0 reliki noci. Rano ali vsaj prej. kakor je po navadi, imamo letos o veliki noSi. Zato pa se tudi v naravi ni vse k redu za ustajenje, marvee se bije v njej še ve6 ali manj hud boj, boj spomladi in zime. Le-ta je bila doalej aama, v polni oblasti čez zemljo in ni ae nič kaj pri volji, naj jo že pusti iz svojih rok. Na drugi strani pa še apomlad nima trdne moči ter je še pre šibka za to, da ji jo iztrga po sili. Vse eno pa je že znamenja dovolj po gorah in dolih, da pojemlje moč zime in nič ne bode več dolgo, pa nam prehodi brhka spomlad V8e kraje naae zemlje, budeč ailje in v obče vae stvari božje na veselo uatajenje. Zal, da letošnja zima nam ne izgine brez sledii: v logih, v ogradih, na polji je napravil sneg precej škode, na sadnem drevji pa so zajci maraikomu objedli drevesca, da jih mu bode le težko še rešiti, vendar pa naj ne obupa, ampak naj 8i vsako drevesce ogleda na tenko, z mažo in z obvezo še si lebko reši maraikatero, če ga ni po polnem okoli in okoli zajčji zob oglodal. Na polji je trpela ozimina precej škode, pšenica ne toliko, kolikor rž, vendar še popravi tudi pri njej more biti kaj ugodno vreme, katero nam spomlad prinese. Naj ga le dobimo, pa vstrajno! Tudi na političnem polji amo imeli zimo ter nam je ona vzela stari drž. zbor, predno je iztekla njegova doba. Nove volitve ao imele za-nj biti apomlad ter bi naj v drž. hiao spravile novo, veselo življenje. Ali če spomlad v naravi ne bode umela svojega dela bolje, kakor so ga v nekaterih deželah opravile volitve, tedaj nam ne bode to leto veliko veselja. Vsaj visoka vlada ne more biti teh volitev veaela, kajti še doalej si ni zvarila atalne veeine v drž. zboru za-se in če nima take, kaj more potlej dogaati ? Kako hoče drž. voz obdržati v teku? Da morajo drž. opravila teči naprej, to zna vaakdo in mislimo, da ni drž. poalanca, ki hoče drž. voz zavreti, naj obtiei v blatu nakopičenem po raznoterih atrankah, in teJa imamo v našem cesaratvu toliko število, kakor jih nima pač nobena država več na svetu. In to je ravno vprašanje, kako in kdo naj spravi mož iz vseh teh strank toliko vkupe, da jih bode večina? Grof Taaffe ai prizadeva v tem veliko in odlični možje iz raznit strank tudi, ali kakor je podoba, doalej še brez uspoha. Ali puatimo to! Mi zaupamo v tem več na Nj. veličanstvo, kakor na vae drugo in zato se zanesemo na to, da prisije tudi glede na prihodnjo večino v drž. zboru spomladno aolnce ter da bode taka, ki bode imefa dovolj domoljubja, dovolj ljubezni do blage volje Nj. veličanstva, da naj nastane že vendar enkrat mir med narodi, ki živ6 pod perotmi dvoglavega orla — v lepem avatrijskem ceaarstvu. Kar ae tiče alov. ljudstva, posebej naapodnjem Štajarji, leto zasluži v tem oziru vso hvalo in nihče mu je ae odreče, kakor njegovi, doslej najhujši aovražniki — nemškutarji in žal nam dene, da vidimo v njih vratah tudi tacih obilo, ki živ^ od žuljev slov. kmetov ali imajo celo pravico do tega, da se jim aveti na alužbeni obleki c. kr. dvoglavi orel. Mi dnea ne vprašamo, kako da je to sploh mogoče, ali volitve drž. poalanca v Celji, v Mariboru in Gradci 80 priča za to. Možje, izvoljeni v teh mestih v drž. zbor, branijo se očitno v svojem gealu že Avatrije in vendar ao jib volili, so še jib volili možje, ki jim ista Avstrija daje kruba, belega kruba. Mi ne umemo tega, ali kakor je vaa podoba, pri naa ni greh tako delati, pae pa je ae more biti greb, grajati tako delo. Pri vsem tem pa nam ae ne upada upanje, da bode bolje in dokler stoji vae naše sloy. ljudstvo za staro geslo: vse za vero, dom, ceaarja, dotlej nam ne more tudi vsa nemškutarija nicesar, tudi ne, če jo podpira, kar je mogoče, pribodnja vlada, vlada nemško-liberalne stranke v drž. zboru. H koncu pride slovensko, v dnu srca avstrijsko Ijudstvo na — veselo ustajenje.