite in se pridružite nam —." Molk -. ,,Pridite, prijatelj!" ,je vabil ka^itan. ,,Ne obotavljajte se toliko časa! Jaz tvegam svoje življenje in življenjo svojih tovarižev z vsako sekundo —!" Ropot in topot je zadonel pod krovom, udarci so se 6uli — in Abraham Gray je planil skozi vrata in stekei k kapitanu, kakor zvesti pes, ko mu zažvižga njegov gospodar. ,,Vaš sem, gos|)od kapitan!" je dejal. Lice je imel presekano od noža in kri se mu je ulivala iz rane. V fupu sta bila v čolnu, odrinili smo in odveslali proti otoku —, ,,Hispaniolo" srno srečno zapublil:. to jo 'lilo res, — pa na suhem š- u> smo bili in Še manj v koči —. XVII. Naš zadnji izlet na otok se je kon6al prav neugodno za nas. Drobna Juščina, ki smo jo iraenovali čoln je bila preobložena. Pet oc' rastlih mož, med njimi trije — Tre ¦* lawney, Tom in kapitan — nad šest fievljev visoki, — to je bilo ve5 nego jo mogla nositi. In p.oleg tega smo jo še polno naložili s svinjetino, kruhom in smodni- kom, Coln se je nagibal na stran in parkrat smo zajeli vodo. Mojo hlače in škrici moje suknje so bili skozinskoz mokri, ,"Se preden smo naredili slo metrov. Kapitan je svetoval, naj p_reloži ffio tovor. Posrečilo se nam je, spraviti 6oTa v nekoliko bolj ravno lego, ipa vkljub iemu smo pluli tako nevarno, da sim si komaj upali dihati. Drugo, kar nas je oviralo, je bil^ oseka. Morje jo odtokaio v moCnem toki. proti zapašu. ;,*¦?/»?'-»"»•'¦*»••¦'¦•- (Dalje prihodhiič.)