Mesečna naročnina 20 Din. za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069
GLAS
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun:	Ljubljana
št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih .objavah popust
NARODA
Današnja številka vsebuje:
Zagrebška politika Odmev Mussolinijevega govora
ženevsko ozračje diši po smodniku Jadranska cesta Skrb za našo Tehniško srednjo šolo Naš lesni trg
St. 26
Izhaja dnevno razen ponedeljka in dneva po prazniku
V Ljubljani v petek, dne 17. maja 1935
Rokopisov ne vračamo Leto I
Odmew Nussolmiie^ega gmmra v segtažai
Duhovi so zdaj še bol/ razdraženi
Mom isrewozi	— „Stališa se želi maščevati za svo/ poraz pri Adui”
Rim, 18. maja, (pr.) Danes odpluje iz N:; polja parnik » (' o I o m li o« , ki odpelje v Vzltodao Afriko 1000 mož gaviitanskc divizije. Parnik » L e o n a r -d o da V i a (■ i « bo odpeljal 1260 topničarjev in veliko število topov, a parnik »Dal m a z ia « 570 oiicirjev in delavcev. Jutri odpotuje ladja »P o 11 c n z a « z 200 možmi i« velikimi množinami vojnega materiala.
V Parizu so si premislili?
Pariz, 16. maja. AA. Današnji pariški listi se mnogo bavijo s sporom med Italijo in Abesinijo v zvezi z govorom, ki ga je imel Mussolini v senatu. Zanimivo je, da pariški listi ne trde več, da bo prišlo do kakšnega skupnega an-gleško-francoskega koraka v Itiinu. Navzlic temu opozarjajo neki listi, ki so z vlado v tesnih zvezah, da bi kazalo pospešiti prijateljske razgovore med tremi zapadnoevropskimi državami o abesinskem vprašanju. »Ordre« smartra, da se mora Francija vzdržati vsakega nezaželenega posredovalnega poizkusa. Tak poizkus, po menju lista, ne bi uslažil itaiijansko-abesin-skega spora in bi vrhu tega povzročil novo nezaupanje in nesoglasje med Francijo in Italijo. Od takega ravnanja bi imela koristi samo Nemčija.
Anglija bo počakala ...
London, 16. maja, AA. Današnji »Daily Telegraph« priobčuje vest, da so angleškega poslanika v Rimu sira Erica Drummonda nujno poklicali v London na referat. V angleško prestolnico prispe v petek dopoldne. Po mnenju lista želi angleška vlada zavzeti svoje nadaljno stališče šele po Driinunondovein poročilu o stanju italijansko-abesinskega spora in njegovi osebni prognozi o verjetnem razvoj» teh dogodkov.
Italija in Sueški prekop
London, 16. maja. AA. Ker je velika Britanija glede uporabe Sueškega prekopa s strani tujih vojnih ladij za primer obo-
roženega spopada prevzela gotove mednarodne obveznosti, so zunanjega ministra Simona vprašali v spodnji zbornici, ali je angleška vlada zaradi abesinsko-italijan-skega spora obvestila Rim, da so te obveznosti še vedno v veljavi.
Sir John Simon je odgovoril na to vprašanje z »ne« in pristavil: Ni povoda misliti, da italijanska vlada ne bi vedela dobro, kakšne *o obveznosti Velike Britanije.
»Times«: Italija želi popraviti svoj poraz pri Adui
Današnji »Times« tudi piše o italijan-sko-abes inskem sporu in omenja njegovo predzgodovino. List opozarja na to, da so biii na mejah angleških posestev Kenije, Ugande in Somalije pogosti spopadi med angleškimi patrolami in nepokornimi obmejnimi abesinskimi plemeni. Angleška vlada pa za te stvar ni dolžila abesinske vlade, še manj pa je zaradi tega pripravljala represalije na j večjega obsega. Angleška vlada se je vedno zavedala, da gre tu za čisto krajevne spore z napol divjimi plemeni, ki zanje abesinska vlada ne more odgovarjati.
Mussolinijeva vlada, nadaljuje list, pa ni upoštevala teh krajevnih razmer. List navaja Mussolinijev argument ,da ne gre samo za ugled Italije, marveč za vso našo civilizacijo. »Times« ni tega mnenja. Po
mnenju lista želi Italija popraviti svoj poraz pri Adui, ki že polnih 40 let peče italijanske kolonialne častnike in uradnike. List opozarja pri tej priliki, da se je Italija v pogodbi v troje iz leta 1896 izrecno obvezala spoštovati politični in teritorialni status quo Abesinije. Prav tako po tej pogodbi Italija ne bi smela začeti nobene intervencije brez poprejšnjega dogovora z Britanijo in Francijo, ki sta to pogodbo sopodpisali.
Italijani so razdraženi...
Rim, 16. maja. AA. Poluradni »Giornale dTtalia« piše o italijansko-abesinskem sporu in pravi med drugim:
Zdaj ne gre več za neko arbitražno akcijo, ki naj bi jo pokrenile neke države radi načelne ureditve sedanjega spora. Treba je enkrat za vselej pojasniti stvari in likvidirati vprašanja, ki izvirajo iz negotovega stanja. Nobena država ne sme zanikati civilizirani državi pravice, da se brani in da skrbi za svojo varnost. Vsekakor ni v tem oziru poklicana Velika Britanija, ki je v svoji preteklosti vedno pokazala, kako tolmači to pravico v skladu s svojimi interesi in ki je v to svrho nastopala z vojaškimi ukrepi in segala eelo po vojnah. Spomnimo se samo burske vojne oziroma vojne za nadoblast v Južni Afriki, kjer je prebivalstvo bilo na neprimerno višji civi-lizatorični stopnji, kakor prebivalstvo Abesinije. Ni dvoma, da bo zaradi tega angle-ški narod s svojim čutom za pravico in stvarnost priznal pravične osnove italijanskega stališča.
Madjarski železničarji v Nemčiji
Berlin, 16. maja. DNB poroča, da je v nemško prestolnico prispelo 400 madjarskih železničarjev. V Nemčiji ostanejo tri dni kot, gosti nemških železničarjev.
¥ Moskvi so položili temelje za ormnizmššo varnosti na Vzhodu
politika
Slovenci smo zemljepisno in po jeziku Hrvatom najbližji, prav za prav niti ni mogoče potegniti točne meje, kje še žive Slo-veuci in kje se začenjajo kajkavski Hrvati. Poleg tega nas veže z njimi ista vera, skozi stoletja že pa tudi isti politični interesi in zato je prišlo že ponovno do najožjega sodelovanja med Hrvati in Slovenci ter je bilo to sodelovanje več ko enkrat blagoslovljeno tudi s skupno prelito krvjo. Posebno ozko je bilo to sodelovanje v dobi pred svetovno vojno. Nič manj kakor Zagreb, je takrat tudi Ljubljana protestirala proti Khue n-Hede rvaryju in madjarskemu absolutizmu ter z isto vnemo, kakor hrvaški dijaki so zahtevali slovenski priznanje zagrebške univerze tudi za tostran Kolpe. Posebno toplo je bilo sodelovanje Hrvatov in Slovencev v dunajskem parlamentu, kjer so slovenski in hrvaški poslanci vodili skoraj čisto isto politiko, da je ta večkrat privedla tudi do skupnih političnih programov.
Vendar pa je kljub temu ozkemu in iskrenemu sodelovanju bila neka ovira, ki je preprečevala, da bi iz tega sodelovanja od primera do primera prišlo do trajnega sodelovanja in do enotne skupne politike. Ta ovira je izhajala iz različne taktike in različnega načina političnega udejstvovanja. Slovenci smo od nekdaj polagali posebno važnost na podrobno delo in na praktične uspehe. Nismo se nikdar dosti razburjali zaradi državnopravnih vprašanj, temveč na podlagi danih razmer smo skušali izboljšati svoj položaj in se gospodarsko ter politično utrditi. V Zagrebu pa je bila v čislih druga politika. Spomin na slavno zgodovino je bil odločilen za politiko in državnopravna vprašanja so določevala smer politike. Stranka prava je bila prava hrvatska stranka in boj okoli nagodbe je vtisnil svoj pečat hrvatski politiki.
Velika politika, državnopravno vpra-nje, sijajni in blesteči govori, velike in krepke besede, to je bilo vedno v Zagrebu predvsm v veljavi. Podrobno delo pa je biio le malo poznano in slonelo le na ramah nekaterih posameznikov. Posledica tega je bila, da je na zunaj hrvatska politika napredovala, da pa niso s temi zunanjimi usnehi šli vštric notranji uspehi. Potem od Madjarov upravljanih železnic se je vršila madjarizacija, v Slavoniji so skrbela za germanizacijo velika tuja podjetja, v Zagrebu pa je osvajalo židovstvo pozicijo za pozicijo. Treba samo pogledati na Ilico, pa se vidi, kako silno je narasla gospodarska moč židovstva, še bolj pa se vidi ta moč tujega življa v Zagrebu, kadar gostuje kakršnokoli nemško gledališče v Zagrebu. Naj bodo cene še tako visoke, gledališče je vedno razprodano, kadar nastopijo tuji, zlasti nemški igralci, dočim ne morejo domače predstave doseči niti primeroma podobnega uspeha.
Kdor pa ima gospodarsko moč, ta ima tudi v političnem življenju veliko besedo in če ne direktno, pa indirektno vpliva na potek javnega življenja. In ti tuji gospodarski ljudje, ki žive v Zagrebu tako dobro, kakor nikjer na svetu, se razumejo na to, da indirektno uveljavijo to, kar je njih cilj in namen. Tako je nastala poleg hrvaške še druga zagrebška politika.
Ta politika pa ima za njene očete še to dobro posledico, da pozablja hrvatski narod na one, ki sredi belega Zagreba utrjujejo svojo gospodarsko moč na račun hrvatskega kmeta. Tako pazablja, da mu tujec doma slabi njegovo gospodarsko moč in da mora podrobno delo za gospodarsko osamosvojitev postati tudi bistveni del hrvatskega programa. To naj odvrne pozornost od nevarnosti, ki se množe na domačem terenu in to je glavni cilj one od tujcev inspirirane zagrebške politike.
Drobiž
V čikagu je preminil astronom svetovnega sloves« Edvin Frost, ki je nedavno tega izgubil vid. Frost je svojčas našel dotlej neznano nebeško telo, ki so ga poimnovali po njem.
Objavljen je seznam oseb, ki pridejo zaradi Stavijskega pred porotno sodišče. Med temi so ga. Stavijska, narodna poslanca Garat in Bo-naure, bivši general Bardi de Fourtou, bivši ravnatelj lista »Volonte« Dubarray in drugi. Razprava bo po vsej priliki šele oktobra.
Komunike o razgovorih
Moskva, 16. maja. r. O razgovorih, ki jih je imel francoski zunanji minister Laval tekom svojega bivanja v Moskvi z najvišjimi predstavniku sovjetske države, je biio izdano to-le uradno poročilo, ki ga je sam Laval prečital zbranim novinarjem:
Obe vladi izjavljata, da je bila ob iskreni izmenjavi misli, ki je dosegala že meje prijateljstva, ugotovljena popolna istovetnost mišljenja med francosko in sovjetsko republiko, kako treba doseči njun cilj, ki je mir v sistemu kolektivne varnosti. Sklenitev pakta med sovjetsko Rusijo in Francijo ne sme preprečiti iskanja novih garancij, da bi se zboljšalo mednarodno mirovno razpoloženje. Zato obe vladi nasvetujeta, da se sklene regionalni vzhodni pakt in da se o tem takoj začno diplomatska pogajanja po običajnem potu, h katerim se povabijo Nemčija, sovjetska Rusija, Češkoslovaška in Poljska. Obe vladi končno izjavljata, da ne bosta pod nobenim pogojem dopustili, da bi se poslabšalo mednarodno stanje, dokler se ne bo trenutni mednarodni položaj popolnoma razjasnil. Zato je tem važnejša izjava voditelja sovjetske države Stalina, ki je francoskemu zunanjemu ministru ponovno izjavil, da popolnoma odobrava sedanjo francosko politiko oboroževanja v vsej tisti meri, ki je potrebna za varnost Francije.
t4U ste se že HacoiiU m

Uradno dopolnilo h komunikeju
Moskva, 16. maja. AA. Tukajšnji diplomatski krogi smatrajo, da včerajšnji uradni komunike o Lavalovem obisku ne prinaša vseh bistvenih točk tega pomembnega političnega sestanka. Uradni komunike n. pr. ne navaja dolgega razgovora med Lavalom in Stalinom. Zato so mnenja, da bo v primernem trenutku izšlo še nadaljnjo službeno ali neslužbeno poročilo s podrobnimi podatki o moskovskem sestanku. Najvažnejšo točko uradnega komunikeja smatrajo tu v odstavku, ki poudarja, da smatra sovjetska vlada politiko, ki jo vodi Francija za okrepitev svoje državne obrambe, za popolnoma pravilno. Prav tako poudarjajo diplomatski krogi, da je Laval za svojih moskovskih razgovorov upošteval želje in potrebe Poljske.
Kaj podčrtavajo v Parizu?
Pariz, 16. maja. AA. Današnji »Oeuvre« opozarja v svojem poročilu iz Moskve na izjavo, ki jo je dal Laval pred svojim odhodom iz Moskve. Francoski zunanji minister je namreč izjavil novinarjem, da je pakt, ki ga je sklenila Francija, zapečatil francosko-sovjet-sko prijateljstvo. List opozarja v tej zvezi na Stalinovo izjavo, ki odobrava francosko obrambno politiko. Ta izjava je zaradi svoje jasnosti in odločnosti presenetila celo neke sovjetske kroge. Stalinova izjava bo važna tudi za bodoče stališče komunistov v zapadni Evropi.
Tudi »Echo de Paris« poudarja, da se je Stalin osebno eksponiral, da v tem važnem vprašanju popravi dosedanje načelno stališče francoskih komunistov.
»Journal« pa je mnenja, da je sovjetska vlada svojčas že sklenila sporazum s Francijo, v katerem se je izrecno obvezala, da ne bo podpirala komunistične propagande v Fran-
ciji. Te svoje obveze pa le ni nikoli izpolnila.
Listi pišejo v zvezi z moskovskim obiskom o moči sovjetske vojske.
»Petit Parisien« trdi v tej zvezi, da kna Sovjetska Rusija 4000 vojaških letal.
Glede zunanjepolitičnih uspehov moskovskega obiska pravi »Oeuvre«, da je treba zdtaj počakati na stališče, ki ga bo zavzela Poljska in ali se bodo izkazala pričakovanja, ki jih polagajo v varšavsko diplomatsko akcijo. Ni izključeno, da se bo Poljska zopet približala Parizu. »Petit Parisien« piše o istem vprašanju, da bosta prihodnje tedne Francija in Sovjetska Rusija storili vse, da pridobita. Nemčijo za pristop k paletu za severnovzhodno Evropo.
Češkoslovaško-ruski pakt je že stiliziran?
Praga, 16. maja. W. V tukajšnjih dobro informiranih krogih zatrjujejo, da so preliminarna pogajanja za sklenitev pakta o medsebojni pomoči med Češkoslovaško in sovjetsko 'Rusijo popolnoma uspela. Tekst pogodbe je bil po teh informacijah stiliziran že včeraj in je zelo verjetno, da bosta pogodbo že danes podpisala češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in sovjetski poslanik v Pragi Aleksandrovski. Definitiven podpis pogodbe bo sledil okrog 20. t. m. v Ženevi, kamor bo do tedaj prispel tudi narodni komisar za zunanje zadeve Litvinov.
Nenaden odhod angleškega rimskega poslanika v London
Rim, 16. maja. AA. Tukajšnji angleški poslanik sir Eric Drummond je odpotoval v London na nujno povabilo angleške vlade.
Ženevsko ozračje diši po smodniku
Ženeva, 16. maja.
Ko so se v lanskem poletju razširili glasovi, da je med Londonom, Parizom in Rimom dosežen sporazum za italijanski mandat v vzhodni Afriki, ni manjkalo demantijev v vseh prizadetih državah. V septembru se je celo rimska vlada izrekla za prijateljski sporazum, ki je formalno že od 1.1928 združeval obe državi. Skrbi svetovne javnosti pa zaradi tega niso potihnile. » Journal des Debats« je svoječasno točno formuliral zahtevke Francije kot koncesijo za abesinski mandat. Protivrednost Italije za to koncesijo, pravi »Journal des Debats«, bi morala biti v tem, da se Italija v Evropi odpove vsakemu izpodbijanju francoske politike, posebno v pogledu revizije mirovnih pogodb in oboroževanja. Danes vemo kako je Italija te pogoje izpolnjevala. Anglija italijanskemu mandatu ni nasprotovala. To predvsem zato, ker je računala, da bo zmagovita italijanska akcija zaprla vrata v Afriko, nezaželjenemu konkurentu Japonski, ki je v zadnjih treh letih sama poba-sala polovico vsega abesinskega uvoza.
Kako je prišlo do spora?
Žejni Abesinci so zašli v spor z žejnimi italijanskimi kolonialnimi vojaki pri izvirkih Ual-Uala. Vprašanje odgovornosti tega v afriških puščavah običajnega spopada tvori jedro thnesečne borbe protestov, ki zaposlujejo zunanje politične pisarne v Rimu in Abesinji. Po splošnem mnenju ležijo vodnjaki pri Ual-Ualu daleč na abesinskem ozemlju. Abesinski cesar se je najprej zadovoljil z običajno pritožbo pri Društvu narodov. Končno je Abesinija že 11 let aktivna članica DN. Deset dni po prvem protestu, točno na sveti večer, je abesinski cesar vložil ponovni protest v ostrejšem tonu zaradi operacij, ki so jih podvzeli Italijani na abesinskem ozemlju in ki so tri dni pozneje pri Gerlogubi izzvale oborožen spopad. Sedaj je Abesinija poklicala na pomoč Društvo narodov uradno. Kmalu po teh dogodkih je evropska javnost zopet slišala o ponovnem sporu zaradi vodnjakov pri Afdubi, pri čemur je bilo ubitih pet italijanskih kolonialnih vojakov. To je bil povod, da je Mussolini mobiliziral dve diviziji.
Čeravno so ti ukrepi imeli samo demonstrativen značaj — slično kakor svoječasna demonstracija italijanske flotilje pred Dračem in pohod na Brenner — so se svetovni javnosti le odkrili pravi italijanski načrti. Številni bataljoni vojaštva, črnih srajc, tehniških delavcev, vojni in gradbeni material, ki se že mesec dni mrzlično prevaža v vzhodno Afriko, vse to da slutiti, da je italijanska akcija v vzhodni Afriki vse prej kakor demonstrativnega značaja. Izdatki, ki jih je Italija imela v abesinski akciji, presegajo pol milijarde lir. Vse italijansko javno mnenje se z mrzlično nervoznostjo preparira za zmagoviti pohod na Abesinijo. Gospod Gajda, ki je dosedaj vodil vso tiskovno borbo proti Jugoslaviji, je v svojem listu »Giornale d’ Jtalia« postavil krilatico, da je abesinsko vprašanje evropski problem. Zalo mora io vprašanje najti evropsko rešitev. Vsakemu Evropejcu ni dano, da bi si rešitev lahko tako nedvoumno predstavljal, kakor g. Gajda, ki sanja o italijanski koloniji v Absiniji. Gajdov zvočnik je tudi v resnici povzročil četrti protest Abesinije v Ženevi. Če se bo v začetku prihodnjega tedna v Ženevi zbral svet Društva narodov, potem bo pri sedanjem stanju stvari doseglo abesinsko vprašanje najbrže drugačno rešitev, kakor smo je bili vajeni do sedaj. Vsaka sprava s pomočjo direktnih pogajanj se bo najbrže tudi v bodoče izkazala kol brez vrednosti. V prijateljskem paktu med Italijo in Abesinijo predvidevano razsodišče se vkljub formalnemu pristanku še ni stvorilo. Četudi bi se to razsodišče sestalo še v teku tega tedna, kar je želja Anglije in Francije, je zelo malo verjetno, da bi bila razsodba zaradi že dovršenih vojaških ukrepov s strani Italije, kakor Abesinije, količkaj pomembna. Z golo ugotovitvijo krivcev pri vodnjaku Ual-Ualu, ne bo dosti storjenega. Italijanska vlada bo pač težko pristala na to, da bi se pogajala z nasprotnikom, ki ga je dosedaj svoji javnosti prikazovala kot nekulturnega in kanibalskega. Mussolini pa je s svojim govorom v senatu šel še dalje in z njim jasno in precizno povedal, kako naj se glasi ženevska razsodba. Vsekakor zelo kislo jabolko za ženevsko institucijo.
Francoska mornarica na našem Jadranu
Beograd, 16. maja. b. Danes je prispela v naše teritorialne vode francoska sredozemska eskadrilja pod vodstvom admirala Mouse, komandanta I. eskadrilje. Tu se bo zadržala do 28. maja. V nedeljo 19. maja bodo udeleženci prispeli v Beograd, kjer bodo prisostovali usad it vi spominskega lirasla na čast bivšemu francoskemu zunanjemu ministru Barthoiiju. Ta svečanost bo v nedeljo dopoldne na Kalimegdanu. Svečanosti bo prisostvoval tudi bivši zunanji minister in predsednik '.lade g. 1’aul Bon-eour, ki prispe v Beograd tekom današnjega dne.
Smrtne ostanke
PUjudskega 10 prenesi#
w katedrato 200.000 nudi v sprevodu
Varšava, 16. maja. A A. Snoči ob 20. so položili truplo maršala Pilsudskega v rakev. Nato so ga generali poljske vojske položili na lafeto, v katero je bilo vpreženih 6 parov konj. Takoj nato se je razvila ogromna povorka, ki je med zvenenjem zvonov vseh varšavskih cerkva krenila skozi špalir čet in mladine v katedraio. Na čelu lužnega sprevoda je korakal bataljon pehote z eskadronom konjenice in eno baterijo. Nato so častniki nosili maršalova odlikovanja in vence, na kar je sledila številna duhovščina. Za krsto so šli predsednik republike Moscicki, pokojnikova vdova, ostalo sorodstvo, generalni nadzornik poljske vojske, predsednik ministrskega sveta, ministri, člani diplomatskega zbora, delegati, oddelki vojske in legionarji z zastavami. V sprevodu je bilo kakih 200.000 ljudi.
Tudi Ukrajinci žalujejo
Varšava, 16. maja. A A. Iz Lvova poročajo, da so tamošnje ukrajinske organizacije razobesile v znak žalosti na svojih domih zastave na pol droga. Pogrebu maršala Pilsudskega bodo prisostvovali tudi predstavniki parlamentarne ukrajinske skupine.
Poljski izseljenci v Parani
Varšava, 16. maja. .4A. Iz čuritide v Braziliji, poročajo, da je guverner tamošnje dr-šave Parana, kjer prebiva veliko število poljskih izseljencev, odredil narodno žalost za pokojnim maršalom Pilsudskim. Vse šole in uradi so zaprti. Prebivalstvu je priporočil, naj ne kupuje vencev, marveč naj se zbrani denar pošlje v Poljsko za spomenik pokojnemu Pil-sudskemu.
Sovjetska vojska
Pariz, 16. maja. AA. Dopisnik pariškega »Information« je poslal svojemu listu iz Moskve tele podatke o vojaški moči Sovjetske zveze. Rusija ima zdaj nad 3000 letal, od teh 40 odstotkov s hitrostjo 350 do 400 km na uro, 30 odstotkov je težkih bombarderjev z dvemi, tremi in štirimi motorji, 30 odstotkov pa spada med izvidniška in rezervna letala. Aparate izdelujejo in jih opremljajo z vsem potrebnim v sami Rusiji.
Stalna kopna vojska šteje 980.000 mož. — Težko topničarstvo še ni izpopolnjeno. Navzlic temu pa ima Sovjetska zveza 5000 tankov raznih kalibrov. Dopisnik pristavlja, da sta morala in izvežbanost ruskih čet odlični.
Tajno skladišče orožja na Dunaju
Dunaj, 16. maja. AA. K poročilom o najdbi tajnega socialističnega skladišča orožja in streliva pristavljajo, da so orožje našli med kanalizacijskimi deli v 12. mestnem okraju pri velikem kompleksu občinskih stanovanj, imenovanem »Neumannshof«. Okrog teh stanovanjskih hiš so se med februarskim socialističnim ustankom vršili hudi boji. Med orožjem so bile 3 strojnice in 36 brzostrelnih pušk z nad 5000 streli ter drugo orožje.
Nova stranka v Grčiji
Ostra kritika Simonove zunanje politike
London, 16. maja. W. Bivši minister Chamberlain je na sectanku vodilnih osebnosti konservativne stranke imel daljši zunanjepolitičen govor, v katerem je ob splošnem odobra-vanuj ostro napadal sedanjo politiko tretjega Rajha. Zagovarjal je nujno spremembo angleškega zunanjepolitičnega kurza v smeri angle-ško-francosko-italijanskega prisrčnega zbližanja in sodelovanja. .— Pa tudi vsi odtali govorniki so kritizirali Simonovo zunanjo politiko, češ da njegovo čudno kolebanje in omahovanje med blokom zapadnih velesil in Nemčijo, samo podžiga Nemčijo k čedalje večjim zahtevam in novim kršitvam, ker se ji zdi, da to sme delati, če je Anglija na njeni strani. Blok velesil pa se na ta način krha.
Govorice o rekonstrukciji angleške vlade
London, 16. maja. AA. Parlamentarni urednik Reuterjeve agencije je zvedel, da so v političnih krogih začeli zopet govoriti o bližnji rekonstrukciji vlade in o parlamentarnih volitvah, ki naj bi bile v jeseni. V teh krogih poudarjajo, da je najvažnejši del zakonskega načrta o ustavni reformi v Indiji končan. Razprava v zadevnem odboru se je končala. Zato je verjetno, da bo parlament ta zakonski načrt sprejel začetkom avgusta.
Bolgarski poslanik v Budimpešti
Budimpešta, 16. maja. AA. Verjetno je, da bo bolgarska vlada v kratkem imenovala svojega poslanika za Budimpešto. Na to mesto pride dosedanji šef protokola Stoilov. Dosedanji odpravnik poslov Popov pojde za poslanika v Bukarešto. Kakor je znano, Bolgarska dolgo let v Budimpešti ni imela poslanika, marveč je njeno poslaništvo vodil odpravnik poslov.
Mackensen med Madjari
Budimpešta, 16. maja. AA. Včeraj popoldne je prispel v Budimpešto nemški maršal Mackensen. Uradno trde, da gre za zasebni obisk in da obišče general Mackensen svojega sina, nemškega poslanika v Budimpešti.
Za Mackensenov obisk so napravili velike priprave. Kraljev namestnik Horthy ga bo sprejel v posebni avdienci, predsednik vlade Gömbös mu priredi svečan banket, državna opera pa svečano predstavo.
Iz Budimpešte pojde Mackensen v Sekeš-fehervar, kjer se udeleži proslav bivšega 10. huzarskega polka, ki se je imenoval po Mackensenu.
Mackensen je bil zadnjič na Madžarskem leta 1918, ko ga je tedanja madjarska vlada internirala. Šele po več tednih je lahko Mackensen odpotoval v Nemčijo. Tedanje ravnanje madjarske vlade je zbudilo po vsem svetu ogromno senzacijo.
Mackensen ostane na Madjarskem štiri dni.
Omejitve za madjarske turiste
Budimpešta, 16. maja. AA. Uradni list objavlja uradno uredbo o izpremembi deviznih predpisov, ki veljajo za madjarske državljane za potovanja v tujino.
S temi predpisi bodo ta potovanja zelo omejena. Uredba znižuje zneske, ki jih smejo madžarski državljani ponesti s seboj v tujino. Zato bo ta uredba ovirala tujsko-prometne sporazume, ki jih je Madjarska sklenila z mnogimi državami.
Dopisnik ameriškega lista izgnan iz Nemčije
Berlin, 16. maja. DNB poroča: Dopisnik »Newyork Timesa« Julij Bolgar je dobil nalog, naj zapusti Nemčijo v petih dneh. Bolgar, ki je madjarski državljan in židovskega porekla, je opetovano izrazil svoje nerazpolo-ženje in celo sovražna čuvstva proti novemu režimu v Nemčiji. Podobno neprimerno se je izražal tudi o nekih nemških politikih, zaradi česar je morala nemška vlada na ta način intervenirati.
Papež na potovanju?
„ Vatikansko mesto, 16. maja (pr.) V tukajšnjih dobro informiranih krogih zatrjujejo, da 1® !>0 obisku mons. Anastazija Rossija papež obljubil, da se bo osebno udeležil svečane posvetitve nove bazilike v Pompejih. Glede papeževega obiska v Loretu in Padovi se sicer ne ve še nič gotovega, vendar tukajšnji krogi ne izključujejo možnosti, da ce bo papež 'v kratkem podal vsaj v Padovo, če ne že v Lo-reto.
Ministri na potu v Ženevo
Budimpešta, 16. maja. Madžarski dopisni urad poroča: Turški zunanji minister Tevfik Ruzdi Aras je na potu v Ženevo prenočil v Budimpešti. Včeraj zjutraj je obiskal ministrskega predsednika Gömbösa. Njun razgovor je trajal eno uro. Nato je dr. Tevfik Ruždi Aras obiskal zunanjega ministra Kanyo in se z njim delj časa razgovarjal.
Budimpešta, 16. maja. AA. šef grške delegacije na zasedanju sveta DN g. Maksimos je na vožnji iz Bukarešte prispel predsnočnjim v Budimpešto. Po poročilih tukajšnjih listov bo ostal g. Maksimos na Madžarskem dan ali dva. V krogih grškega poslaništva izjavljajo, da je g. Maksimos prišel v Budimpešto v popolnoma zasebnih zadevah.
Moskva, 16. maja. AA.. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov bo krenil 18. t. m. v Ženevo, kjer se bo udeležil sestanka sveta Društva narodov. Litvinova bo spremljal sovjetski jjoslanik v Parizu Potemkin. Sovjetski delegaciji pri Društvu narodov bo dodeljen tudi sovjetski poslanik v Rimu Stein.
Bolgarija bo proslavila 19. maj
Sofija, 16. maja. b. Tukajšnje časopisje prinaša detajlne programe proslave obletnice 19. maja. Kakor znano, je nastopila 19. maja 1. 1. važna notranjepolitična sprememba v Bolgariji, ki je imela za posledico razpust političnih strank. Direkcija za obnovo Bolgarije, ki je bila tedaj ustanovljena, pripravlja sedaj za obletnico velika zborovanja po vsej državi, na katerih bodo nastopali govorniki, ki bodo razlagali pomen in zgodovino lanskega državnega prevrata.
Paragvaj—Bolivija
London, 16 .maja. Reuter poroča iz Buenos Airesa: Bolivijska vlada je izdala poročilo, da so paragvajske oblasti v Bahiji Negri dale postreliti 60 bolivijskih ujetnikov, češ da so se uprli proti svojemu čuvarju. Z bolivijske strani pristavljajo k temu poročilu, da je to ravnanje posledica sovraštva na paragvajski strani zaradi uspehov bolivijskih čet v Gran-Chacu.
Kratke vesti iz tujine
Pariz, 16. maja, W. Predsednik republike Lebrun je sprejel v avdijenco italijanskega državnega podtajnika v presbiroju grofa Cia-na, ki se vrača iz Londona. Predsednik ministrskega sveta Flandin, ki je zdaj že popolnoma okreval, pa je sprejel guvernerja mesta Rima Bottaia, ki prihaja iz Bruslja. Pariška mestna občina je priredila na čast rimskemu guvernerju svečan banket, na katerem je pariški župan poudaril tesne kulturne vezi med Parizom in Rimom, ki so prišle z otvoritvijo italijanske artistične razstave do ponovnega izraza.
Glasgow, 16. maja. W. Tu je bil svečano otvorjen »Dom Italijanov«.
Rim, ' 16. maja. W. List »Forze armate« ugotavlja, da je Abesinija izvedla splošno mobilizacijo.
Rim, 16. maja. W. Veliko pozornost je tu vzbudila vest. da je .laponska tajno uvozila v Abesinijo velike množine municije in vojnega materiala.
Riga, 16. maja. W. Latvija je zelo svečano proslavila obletnico, odkar je prevzel državno oblast v roke Karol Ulmanis, ki je, kakor znano, napravil konec socialno-demokratskemu režimu.
Dunaj, 16. maja. W. Tu bo začel zasedati ponevropski kongres pod vodstvom grofa Cou-denhove-Kalergija. Razpravljal bo med drugim o ustanovitvi posebne gospodarske evropske unije s sedežem na Dunaju. Grof Kalergi je izjavil, da pomen ja italijansko-francosko zbli-žanje velik korak naprej k splošnemu evropskemu zbjižanju.
Atene, 16. maja. AA. Bivši venizelistični prosvetni minister Papandreu je s svojimi političnimi prijatelji ustanovil novo republikansko stranko. V izjavi, ki jo je dal poročevalcem listov, Papandreu poudarja, da je treba napraviti konec s preteklostjo in delati za vrnitev pravnega reda in konsolidacije grške republike. V političnih krogih govore, da se bo stranka Papandrea udeležila volitev v razširjeno narodno skupščino. Stališče drugih opozicijskih strank do volitev še ni točno določeno.
V nekai_ vrstah
Iz Koblenza poročajo, da so tamkaj obsodili na pet let zapora nekega katoliškega duhovnika, ker se je v neki svoji pridigi šolski omladini žaljivo izrazil o voditelju nacionalno-socialistične mladine Baldurju v. Schirachu in o načelniku zunanjepolitičnega oddelka na-cionalno-socialistične stranke Alfredu Rosen-bergu.
Iz Klajpede poročajo, da so predstavniki nemških strank (kmečke, narodne, social-no-demokratske in delavske stranke) sklenili nastopiti pri volitvah dne 29. septembra s skupno volilno listo.
Heimwehr v Avstriji ustanovi posebne letalske oddelke. V posameznih pokrajinah bodo organizirani letalski oddelki z vsem potrebnim. Za poveljnika vsega tega letalstva je imenovan bivši stotnik Bru-movski.
Japonska vlada je sklenila poslati v Avstralijo bivšega japonskega poslanika v Washingtonu Dibusija, da vrne obisk avstralskega ministra Alatena. Vse kaže, da ne gre samo za dejanje vljudnosti, marveč da bo japonski poslanik skušal stopiti v stike z avstralsko vlado radi ureditve vprašanj med Avstralijo in Japonsko.
Madžarska brzojavna agencija poroča, da je regent Horthy potrdil ustanovitev madžarskega poslaništva v Moskvi. Za poslanika je imenovan dosedanji poslanik v Ankari Arnot. V Ankaro pa pojde šef kabineta zunanjega ministra Mariaš.
Angleški uvoz je znašal aprila meseca 59,343.805 funtov in je napram aprilu lanskega leta narasel za 351.750 funtov. Izvoz pa je znašal v aprilu 33,009.604 funtov. Napram lanskemu letu v aprilu je narasel za 2.900.934 funtov.
Visoko pokroviteljstvo turneje učiteljstva
Beograd, 15. maja. Dne 15. t. m. je prispel iz Ljubljane Učiteljski pevski zbor sekcije JUU za Dravsko banovino v Beogradu, od kjer je še isti dan dopoldne odpotoval v Bolgarijo. Pokroviteljstvo nad turnejo zbora po Bolgariji sta blagovolila prevzeti bolgarski minister prosvete g. Radov in jugoslovanski poslanik v Sofiji, minister g. Cincar Markovič. V času kratkega bivanja na postaji v Beogradu je prišel, da se pozdravi z zborom, višji svetnik ministrstva zunanjih zadev g. Smiljanič. Pevskemu zboru hi se moralo v Beogradu pridružiti za odhod po Bolgariji celotno predsedništvo Jugoslovanskega Učiteljskega Udruženja na čoln s predsednikom g. Ivanom Dimnikom, ki pa radi neodložljivih važnih društvenih poslov ni moglo odpotovati z zborom. Oficietni predstavniki 1UU bodo stopili v zvezo s predstavniki bratskega bolgarskega učiteljskega udruženja ua povratku pevskega zbora s turneje v Sofiji.
*
Napredovanja, premestitve in nameščenja
Beograd, 16. maja. b. Napredoval je za viš. svetnika v III. skupini 2. stopnje dr. Pran Rapotec, viš. svetnik uprave pošte in telegrafa v ministrstvu za promet. — Premeščeni so v finančni službi: Tcrčtnlič Djordje, pod-preglednik finančne kontrole, iz glavnega oddelka v Šmarju pri Jelšah v glavni oddelek v Karlovcu, in Ferdinand Troha podpredgled-nik finančne kontrole iz glavnega oddelka v Karlovcu na glavni oddelek Šmarje pri Jelšah. — Postavljen je za profesorja 8. polož. skupine na državni trgovski šoli v Ljubljani dr. Josip Mihelak, do/.daj suplent na istem zavodu.
Jadranska cesta
bo z IC milii. pcpz><zv2#ezMi cesta £>j ubijana—Ko* cevjo—■Mvcd, v zasnovi je per že tudi avtcmcbilsba ce~ sta, bi nas iz Ljubljane pripelje 12cz Sušab v jpcldvugi uvi
Ko je te dni zborovala Jadranska Straža, je njen predsednik, pomočnik bana g. dr. Pirkmajer izrazil tudi upanje, da bo prav v kratkem zgrajena nova automobilska cest« iz Ljubljane na Sušak. Tudi na letošnjem zasedanju banovinskega sveta so se pečali z zvezo Slovenije z morjem, saj je naša banovina te zveze tako potrebna, da nikakor ne sinemo več odlašati z železnico in cesto na Sušak. Tehtnost argumentov za potrebo te zveze je bila že tolikokrat obravnavana, da je težko najti še kako novo činjenico v njen prilog. Isti razlogi, ki so govorili za čim prejšnjo oživotvorjenje železniške zveze Ljubljane s Sušakom, govore tudi za cestno zvezo. Prepričali se bomo, da je celo še več razlogov za cesto, kakor za železnico. V sedanjem gospodarskem neugodnem stanju je le težko misliti na zgraditev železniške zveze, ker je gradnja železnice združena s prevelikimi stroški.
Za zgraditev Jadranske ceste govore predvsem gospodarska potreba Ljubljane kot komercialnega cestnega in železniškega centra dravske banovine po najkrajši in ekonomsko najracionalnejši zvezi z morjem kot izhodiščem za pomorski izvoz, uvoz iu turistiko brez dotika inozemstva in pa tujsko prometni oziri zlasti v pogledu najkrajše zveze Dravske banovine s Primorjem ali pa tudi Avstrije, Češke in južne Nemčije skozi Dravsko banovina v naše Primorje, torej tako imenovana proga Monakovo— Sušak.
Ti razlogi postanejo razumljivi po predočenju dosedanjih zvez Ljubljane s Sušakom.
Dolžine obeh železniških zvez iz Ljubljane na Sušak znašajo po progi Ljubljana—Zagreb— Karlovac—Sušak 353 km, iz Ljubljane skozi Novo mesto in Karlovac na Sušak pa 330 km. Ta proga je od Bubnjarcev do Karlovca lokal-ka zadnje vrste in prava prometna zapreka! Železnica Ljubljana—Trst pa znaša le 145 km in je dvotirna železnica I. reda. Že vzakoujena železnica Ljubljana—Kočevje—Vrbovsko—Sušak bo znašala 211 km.
Časovno ni zveza preko Novega mesta na Sušak nič krajša od one preko Zagreba navzlic temu, da je proga krajša. Železniška zveza Ljubljane s Sušakom je, kakor je razvidno iz železniških voznih redov, izredno slaba in je čas vožnje pri nekaterih vlakih daljši, kakor pri dvakrat večji razdalji Ljubljana—Beograd, čeprav znaša zračna črta Ljubljana—Sušak le 82 km. V najugodnejšem primeru se pripeljemo iz Ljubljane mimo Zagreba na Sušak v 9 in pot urah, a najugodnejši vozni čas iz Ljubljane po dolenjski železnici na Sušak znaša celo 13 ur! Na bodoči železniški progi Ljubljana—Kočevje— Vrbovsko—Sušak bo znašal vozni čas 5 in tri-četrl ure, na progi skozi Italijo in Št. Peter na Krasu pa znaša le 3 in pol ure ter na progi Ljubljana—Trst le 4 in en četrt ure.
Če torej pogledamo železniške zveze iz inozemstva, je stanje glede voznih časov na Sušak tako neugodno, da rabi tujec za vožnjo iz Mo-nakovega preko Jesenic—Gorice do Trsta in od tam z avtobusom ali vlakom na Keko, kamor dospe že po 10. urah, manj časa kakor preko Ljubljane, kjer rabi za vožnjo okrog 24 ur. Iz tega sledi, da je železniška zveza Ljubljane s Sušakom zelo neugodna in še neugodnejša, kakor zveza skozi Italijo. Šele po zgraditvi železniške proge Kočevje—Vrbovsko in po rekonstrukciji ostale dolenjske proge bo zveza med Ljubljano in Sušakom mnogo ugodnejša od sedanje, vendar pa komaj enako vredna oni čez Št. Peter v Italiji, ki znaša sedaj samo 3 ure in pol.
Sedanje cestne zveze
Enako je s cestnimi zvezami.
Edina cesta, ki se je v glavnem nemoteno poslužuje avtomobilski promet, je državna cesta iz Ljubljane do Novega mesta iu dalje preko Metlike do Netretiča pri Karlovcu, od tam dalje pa državna cesta Zagreb—Sušak, ki jo je zgradi! Napoleon in jo po svoji soprogi imenoval Luiziniano ali Lujzinsko cesto. Zračna črta Ljubljana—Sušak znaša komaj 82 km, razdalja po cesti Ljubljana—Netretič 116'4 km, do Sušaku pa 243-4 km, torej trikrat več. Zaradi primerjave navajamo, da znaša zračna črta Ljubljana—Trst 72 km, cesta čez Postojno do Trsta pa 105 km. torej uiti poldrugikrat več. To znači, da smo pri več ali manj enakih terenskih prilikah še enkrat tako daleč od Sušaka kakor od Trsta. Pri tej ugotovitvi pa nismo upoštevali še drugega važnega dejstva, da je tudi cesta Ljubljana—Trst neprimerno boljša, kakor cesta čez Netretič in Gorski Kotar, kar pač igra tudi važno vlogo glede na porabo časa.
Razdalja Ljubljana—Št. Peter—Reka—Sušak znaša po cesti 130 lan. Torej skoraj polovico manj od zveze čez Novo mesto—Netretič.
Zaradi prevelike razdalje Ljubljane preko Ne-iretiča s Sušakom in zaradi neugodnosti vožnje skozi tujo državo čez Št. Peter in Reko se je del avtomobilskega prometa v .«ezoni, ko cesta ni zasnežena in ledena, vsmeril po cesti Ljubljana—Kočevje—Delnice—Sušak. Ta cesta je dolga sicer le 154 km in znatno krajša v primeri z 243 km dolgo cesto čez Netretič, vendar zaradi ovinkov, klancev, ožine in slabega gor-
njega ustroja ne odgovarja zahtevam sodobnega automobilskega prometa. To znači, da je njena virtuelna dolžina skoraj enaka dolžini ceste Ljubljana—Novo mesto—Netretič—Sušak. Zaradi navedenih uedostatkov znaša brzina motornih vozil na cesti čez Kočevje samo 25 do 30 km na uro, kar nikakor ni ekonomična brzina motornih vozit.
Poglejmo, kako se siabo stanje in izpeljava ceste ter druge neugodnosti automobilske vožnje na tej cesti izražajo pri primerjavi voznih časov autobusa med Ljubljano in Sušakom z
S
J»I)AVA C.OR1CA
KR.VAVA PEČ
vVj\\Z.INA JELENJE ^
s>uSak
Bakar.
Dve varianti najkrajše ceste iz Ljubljane na morje po zasnovi tetin, svetnika ing. Antona Matka, ki sta opisani v članku.
dolžino prevožene proge. Autobus vozi iz Ljubljane na Sušak po voznem redu 6 in pol ure, vendar je pa pri tem času že prekoračena dovoljena brzina autobusov na ovinkih, v naseljih, na nepreglednih mestih, klancih itd. Pri razdalji 150 km znaša brzina autobusa samo 25 do 30 km na uro, kar pa ni ekonomično.
Sedanji načrti
Za zboljšanje cestne zveze Ljubljana—Sušak je tehnični oddelek banske uprave doslej pre-
študiral pet različnih variant, pri čemer je pri obstoječih finančnih prilikah pač mogel imeti v mislih zgolj cesto za mešan promet. Pri teh variantah so kolikor mogoče uporabljene že dosedanje ceste, vendar bi bile pa dosedanje ceste razširjene na 7 m in tlakovane, pri tem bi bili pa seveda zravnani tudi klanci ter odrezani veliki ovinki.
Prva trasa gre po državni cesti iz Ljubljane na Kočevje in na Brod na Kolpi ter na Delnice in Sušak. Merila bi 156 km.
Drug« trasa gre po cesti iz Ljubljane v Logatec, na Rakek, Cerknico, Bloško Polico, Prezid, Čabar, Brod na Kolpi, Sušak in meri 180 km.
Tretja trasa gre iz Ljubljane naravnost na Ig, odtod pa na levi strani Krima naravnost na Bloško polico ter odtod na Stari trg, Prezid—Trstje—Gerovo—Kamenjak in na Sušak. Ta cesta bi bila dolga 418 km.
Četrta trasa je kombinacija 2. in H. varijante ter gre iz Ljubljane v Logatec—Rakek—Cerknico—Prezid—Gerovo—Kamenjak in na Sušak ter je dolga 136 km.
Peta trasa gre iz Ljubljane po sedanji cesti čez Turjak v Vel. Lašče, nato pa zapadno od Sodražice v Travnik in rla Kozji vrh ter zapadno od Čabra v Parg in dalje na Gerovo, Kamenjak in Sušak ter bi bila dolga 114 km.
Oglejmo si le dve varianti, ki sta najkrajši in gresta iz Ljubljane naravnost proti jugu na Sušak, in sicer med 32" 20’ in 32" 10’ vzhodno od Fena. Obe varianti porabita čim več smeri dosedanjih cest, namreč deloma državno cesto Ljubljana—Kočevje, oziroma banovinsko cesto Cerknica — Prezid — Čabar—Trstje — Gerovo, v Savski banovini pa Lujzinsko cesto. Sedanje ceste so vzete seveda te za smernice, ker bo njih linijo treba povsod korigirati, odpraviti ostre loke in klance ter linijo čimbolj zravnati.
Glavna varianta Ljubljana— Vel. Lašče
Glavna varianta teče od Ljubljane po državni Dolenjski cesti čez Turjak do Vel. Lašč (32 km), seveda s popolno, korekturo ceste v Škofljici s prehodom čez železnico in z zrn vnanjem trase» Nadalje so odpravljene serpentine v Pijavi Gorici in ostali ostri zavoji čez Turjak do Vei. Lašč. Od Vel. Lašč dalje se nova trasa drži smeri dosedanjih banovinskih cest in prekorači dolino Bistrice 1 km zapadno od Sodražice. Nato teea trasa po sedanji banovinski cesti Sodražica—Hrib, kjer zapusti cesto proti Dragi in gre naravnost proti jugu po banovinski cesti na Kozji vrh, kjer se priključi banovinski cesti Lož—Čabar. Po njej pelje cesta do Parga, odtod po planjavi okrog 850 m visoko nad morjem nad Čabrom, ki ostane v dolini v višini 323 m nad morjem. Cesta teče po planjavi naravnost proti jugu po sedanji banovinski cesti do Gerovega, odtod pa krene na jugozapad po popolnoma novi trasi proti 1243 m visokemu sedlu med Snežnikom (1506 m) in najvišjim vrhom Gorskega kolarja Risnjakom (1528 m). Cesto tu varuje proti zapadu Snežnik. Ta Snežnik v Gorskem kolarju je sosed Risnjaka iu ga moramo ločiti od 1688 m visokega notranjskega Snežnika.
S tega sedla vidimo na skici začrtani dve varianti. Po prvi varianti gre cesta s sedla dalje proti jugozahodu na Kamenjak, kjer se združi z Lujzinsko cesto. Druga varianta, pa gre naravnost proti jugu do Jelenja tako, da že kake
4	km preit Kamenjakom pride na Lujziniano. V Jelenju pridemo tudi na cesto, ki vodi naravnost v Bakar in dalje j«) Hrvatskem primorju.
5	in varianto bi torej Ljubljana dobila tudi najboljšo zvezo z ostalimi kraji Hrvatskoga primor-
Beograd, 16. maja. b. Sinoči je priredil akademski pevski zbor iz Ljubljane v dvorani Kolarčeve univerze koncert naše narodne pesmi. Prostrana dvorana je bila docela razprodana. Beograjski Slovenci so se udeležili koncerta polnoštevilno, za kar so poskrbela tukajšnja slovenska prosvetna društva »Edinost«, »Cankar« in »Prosveta«. Koncert pa so posetili v velikem številu tudi drugi Beograjčani, ki so deloma že poznali ta naš odlični zbor izza njegovega zadnjega nastopa pred štirimi leti, ko so se slovenski akademiki prvikrat predstavili s svojim zborom beograjskemu občinstvu. Med odličnimi zastopniki in udeleženci smo opazili g. ministra socialne politike in narodnega zdravja g. dr. Marušiča, prosvetnega ministra Štefana Čiriča, bivšega admirala Pričo, šefa Centralnega presbiroja v. p. Frana Smodeja in člana glavne kontrole dr. Šmida, zastopnike diplomatskega zbora, direktorja Glasbene šole prof. Schwarza in druge. Vsi beograjski dnevniki so poslali na koncert svoje posebne poročevalce.
čim se je akademski pevski zbor pojavil na odru s svojim dirigentom Francetom Maroltom, mu je priredilo občinstvo pri-
ja! Če bi se poslužili smeri Gerovo—Mrzla vodica, bi šli s smerjo spet proti vzhodu in s tem podaljšali cesto, obenem jo pa tudi poslabšali, ker bi morali z Mrzle Vodice do Jelenja premagati nešteto ovinkov in 110 m višinske razlike. Nova cesta bi torej tekla s 1243 m visokega sedla med Snežnikom in Risnjakom s padcem 5,l/i)i) na Luiziano pri Jelenju. Od Jelenja dalje bi šli po Lujzinski cesti, kjer bi bilo potrebno odpraviti serpentine pri Kamenjaku in bi po 17 km prišli na Sušak.
Opisana trasa bi s 7 m širokim makadamskim cestiščem veljala od Ljubljane do Jelenja 34 milijonov 300.000 Din. Že po taki, lepo vzdrževani cesti bi bil mogoč avtomobilski promet, vendar pa računamo, da bo ta cesta tlakovana, kar bi cesto podražilo za 500 do 700.000 Din na vsak kilometer, pri tem pa moramo priraču-nati tudi še tlakovanje 17 km dolge Lujzinske ceste do Sušaka. Vsaka trasa torej, ki bi bila daljša, bi bila za vsak kilometer ludi nad pol milijona dražja samo zaradi tlakovanja. Tako bi n. pr. cesta Kočevje—Delnice—Sušak, ki je dolga 156 km, samo zaradi tlakovanja veljala okrog 15 milijonov več in bi tako imeli dražjo in tudi daljšo cesto, kar znatno podraži tudi vzdrževanje.
Po kalkulacijah cestnega prometa z autobusi bi se višji investicijski izdatki, ker jo je treba izpeljati skoraj popolnoma na novo, izravnali v narodnem gospodarstvu že v 7 do 8 letih, ker bi avtomobilisti toliko pribranih pri gorivu, pnevmatiki in vzdrževanju automobilov. Tako bi se torej nova cesta že v 7 do 8 letih sama plačala s prihranki pri izdatkih, ki sedaj gre skoraj ves denar zanje v inozemstvo.
Zasnova ceste čez Ig
Druga trasa na naši skici čez Ig je dolga 118 km in bi veljala brez tlakovanja 42 milijonov dinarjev. Ta bi šla iz Ljubljane po Ižanski cesti na Ig, odtod pa po pobočju Krima mimo naselja Škrilja in Krvave peči čez Bloke na Bloško polico. Vsa ta cesta bi bila od Iga dalje popolnoma nova. Na Bloški polici bi cesta prišla na banovinsko cesto Rakek—Prezid in šla po njej na Prezid in Kozji vrh, kjer se strne s prej opisano traso. Slaba stran te ceste je ta, da je treba napraviti 42 km nove ceste.
Stara cesta od Prezida na Brod je skoraj neuporabljiva za novo cesto, ker leži prenizko glede na 698 m višine Delnic in na 835 m višine Parga, med tem ko Brod leži 243 m nad Kolpo. Struga Kolpe je tako zajedena v ozko in globoko sotesko, da bi korekture požrle ogromne vsote, razen tega je pa tudi daljša za 47 km. Cesta bi morala premagati 455 m višinske razlike! Kar se Lujzinske ceste tiče, je sicer široka, a je nemoderno izpeljana in ima do Sušaka še polno ovinkov ter je prav dobra za promet za vprego, nikakor pa ne za nagli avtomobilski promet.
Po opisani novi cesti bi z avtobusom prišli iz Ljubljane na Sušak največ v treh urah, ko sedaj rabimo 6 in tri četrt ure, z avtomobilom bi bili pa v Primorju že v poldrugi uri, saj po taki avtomobilski cesti lahko vozimo z brzino 80 km na nro. Ne samo osebni, temveč tudi tovorni promet bi se silno povečal, saj po taki cesti lahko tovorni avtomobil pelje pravi vlak s 5 privešenimi \ ozovi. Izvažali bi predvsem les in v Ljubljani ier na Sušaku bi morali napraviti prave kolodvore. Ribe bi postale ljudska hrana, mi bi pa pošiljali k morju razne svoje pridelke, zlasti pa zelenjavo. Odprli bi se smučarski tereni okrog Risnjaka v Gorskem kolarju in tujci bi iz Dalmacije pričeli prihajati k nam skozi kraje, kjer se sprehajajo še medvedje. Vozili bi se skozi pravi nacionalni park in najbolj romantične kraje, da bi lepota naših krajev še bolj zaslovela po svetu.
Iz gornjih podatkov moremo torej posneti, da bi bila ne samo iz ozirov na zvezo Ljubljane z morjem, nego tudi iz drugih razlogov najpravil-nejša speljave čim krajše ceste izključno za automobilski promet od Ljubljane do Sušaka. Ker pa je treba do uresničenja te zamisli zboljšati obstoječo najkrajšo zvezo, se je ministrstvo za gradbe odločilo, da se za sedaj s stroški 10,006.600 Din pred vsem popravi cesta Ljubljana—Kočevje—Brod.
srčne ovacije, nato pa v največji tišini poslušalo izvajanja zbora. Slovenska narodna pesem je užgala in osvojila vsa srca. Občinstvo je zboru navdušeno ploskalo in akla-miralo zlasti dirigenta in skladatelja krasnih skladb: »Pojdem v rute«, »Ribniška«, »Drumelca«, »Vojaška« in »Visoki rej«. Zlasti je navdušila »Vojaška«, ki jo je zbor na željo občinstva moral na koncu koncerta ponoviti. Veliko priznanja je žel za svoje krasne kompozicije g. prof. Matija Tomc, ki je koncertu tudi osebno prisostvoval. Njegov »Kralj Matjaž« je bil ena najlepših točk na programu. V pesmih »Pojdem v rute« in »Lepa Vida« je pela solo članica beograjske opere in ljubljenka beograjske publike naša Tončka Mezetova, ki jo je občinstvo nagradilo z burnim aplavzom.
Akad. pevski zbor je z včerajšnjim koncertom ponovno osvojil srca Beograjčanov in dokumentiral, da mu gre prvo mesto med našimi pevskimi zbori. Akad. pevski zbor odpotuje danes na Oplenac, kjer se pokloni blagopokojnemu kralju ter mu zapoje slovesni rekviem. Jutri si bodo akademiki ogledali kraljev grad na Dedinju, pojutrišnjem pa prisostvovali posvetitvi zastav beograjskih akademikov.
Akademski pevski zbor v Beogradu
Dnevni dogodki
X Nova gimnazija Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kr. namestništva in na predlog prosvetnega ministra se bo I. klasična gimnazija v Zagrebu proglasila za državno prvo klasično gimnazijo viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Zagrebu.
X Imenovanje pri tobačni tovarni v Ljubljani: za višje nadzornike v 5. skupini Franc Aleš in Janko Babnik, višja monopolska nadzornika v 6. skupini; za višje monopolske nadzornike v 6. skupini Hugo Beltram, P. Vizjak, Pavle Lindner, Viktor Logar, Bernard Lojk in Anton Petrovčič, monopolski nadzorniki v 7. skupini.
X Odlikovanje bivšega predsednika Ljubljanske borze g. Iv. Jelačina. V zastopstvu borzne uprave sta borzni predsednik g. dr. Ivan Slokar in borzni tajnik g. Jože Kovač 14. t. m. izročila bivšemu dolgoletnem predsedniku Ljubljanske borze za blago in vrednote g. Ivanu Jelačinu krasno diplomo v priznanje njegovih zaslug za razvoj naše borzne ustanove, zlasti za pridobitev devizne in valutne koncesije. Portret-diploma, umetniško dovršeno delo našega renomiranega slikarskega mojstra g. Božidarja Jakca, je razstavljena v izložbenem oknu tvrdke M. Tičar v Šelenburgovi ulici.
'Malinov&c
iz slovečih gorjanskih malin, zajamčeno naraven, odlične kvalitete, priporočljiv zlasti deei in bolnikom, nudi najceneje v posodah od 5 kg dalje domača parna
destilacija	A> ROJEC, Stična
X Nacionalna ura. V četrtek predavanje ministrstva za kmetijstvo, v petek predava Ozreb Nedeljković: Fruška gora in Sremski Karlovci v sliki preteklosti..
X '»Službeni list« prinaša v svojem 39. kosu z dne 15. t. m, razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1935.-36. s finančno uredbo o pobiranju občinskih davščin, taks in doklad ter objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v občinah Celje-okolica, Cerknica, Dol, Homec, Kočevska reka, Kostanjevica, Mirna, Ribnica-okolica, Rudnik in Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V »Prilogi« je razglas banske uprave o izpremembi pravil registrirane pomožne blagajne »Ljudske Samopomoči« v Mariboru ter Slovenske banke d. d. v Ljubljani, več občinskih in sodnih razglasov in oklicev, razglas sreskega načelstva v Mariboru levi breg o zmanjševalni dražbi za redno dobavo gramoza na državni cesti št. 50 in več drugih manj važnih objav.
Vabimo Vas k nakupu
v naiceneiši oblaciinicš
A. PRESKER
LJUBLJANA, Sv.Petra cesta 14
X Fotografe-amaterje, ki bodo fotografirali ob priliki prireditev Sokola I. na Taboru dne 18. in 19. maja različne prizore (sprejem Čehov, izročitev prapora, povorko itd.) prosimo, da odstopijo proti povrnitvi dejanskih stroškov po eno kopijo najbolje uspelih slik društvu Sokol L Ljubljana-Tabor. Slike naj oddajo v društveni pisarni na Taboru ob uradnih urah med 18. in 20. uro. Zdravo! Uprava Sokola I.
X Popust pri voznini cementa. Z odlokom prometnega ministra je dovoljen popust pri prevozu cementa od Podsuseda-tovarna do Zagreba glavni kolodvor in Zagreb-Sava. Voznina se bo plačala za 10.000 kg po 2 Din od 100 kg. Popust velja pod pogojem, da izkoriščevalci tega popusta prevažajo pošiljke cementa izključno po državnih železnicah.
X Neverjetna smola. Neki mladenič v Zagrebu je vlomil te dni v poslopje »Hrvatske-ga Radiše« in je že nabral nekaj hlač, srajc in drugih stvari, da jih odnese. Predno pa je odšel, je iztaknil še v nekem kotu 5 steklenic dobrega, močnega vina. Odprl je 3 steklenice in iz vsake nekaj odpil. Vino pa ga je tako prevzelo, da je v sobi zaspal. Spečega je našel neki uslužbenec, ki je komaj ITletnega fanta izročil policiji.
„HeMicMk"
Od 16. maja dnevno artistični program Vstopnina prosta, cene običajne
Uprava
X Prijatelj zabodel prijatelja zaradi očitka dolga. V Martinski vasi pri Sisku sta se te dni spopadla dva nekdanja dobra prijatelja, kmet Tomo Mrakič in kmet Jakov Huljenič. Mrakić je Huljeniču večkrat posojal denar, a Huljenič je svoje dolgove vedno redno vračal. Samo svojega zadnjega dolga še ni plačal. Ko pa sta se oba prijatelja te dni znašla v neki gostilni, je Mrakič Huljeniču očital, da mu je še nekaj dolžan. To je pa Huljeniča tako raztogotilo, da je Mrakiča sunil z nožem večkrat v trebuh, tako da bo težko okreval.
X Novo veliko posojilo v znesku 7 miljonov dinarjev je dovolila Drž. hipotekarna banka največjemu lesnemu podjetju v državi »Ši-pad»-u, tako da dolguje »Šipad« sedaj banki skupno 12 milijonov. S tem denarjem bo »šipad« obnovil nekaj lesnih industrij v pasivnih krajih.
X Tudi v Sisku čutijo krizo. Iz Siska se bo izselilo te dni 19 rodbin zaradi brezposelnosti. Tvornice v Sisku so namreč močno skrčile svoje obrate, nekaj jih je pa delo sploh ustavilo. Brezposelne ljudi pa, ki nimajo v Sisku domovinske pravice, da policija iz mesta izgnala.
X Za zgradbo ceste od Sarajeva do kopališča Ilidže je vlada dovolila 10 milijonski kredit iz miljardnega investicijskega posojila.
X Z« našega delegata v mednarodni komisiji za kazensko pravo v Bernu je imenovan kot naslednik pok. dr. Dušana Subotiča g. profesor kazenskega prava na vseučilišču v Beogradu Toma Živanovič.
X Oblak se je utrgal nad Kosovsko Mitro-vico in okolico. Vsi potoki so silno narastli in voda je odnesla več mostov.
X Ogromno škodo j'e napravila toča v baranjski občini Zagodnjak blizu Novega Sada. V nedeljo zvečer je padala tam toča debela kot golobja jajca in uničila še to, kar ni že prej uničil mraz.
X Bencin se je vnel te dni v rafineriji petroleja »Standard« v Bos. Brodu. Vsled eksplozije se je vnela obleka delavcu Salihu Sa-mendriču, ki je dobil sicer težke opekline, a so ga le še rešili.
Ljubljana
Nočno službo imajo v četrtek lekarne: Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Koniotar, Vič, Tržaška cesta 12.
*	Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske ima drevi ob 20. uri važno skupno vajo in sestanek vsega zbora.
*	Prihod češkoslovaške sokolske dece v Ljubljano. Uprava Sokola I. Tabor je prejela davi obvestilo Sokola Kraljevi Vinogradi, da pride sokolska deca 31 po številu in 8 spremljevalcev v Ljubljano v petek, dne 17. t. m. s praškim brzovlakom ob 17. uri. Deca ima seboj svoj lasten prapor in novi prapor, ki ga podari deci Sokola I. Jutri zjutraj odpotuje deci nasproti v Maribor župni tajnik br. Stane Flegar, ki bo ukrenil vse potrebno glede prevoza od državne meje v Ljubljano. Mariborsko Sokolstvo pripravlja milim gostom svečan sprejem. Ljubljansko občinstvo vljudno prosimo, da pohiti jutri popoldne na kolodvor pozdravit najmlajše sokolske goste in prinese s seboj cvetje, češkoslovaški deci naš bratski in iskren sokolski pozdrav: Zdravo! Na zdar!
*	Tri Beethovnove sonate so na sporedu VI. intimnega koncerta Glasbene Matice ljubljanske. Čeiis't Bogomir Leskovic nam bo zaigral dve sonati za čelo in klavir, pianist Marijan Lipovšek pa eno sonato za klavir-solo, hkrati bo pa spremljal tudi čelista Leskovica na klavirju. Intimni koncert bo v petek dne
17.	t. m. ob 20. uri v Hubadovi pevski dvorani. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din v Matični knjigarni.
*	Nepozaben je ostal užitek, ki smo ga imeli ob priliki koncerta bolgarskega moškega zbora »Rodina« sredi meseca marca t. 1. Prav tak užitek se nam obeta na koncertu najboljšega bolgarskega mešanega zbora, ki bo v torek dne 21. t. m. ob 20. uri v Unionski dvorani. Ta večer koncertira narodni zbor pri katedrali sv. Trojice v Ruse. Zbor je v svoji domovini na najboljšem glasu ter nam bo dovršeno podal predvsem bolgarsko in rusko narodno pesem. Sedeži od 40 Din navzdol so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
t#***!
Najboljši bencin in avtoolje dobite pri
Matacait
MARIBOR, Kralja Petra trg 4 * *
*	Akademija Sokola I. Tabor, ki bo v soboto ob 20. v dvorani Sokolskega doma, bo nudila vsem posetnikom izreden užitek. Nastopili bodo člani, članice in oba naraščaja s posebnimi točkami, ki jih je sestavil vaditeljski zbor. V nedeljo popoldne ob pol 10. pa bo mladinska akademija, pri kateri bo nastopila t: petimi točkami tudi deca Sokola Kraljevi Vinohradi iz Prage. Opozarjamo na obe akademiji vse sokolsko članstvo in cenjeno občinstvo, da v čim večjem številu poseti akademiji. Vstopnice se dobe v pisarni Sokola L na Taboru (vhod iz Vrbovceve ulice).
*	Današnji občni zbor »Ljubljanskega Zvona« je preložen na prihodnji teden. Dan in uro pravočasno javimo. — Odbor.
*	Podmladek Jadranske Straže na L drž. realni gimnaziji priredi v nedeljo 19. maja ob 16. pod pokroviteljstvom pomočnika bana g. dr. Otmarja Pirkmajerja akademijo v dvorani Kazine. Čisti dobiček je namenjen za dom kralja Aleksandra ob Jadranskem morju in v korist izletniškega fonda. Bogat spored, po sporedu ples.
*	Dražba premičnin iz imovine -J- Fr. Krapeža v »Zvezdi« je vzbudila tako malo zanimanja, da gredo mnogi predmeti, za tretjino cenilne vrednosti v denar. Ker je med premičninami tudi več umetnin, zlasti umetniških slik naših umetnikov, ki so ocenjene jako nizko, je čudno, da se ljubitelji ne pozanimajo zanje. Kolikor nam je znano, traja dražba še v četrtek in petek.
*	Mestni socialno-politični urad bo dne 18. maja in 20. maja 1935 za stranke zaprt radi snaženja uradnih prostorov. Izvzeti so le ne-cdložljivi primeri.
Celje
■	Sokolsko društvo v Celju priredi v nedeljo 19. t. m. popoldne pešizlet k svoji četi v Ljubečno, kjer bo ob 15. javni telovadni nastop. Odhod izpred telovadnice ob 13. Udeležba naj bo čimvečja v kroju.
■	Cvetlični dan državne krajevne zaščite dece in mladine v Celju bo v soboto 18. t. m. Prijatelji uboge mladine naj ne odklanjajo cvetlic, ki se bodo prodajale po mestu in okolici v prid ubogi deci, temveč prosimo blagohotnega razumevanja in ljubeznive naklonjenosti.
Bi Društvo hišnih posestnikov za Celje in okolico ima svoj redni občni zbor v soboto, dne
18.	maja ob BS 20. v hotelu »Pošta«. Člani se vabijo k polnoštevilni udeležbi.
■	Živahno je te dni po mestnih ulicah ko prihajajo vojaški novinci od vseh strani. Hvalevredno je omeniti, da se letos obnašajo vojaški novinci napram prejšnjim letom zelo dostojno.
B Novo mostišče so zgradili na brvi čez Voglajno za kolodvorom. Zadnje dni so izvršili še pleskarska dela. Mostišče je zgradil stavbni podjetnik g. Vinko Kukovec iz Lave.
■	Dijaški kuhinji v Celju so darovali stanovalci v hiši Pokojninskega zavoda v Celju namesto cvetja na krsto pokojnega visokošol-ca Svetozarja Likarja Din 275-—.
9 Poročila sta se v sredo 15. t. m. g. Zorc Ivan, fotograf pri tvrdki Pelikan v Celju in gdčna. Blanka Stermecky, zasebnica iz Celja. Mladem paru obilo sreče!
H Brezobzirnost avtomobilistov. Dogaja se, da dirjajo nekateri avtomobilisti kakor blazni po mestnih ulicah. Tak brezobzirnež je vozil te dni skozi blatno Aškerčevo ulico in temeljito poškropil z blatom pasante. Policijo bi prosili, da posveča takim slučajem več pažnje.
H Poroka. V Sladki gori pri Šmarju pri Jelšah sta se poročila v torek g. Anton Cvahte sin davčnega upravitelja v p. g. Cvahteja iz Celja in gdčna. Jelka Zorko, uradnica javne bolnice v Celju, hčerka pis. ravnatelja g. Zorka na okrožnem sodišču v Celju. Čestitamo!
B Mestno gledališče v Celju. 21. t. m. gostuje ljubljanska drama z Nušičevo komedijo »Žalujoči ostali«.
B Slovensko obrtno društvo v Celju ima svoj občni zbor v petek, dne 27. maja ob 7. uri zvečer v dvorani obrtnega doma z običajnim dnevnim redom.
B Pedagoški krožek učiteljstva in staršev se sestane v petek, 17. maja ob 16. uri v mestni šoli. Razpravljalo se bo o resnici, laži in kazni.
B Mestno poglavarstvo v Celju poziva vse rezervne, upokojene oficirje in vojaške uradnike, kakor tudi one v ostavki, ki se še do sedaj niso prijavili pri njem, da to store najkasneje do vključno 22. t. m., ker bi jih sicer zadela kazen. Tudi vsako spremembo bivališča je treba javiti.
B Nesreča voznika. V torek okrog 10.50 dopoldne se je peljal posestnik Martin Lednik iz Lokrovca pri Celju z dvovprežnim vozom na prodišče na Bregu ob Savinji po gramoz. Ko je bil voz pod železniškim mostom, je pripeljal vlak. Konja sta se splašila in voz obrnila. Pri tem je padel Lednik z voza, konja sta ga pohodila in ga znatno poškodovala po glavi in ostalem telesu. Prepeljali so ga v celjsko bolnico.
B Nesreča pri regulaciji Savinje. 281etnega delavca Franca Platovška iz okolice Vojnika je te dni pri delu na regulaciji Savinje v Tre-merju zasulo in mu zlomilo levo nogo. Zdravi se v celjski bolnici.
B Tatvina in najdba kolesa. V torek ob 11. dop. je nekdo ukradel delavcu Mirku Fajsu iz Nove vasi izpred poštnega poslopja 800 Din vredno črno pleskano kolo znamke »The-Standard«, tovarniška štev. 403068, evidenčna štev. 2—11590—3. — V sredo dopoldne so našli v Obrtnem domu v Vodnikovi ulici okrog 800 Din vredno rdeče pleskano dirkalno kolo s tov. štev 32.666, a brez znamke in evidenčne številke. Kolo je shranjeno na policiji.
Maribor
A Mariborski naročniki! Ko vas obišče naš inkasant, zahtevajte pri vseh plačilih potrdilo mariborske uprave. Če pa naročnine ne morete plačati sedaj, povejte to inkasantu, da se vam list dostavlja še v naprej. Boste pa plačali prihodnji mesec skupno!
A Sprejem v banovinsko vinarsko in sadjarsko šolo. Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se prične novo šolsko leto 16. septembra t. 1. šola je dvoletna ter ima internat za 60 gojencev in 58 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami in potrebnimi gospodarskimi objekti. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dvoršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Sprejme se tudi nekaj eksternistov, ki stanujejo izven zavoda. Mesečna vzdrževalnim se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 25'— do največ 300 Din. — Prošnje za sprejem (kolek 5 Din) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija t. 1. ter priložiti: krstni list, domovnico, odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo; spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; obvezno izjavo staršev odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki reflektirajo na znižanje mesečne vzdrževalni-ne in žele banovinsko stipendijo ali štipendijo sreskega kmetijskega odbora, morajo priložiti še premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev, odnosno varuha. Taki prosilci naj zaprosijo istočasno za odgovarjajoča stipendijo pri svojem sreskem kmetijskem odboru. — Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo.
A Popis prebivalstva. V svrho poprave svojih članskih seznamov, seznamov stalno v Mariboru stanujočih prebivalcev in drugih seznamov, ki jih po zakonih mora voditi, bo mestna občina mariborska v času od 20. do 30. maja t. 1. popisala svoje pribivalce. Popisani bodo vsi civilni prebivalci in častniki ter podčastniki redne vojske, ki bodo v četrtek dne 23. maja o polnoči stalno bivali v Mariboru. Pri popisu se bodo popisovale družine. — Posebni organi mestne občine bodo od ponedeljka, dne 20. t. m. naprej razdeljevali po hišah in stanovanjih posebne popisnice. Popisnice bodo izpolnili družinski poglavarji v državnem jeziku in čitljivo po posebnih navodilih, ki bodo natiskana na popisnicah. Od 23. maja naprej bodo popisovale izpolnjene popisnice zbirali in kontrolirali vpisane odgovore, oziroma sami vpisovali manjkajoče podatke. — Mestno poglavarstvo prosi prebivalstvo, da popisovalce pri njihovem poslu v vsakem oziru podpira.
A Večer primorske matere. Ženski krožek »Nanosa« priredi v soboto, 18. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Nar. doma večer, posvečen primorski materi. Na večer z lepim programom je vabljeno pred vsem mariborsko ženstvo!
A Sport. V nadaljevanju podzveznega nogometnega prvenstva, se srečata v nedeljo, 19. t. m. na igrišču v Ljudskem vrtu ISSK Maribor in SK Celje.
A Zaščitite drevesca! Ob novi promenadi na Aleksandrovi cesti stoje letos zasajeni topoli, ki pa niso zavarovani s potrebnim obodom. Kot že marsikje drugod, se utegne pripetiti, da se bodo nočni rogovileži v svoji objestnosti spravili tudi na te topole in jih polomili.
A Sumljiv kolesar. Policija je zaplenila kolo 281etnemu delavcu Enriku B., ker ni mogel dokazati, kje ga je dobil. Spočetka je trdil, da ga je kupil na Jesenicah, potem pa je povedal, da ga je našel v grmovju nekje v okolici Gorice in se potem z njim pripeljal v Jugoslavijo, Kolo je znamke »Wolsit« in dobro ohranjeno. Enrika in kolo so obdržali na policiji.
A Uprizoritev okoliškega odra. V soboto,
18.	t. m. ob 20. uri uprizori Sokol v Studencih v svojem domu Remčevo tragedijo »Magda«. Uprizoritev pripravlja br. Franjo Žižek.
A Izlet v Sv. Lenart. V nedelejo, 19. maja priredi mariborska podružnica Narodno strokovne zveze z avtobusi izlet k Sv. Lenartu v Slov. goricah. Dramski odsek podružnice bo v tamkajšnjem sokolskem domu uprizoril veseloigro »Peg, srček moj«. Prijave za izlet sprejema podružnica USZ v Sodni ulici 9/III.
A Za Kelnaričev nagrobni kamen, ki ga namerava postaviti tukajšnja podružnica Nar. strokovne zveze, je delavstvo nabralo naslednje zneske: v tekstilni tovarni Bfen 147 Din, v opekarni Derwuschek v Košakih 277 Din, v tovarni čokolade »Mirim« 93-50 Din, v mestni plinarni 51 Din. — Uradništvo tekstilne tovarne Thoma pa je nabralo 136 Din. — Posnemajte! Prispevke je nasloviti na Narodno strokovno zvezo v Mariboru, Sodna ul. 9/III.
A Veseloigra »Trafika« je izvrstno delo tega žanra ter jo vprizarjajo v novejšem času po vseh večjih odrih. Je svojevrstno delo, ki iz sodobnosti zajeto prav duhovito in spretno pisano vsebino učinkuje ter zabava. Mariborskemu občinstvu je veseloigra znana z zvočnega traka, kjer je igrala veliko vlogo trafi-kantinje, vdove po generalu, tudi v Mariboru izza svojih gostovanj popularna dunajska kemičarka, slavna Hansi Niese. Pri nas igra to vlogo Štefa Dragutinovičeva. Ostale glavne vloge pa igrajo: Kraljeva, Starčeva, Nakrst, J. Kovič in Grom. — Premiera te veseloigre bo v soboto, 18. t. m., ponovitev pa v nedeljo zvečer. Obe predstavi bosta za pokojninski sklad gledaliških igralcev.
A Kino Union. Repriza razkošne Straussove operete »Zadnji valček« s Čamilo Horn, Svetoslavom Petrovičem in Tiborjem v. Hal-mayem.
A Repertoar Narodnega gledališča v soboto 18. t. m. »Trafika«, premiera. V nedeljo
19.	t. m. »Trafika«, repriza.
A Obrtna razstava. Združenje krojačev v Mariboru obvešča vse svoje članstvo in vse pomožno osebje krojaške in šiviljske stroke, da bo o priliki mariborskega tedna velika obrtna razstava. Vsi interesentje, mojstri in mojstrinje, pomočniki in vajenci, se vabijo, da čimprej sporočijo svojo udeležbo pri razstavi in kaj nameravajo razstaviti, pisarni združenja na Slomškovem trgu 14.
A Okradena služkinja. Služkinji Tereziji Logarškovi je neznan tat ukradel iz njene sobice v gostilni Šafarič v Splavarski ulici pleteno košaro, v kateri je imela razno obleko, poleg tega pa še 700 Din gotovine.
A Ukradeno kolo. Uradniku Janku Rotma-nu je neznan storilec odpeljal iz veže v Jurčičevi ulici kolo znamke »Orkan«, evid. štev. 9670, vredno 1600 Din.
Mokronog
Zborovanje krškega učiteljskega društva. V soboto 11. t. m. je sresko učiteljsko društvo Krško zborovalo v osnovni šoli v Mokronogu. Zbor je vodil predsednik tov. Ivo Pečnik, šol. upravitelj iz Radeč. Med dopisi, ki jih je pre-čital tovariš predsednik, je bila najvažnejša okrožnica za učiteljsko bolniško blagajno. To ustanovo je učiteljstvo zavrnilo. Tov. Franjo Čuk, učitelj v Radečah je predaval o »Jadranskem vprašanju«. S svojim vzorno sestavljenim referatom je nanizal kup perečih vprašanj; posegajoč v zgodovinska dejstva je dokazal našo upravičenost do posesti solnčne Dalmacije in sploh vsega Jadrana. Pozval je učiteljstvo, da pristopi v čim večjem številu k »Jadranski Straži« in vzgaja mladino v ljubezni do našega Jadrana. Predavatelj je bil nagrajen za svoja izvajanja z burnim aplavzom. — Tov. Vanič iz Krškega je podal nadvse zanimivo sliko našega zadružnega življenja. Tov. nadzornik Hrovat pa je toplo priporočal učiteljstvu vstop v učiteljske zadružne organizacije, na kar je predsednik društva tov. Pečnik zaključil učiteljski zbor
Skrb za našo Tehniško sredmo šolo
Ban 0. dr. Dinko Puc si je davi z mestnim predsednikom g. dr. Ravniharjem in izvoljenima poslancema g. Mohoričem in g. dr. Fuxom ogledal ta največ ji zavod za obrt
in umetnost v državi
Trb&vU®
Karambol, ki ni bil karambol. Na našo notico 'o karambolu v Trbovljah z dne 15. t. m. nam sporoča g. Kačnik, da je njegov avtobus stal pri pošti I. Ko je oddal pošto za Trbovlje II in hotel nadaljevati vožnjo, se je premaknil za kaka dva metra, ko ga je prehitel Arzenškov avtobus in zadel z lestvico v njegov prvi desni blatnik. Po zatrdilu g. Kačnika 3e je to zgodilo zato, ker je Arzenškov avtobus zavozil na levo stran ceste mesto na desno. Ako bi bil Arzenškov avtobus pravilno vozil, bi g. Kačnik, kakor nam zatrjuje, s svojim avtobusom lahko brez te male vmesne nezgode nadaljeval vožnjo. Ker nočemo nikomur delati krivice, lojalno popravljamo s tem svoje prvotno poročilo.
Tombola. V nedeljo priredi prostovoljna gasilska četa Trbovlje — rudnik tombolo z bogatimi dobitki. Čisti dobiček tombole je namenjen nabavi novega rešilnega avta. Pričetek ob 2. uri popoldne.
Polifone
Podoknica. V soboto je bila po dletih v Studenicah pri Poljčanah spet birma. Prvič je tokrat birmoval škof g. dr. Tomažič. Popularnemu nadpastirju sta združena pevska zbora (pevski zbor Sokola iz Poljčan in studeneški pevski zbor) pod vodstvom pevovodje šol. upravitelja Janka Živka priredila na predvečer birme podoknico in zapela njemu na čast nekaj narodnih pesmi, kar je g. škofa nadvse razveselilo.
Krško
Lahkomišljena neposlušnost ga je pogubila. Fantje, ki odhajajo k vojakom, so že od nekdaj razposajeni, kakor da se hočejo ta dan še prav posebej navžiti svobode, ki jim jo nato za daljšo dobo odvzame vojaška disciplina. Dne 15. maja letošnjega leta ob pol 11. so je vozil rekrut Sevnšek Alojzij, rojen 1. 1912 iz občine Cerklje, srez Krški, da nastopi vojaški rok. V fantovski razigranosti je mladenič zlezel na streho vlaka. Pri vasi Tremerje, kraj čuvajnice št. 525 blizu Celja pa jo na strehi izgubil ravnotežje in je padel tako nesrečno raz vlak, da se je smrtno nevarno poškodoval. Ponesrečenca so z rešilnim avtomobilom sicer takoj prepeljali v vojaško ambulanto v vojašnici kralja Aleksandra in odtod v celjsko bolnico, vendar je mladenič neza-vosten in se bori e smrtjo.
Žalostni slučaj dokazuje, da naši mladini in zlasti rekrutom, ki odhajajajo k vojakom, ne zadostujejo niti pametne besede niti vsa svarila in ukrepi pristojnih oblasti. Želeli bi, da bi nesreča ubogega Sevnška vsaj drugim bila v bodoče retam svarilo, naj se ne vdajajo preveliki prešernosti, ki se tako rada izprevrže v nediscipliniranost ter nato obrodi take žalostne sadove.
Kranj
Ljubljanska drama pride. Ker je gostovanje ljubljanske drame v četrtek 16. t. m. odpadlo, bodo gostovali v petek, dne 17. t. m. z zabavno in duhovito Wildeovo komedijo «Bunbury». Wilde se v «Bunbury» norčuje s finim humorjem iz najodličnejše angleške 'družbe in njenih slabosti. Komedija je pisana s suhim angleškim humorjem in vsebuje vse polno znamenitih avtorjevih paradoksov in sentenc. Igrajo dame: Marija Vera, Nablocka, Levarjeva in Lojkova, ter gg.: Jerman, Sancin, Lipah, Potokar in Pianecki. Režiser: prof. Šest.
Vičani
kraliu Mučeniku
Vič, 16. maja.
Vsa viška društva in javnost se marljivo pripravlja na izredno sdavje, ko dobi naš nepozabni blagopokojni Viteški kralj Aleksander L Zedini tel j na Viču, kot največji predmestni občini spomenik in spominsko lipo, ki bosta še poznim rodovom pričala o neomajni ljubezni in vdanosti Vičanov do velikega pokojnika.
Pripravljalni odbor pod predsedstvom staroste viškega Sokola br. Pavla Borštnika je pridno na delu ter je v glavnem žc napravil podroben načrt svečanosti. Tudi ytavbenik br. Ivan Marinčič je že pričel z deli na prostoru, kjer bo stal spomenik in bo zasajena spominska lipa. V torek je imel ožji pripravljalni odbor svojo sejo, kjer se je določil spor.od slavnosti. Soglasno je bil sprejet predlog, da se naprosi za pokroviteljstvo pie-tetne svečanosti Nj. Veličanstvo kralj Peter II. in je bila tozadevna vloga žo odposlana marša-latu dvora. K slavnosti bodo povabljene tudi vse vojaške in civilne oblasti.
V	glavnem bo spored svečanosti naslednji: v nedeljo 26. maja ob 15. zbirališče vseh društev in organizacij pred Sokolskim domom, odkoder krene sprevod na slavnostni prostor, pred telovadiščem Sokola. Po sprejemu gostov bo ob pol 16. odkritje spomenika in zasaditev spominske lipe, govori predsednika br. Borštnika in zastopnikov, združeni pevski zbori zapojejo »Umrl je mož«, nakar sledi polaganje vencev in vzidava posvetila viških društev v spomenik, ž žalno koračnico bo zaključena slavnost. Zvečer Pa bo v Sokolskom domu akademija y sodelovanjem Sokola Vič, orkestra Sokola Ljubljana III, članov Ljudskega odra in učencev narodne in meščanske šole.
V	spomin na slavje bo odbor izdal spominske značke, ki se bodo prodajale popoldne pri odkritju in zvečer na akademiji. Vabimo k tej pie-tetnj svečanosti vse viško prebivalstvo, zlasti pa prosimo naše ženStvo, da se vseh prireditev udeleži v narodnih nošah, hišne posestnike pa že danes prosimo, da na dan slavja razobesijo na svojih poslopjih državne trobojnice. Eventualno spremembo bomo pravočasno javili.
Ljubljana, 16. maja.
Ban g. dr. Dinko Puc je bil že od nekdaj največji zaščitnik našega obrtništva in umetnostne obrti, zato je pa takoj izrabil priliko, da si ogleda delo naše Tehniške srednje šole, ki ni važna samo za vso našo banovino, temveč tudi za vso državo.
Tehniška srednja šola ni banu g. dr. Dinku Pucu in njegovim spremljevalcem, mestnemu predsedniku g. dr. Ravniharju in v Ljubljani izvoljenima poslancema g. dr. Riku Fuxu ter gen. sekretarju za TOI g. Mohoriču in tajnikoma g. dr. Brolihu in dr. Grasselliju pripravila nobenega sprejema, ker si je g. ban hotel ogledati šolo, ne da bi obisk motil pouk in obrat. V svoji pisarni je g. bana s spremstvom sprejel direktor g. dr. Reisner in gostom po stari šegi šole predložil spominsko knjigo, da so se vpisali. Obenem je predstavil šefa stroj-nega oddelka g. inž. Premelča, šefa elektrotehniškega oddelka g. inž. Turnška in šefa arhitektonsko gradbenega oddelka g. prof. Kryla — kot svoje najožje sotrudnike.
Direktor g. Reisner je po pozdravu podal kratek ekspoze, češ, da hoče pokazati tudi najtemnejše strani šole, ki ima že mnogo premalo prostora za vse mnogobrojne oddelke. Zidana je bila pravzaprav le za delovodsko šolo in za obrtno šolo in tedaj nikdo še ni mislil, da se bo šola razmahnila tako mogočno v najrazličnejše oddelke. Danes je največji zavod v državi, vendar je pa moral direktor tudi potožiti, da so dotacije le prav skromne. Drugje so tako velike šole ločene na tri posebne šole s tremi direktorji, v Ljubljani je pa direktorju pač mogoče voditi tako ogromen aparat le z izvrstnim učiteljskim zborom. V šoli se v resnici dela ves teden ter so izrabljene neprestano vse učilnice in delovodske šole so drugje le večerne, pri nas pa celodnevne.
Direktor g. Reisner je nato peljal gospodo po šoli in pri ogledu je minister n. r. gosp. Mohorič omenil, naj bi naši premožnejši gospodarstveniki vendar posnemali svoje srbske tovariše, ki kot pravi patriotje in meceni ogromno žrtvujejo za razne ustanove. Na hodnikih so gostje občudovali prave male muzeje, nato so si pa ogledali učilnico ženske obrtne šole, kjer jim je delo na kratko razložil g. prof. Šubic. Občudovali so tudi dvorano, ki i'o jo sijajno poslikali z narodnimi ornamenti fre-kventantje soboslikarskega tečaja. Na hodnikih so se čudili precizno izdelanim intarzijam, nato so pa pogledali tudi v kemični laboratorij g. prof. Nardina in se zanimali za galva-noplastični oddelek g. prof. Premruja. Gdč. Hrovatinova je gospodi razkazala pouk šivanja oblek, ki dosegajo najboljše uvožene modele. Pri znanem slikarju in kiparju g. prof. Francetu Kralju so videli rezbarski in kiparski oddelek, ki naj se z ustanovitvijo slikarskega oddelka razvije v slovensko umetnostno akademijo. Za slikarsko akademijo je pa v šoli dosti prostora, saj je podstrešje visoko in 100 metrov dolgo, da bi bilo na njem dosti prostora tudi za atelijeje drugih ljubljanskih
Sedanja vlada je določila za' javna dela milijardni kredit, iz katerega naj se tlakuje tudi cesta Ljubljana—Kranj. Ustanovljena je tudi že v Ljubljani terensko-tehnična sekcija za izvršitev teh del. Prodrlo je tudi načelo, da se ta cesta začne na meji mestne občine ljubljanske in Rudnika na Dolenjski cesti, tako da bi se tlakovala vsa državna cesta, ki teče skozi mesto po Karlovški cesti, Rožni ulici, preko št. Jakobskega trga, Trubarjevi in Coj-zovi cesti, po delu Emonske ceste in po Rimski cesti do križišča Tržaške in Bleiweisove ceste. Proti temu načrtu so se pojavili upravičeni pomisleki radi tega, ker sta Florjanska ulica in Rimska cesta preozki in se je sprožila misel, da bi se potek državne tranzitne ceste preložil in naj bi država prevzela druge mestne ulice in ceste, ki naj bi omogočile boljši potek te ceste.
Najnaravnejši potek ceste	Ljubljana—
Kranj, če gremo z osvojenega stališča, da začne na Dolenjski cesti ob mestni meji je pač naslednji: Dolenjska cesta — Karlovški most — Karlovška cesta — Za Gradom — Streliška ulica — Krekov trg — Kopitarjeva ulica —- Zmajski most — Resljeva cesta — Masa-rvkova cesta — Bleiweisova cesta Lelovska cesta, že danes se vrši ves promet iz Dolenjske ceste v mesto po Streliški ulici, ki je najbližja in najpripravnejša zveza za ves vozni promet med južnim in severnim delom Ljubljane. Vsa našteta proga je brez vsakih popravil ali razširitev takoj sposobna, da obvlada ves promet in je poleg tega po pretežni večini tudi že tlakovana. Potrebno je le tlakovanje Dolenjske ceste, Karlovške ceste do
umetnikov. Kako mnogo dela kipar prof. France Kralj, so s presenečenjem videli v njegovem ateljeju, začudil jih je pa tudi talent mladega gluhonemega njegovega učenca. Prav v klet so šli gostje, kjer učenci sami prezidavajo kleti v delavnice. Stene hodnika so poslikane s freskami, ki jih je napravil »Probudin« tečaj za freskiranje. V kleti je tudi naša znamenita ke-ramiška šola in njen vodja g. Beran je dvojen umetnik, saj skrbi za vzdrževanje šole, čeprav je pač slaba in mnogo premajhna. Izdelki naše keramiške šole se lahko kosajo z najboljšo inozemsko keramiko in bi jih morali zbirati, kakor zbiramo žlahtni starinski porcelan in fajanso. Umetnostna je pa tudi graverska šola mojstra g. Užnika. Ker ni bilo učencev za zlatarstvo, je bila zlatarska šola ukinjena in je ostala samo še šola za graver-stvo. Mnogo absolventov je nameščenih pri tvrdki »Saturnus«, ki je silno zadovoljna z njimi. Na te prekrasne umetnine opozarjamo vse, ki za darila ob raznih godovih, praznikih, jubilejih in tekmah kupujejo ničvredne inozemske tovarniške izdelke! Majhen muzej najfinejših umetnin, ki so jih napravili učenci graverske šole, je dobil svoje zavetjo v nekdanji garderobi kopalnice! V elektrotehniški delavnici je vodja g. Malner pokazal razne motorje, ki jih izdelujejo učenci, v veliki kovinski delavnici sta pa učitelja g. Kunaver in g. Mirtič pokazala najrazličnejše tehnike in tudi ae-roplanski motor, ki služi v učne namene. V tej delavnici je pa g. Užnik pokazal tudi najvažnejše, namreč — kako se kuje denar. A mojster je napravil iz ostankov kovin le skromno, seveda pa umetnostno odlično — svetinjico! Mojstra g. Sajovica v bučni kovačnici skoraj ni bilo mogoče razumeti, saj vse ropota, kakor pri Hefajstu, zato so se pa gospodje tem bolj čudili, ko so v strugarski delavnici g. Dolaka videli pri stružnici tudi mlado gospodično. Zelo velika je na nrfzarska delavnica, kjer kraljuje mojster g. Mrcina poleg mojstra za glasbila g. Mušiča. V tej delavnici so korenine naše slavne in dobička nosne mizarske obrti, ki predeča najlepši razcvet naše umetnostne obrti. G. inž. Turnšek je razkazoval uradno preizkuševaLiko elektroštevcev, ki preizkuša elektroštevee vse banovine, nato je pa profesorica gdč. inž. Debelakova nazorno razložila čudeže svojega elektrotehniškega laboratorija.
Gospod ban in gospod mestni predsednik s poslancema so sledili razlagi z največjim zanimanjem, predvsem se je pa g. ban intere-siral tudi za usodo absolventov Tehniške srednje šole, ki jih je treba podpirati vedno in povsod, saj nam ni treba več iskati tujih strokovnjakov. Ob slovesu je direktor g. Reisner povdaril, da šola ne dela nikomur konkurencre, ker se vedno drži principa, da šola in trgovina ne spadata skupaj. Napraviti je treba več ločenih šol, zlasti pa šolo za umetnost m za druge stroke.
Gos-pod ban se je s spremljevalci zahvalil direktorju g. Reisnerju in čestital njemu in učiteljskemu zboru z zagotovilom na j večje [»odpore, saj je zavod te tudi vreden in je njegov razvoj in napredek lahak, ker so temelji tako zdravi in trdni.
ceste za Gradom, ki je že tlakovana, nadalje Streliške ulice, Krekovega trga ob Finančni direkciji, ter dela Masarykove ceste od kolodvora do Tvrševe ceste. Tlakovan je že Krekov trg, Kopitarjeva ulica, Resljeva cesta, pretežno Masarykova cesta ter Bleiweisova. Je pa ta proga tudi iz prometnih ozirov najboljša, ker potekajo ceste naravnost brez posebnih ovinkov (samo pet) in ima vsa proga, razen par križišč, manj lokalnega prometa, kakor pa druge ceste. Za zvezo Dolenjske z Gorenjsko je pa tudi najbližja, ker ne bo nihče vozil, kdor pride z Dolenjske, na Tržaško cesto in šele od tam na Gorenjsko. Razen tega je tudi orientacija veliko lažja, kakor pa drugje.
Misel, da naj bi tekla cesta skozi Prule ob Ljubljanici do št. Jakobskega mostu in potem po Cojzovi cesti in Aškerčevi ulici, je zgrešena iz preje navedenih razlogov, neglede na to, da bi bilo treba velikih investicij, ki bi odpadle, ako se merodajni faktorji odločijo za traso Za Gradom in po Streliški ulici. —c.
ooroSilo
Novi Sad, 16. maja. Prevladovalo bo oblačno vreme po vsej kraljevini. Deževalo bo na večjem severozapadnem, severnem in zapadnem delu, kjer bo temperatura padla. Mestoma nevihte. — Solnce vzhaja ob 4.08, zahaja ob 19.01.
Dunajska vremenska napoved za jutri: Mrzlo, spremenljivo vreme, v visokih legah ponoči mraz, v odprtih predelih nevarnost slane.
Prometno društvo Med no-Taten
je imelo v sredo ob 19.80 v restavraciji »Zvezdi« svoj redni občni zbor, ki ga je z nekaj zamude zaradi prezaposlenosti članstva otvoril insp. v pok. g. Wester. Pozdravil je navzoče in zlasti g. poslanca Komana, ki se je vse leto s posebno uspešno vnemo zavzemal za društvo. Nato se je poklonil spominu nesmrtnega kralja Zedini-telja in so se vsi prisotni odzvali s trikratnim »Slava"! Po poklonitvi mlademu kralju Petru II. je g. predsednik podal predsedniško in tajniško poročilo. Društveni tajnik dr. Treo, Spiritus agens vsega društva, je namreč opasno obolel in se zdravi v Šlajmarjevem domu.
Iz poročil posnemamo, da je bilo društvo ustanovljeno poleti 1. 1934. in si je v glavnem nadelo nalogo, zgraditi mostič čez Savo pod postajo v Mednem proti Vikrčam na drugem bregu. Mostič naj bi bil namenjen pešcem in bi koristil domačinom in zlasti izletnikom in turistom. To svojo poglavitno nalogo je društvo tudi takoj izvedlo. Dalo je izdelati načrte in je potom licitacije oddalo dela Ljubljanski gradbeni družbi kot najnižjemu ponudniku. Dela so trajala 52 koledarskih, oziroma 42 delovnih dni.
Društvo svoje lepe zamisli tudi ne bi bilo moglo realizirati, ako mu ne bi z večjimi zneski priskočili na pomoč številni javni faktorji. Tako šteje društvo med svojimi največjimi podporniki Prometno ministrstvo, Mestno občino ljubljansko. Sreski cestni odbor, Slovensko planinsko društvo, občino Št. Vid nad Ljubljano, Bansko upravo, občino Tacen itd. Društvo šteje 12 ustanovnih članov, od katerih so malone vsi poleg predpisane usta-novnine Din 1000-— poklonili društvu še znatne zneske. Rednih članov ima 63. Društvo so po svojih močeh podpirali tudi domačini. Pred sednik g. insp. Wester, se je v poročilu zahvalil njim kakor tudi časopisju za brezplačno objavljanje društvenih vesti. Toplo se predsednik zahvaljuje tudi tajniku dr. Treu. Na predlog inž Dimnika pošljejo zaslužnemu tajniku posebno pismeno zahvalo za njegovo neumorno delovanje.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal blagajnik g. Krumbholz, posnemamo, da je društvo samo za mostič izdalo 88.043'71 Din.
Za preglednike je podal poročilo g. Zupančič in predlagal vsemu odboru absolutorij, kar je bilo soglasno sprejeto.
Odbor je ostal stari, le mesto odstopivšega namestnika odbornika, g. Šetina iz Vikrč, je bil izvoljen strok. uč. g. Mazi.
Pri razgovoru o proračunu za bodoče leto se je izkazalo, da bi društvo potrebovalo brez izdatkov za investicije najmanj Din 40.000-— za poravnavo dolgov in tekoče stroške. Poleg tega pa pritiskajo na društvo še nujni investicijski izdatki, ki se jim ne bo moglo izogniti. Most bo treba pokriti z azbestno streho, ker bi ga sicer morali že po 30-ih letih obnoviti. G. inž. Dimnik je opozarjal na dejstvo, da so v Švici vsi taki mostovi pokriti in tako zavarovani pred poškodbami in kvarnim vplivom vremena.
Slavnost, ki je bila pripravljena za lansko svečano otvoritev, bo letos 16. junija.
Zagonetna utopljenka ¥ Sam
Mater šestih otrok pogrešajo — Kdaj bo odkrita tajna utopljenka
Kranj, 16. maja.
Že v četrtek minulega tedna je posestnik Bester Jože s Polšice nad Kranjem javil tukajšnji orožniški postaji, da je izginila z donu. njegova nekoliko slaboumna tašča Marija Br-toneelj iz Podblice. Da je preiskal vso savi-ko strugo in v »Zarick opazit med skale zarito truplo utopljenke, ki utegne biti vprav njegova pogrešana tašča. Orožništvo je takoj ukrenilo vse potrebno, da potegnejo truplo pobegle tašče iz vode, ležalo pa je na tako nepristopnem kraju, da ga radi močno narasle vode ni bilo mogoče spraviti na breg. No, medtem ko so čakali, da se Sava nekoliko odteče, je Bester že telefonsko obvestil orožniško postajo, da sr je pogrešana tašča vrnila.
Iz Pristave pri Tržiču so orožniki hkratu bil' obveščeni, da je že 6. maja izginila z doma 441etna Antonija Švabova, delavčeva žena in mati 6tih otrok. Med temi je najmlajši star šili 6 mesecev. Ljudje so s»i šušljali, da je Švabova romala najprej na Brezje, nato pa z mostu na Otočah skočila v Savo.
Ker je v ponedeljek deževalo, je voda narasla in truplo zakrila, da sploh ni bilo mo goče priti do njega. V torek so t»e odpraviti v »Zarico« kranjski gasilci z reševalnim avtomobilom. Skušali so truplo, ki leži kakih 190 m pod ovinkom, ki ga tu napravi reka, ujeti v zanjko, vendar niso imeli sreče. Voda je nam reč tu jako deroča in polna skal. Ko tore. gasilci niso imeli uspeha, so t« v sredo lotili dela čolnarji iz vasi Breg. Z debelo vrvjo sr ga privezali k veliki skali in ga nato spustil navzdol po Savi.
Medtem je že nastalo med ljudstvom polno tajinstvenih legend o zagonetni utopljenki. Kfl kor da usoda sama brani njeno tajno, tudi niso mogli spraviti trupla na suho. Kljub vsej trpkosti tega slučaja je končno le zanimivo, da še • doslej nihče ne ve, kdo je v resnici utopljenka, čije truplu nagajiva usoda tako dolgo no privošči pokoja v suhi zemlji.
Tlakovanje ceste od Ljubljane
do Kranja
Odmevi
O	dosedanji bolgarski zunanji politiki piše »Frankfurter Zeitung« z dne 10. maja med drugim tole: »Bolgarska zunanja politika ne kaže že nekaj časa nikake aktivnosti. Vzrokov tega zadržanja je več: Država ima mnogo opravka s svojimi notranjimi problemi, je vojaško in gospodarsko šibka in, končno, obdana je od sosedov, ki so med seboj povezani v sporazumu; mogoče je, da igra pri tem svojo vlogo za Bolgare zelo karakteristično nagnenje k politiki »vsega ali nič«, ki je prinesla Bolgarom že mnoge izgube in poraze. Bolgari imajo svoje zahteve proti vsem svojim sosedom, zahteve, ki jih pa — vsaj tako izgleda — ne morejo istočasno na vseh straneh uveljavljati. Če pa vendarle poskušajo nasloniti se na koga, potem š tem še ni rečeno, da je dotični sosed že pripravljen, bolgarsko politiko podpirati.« Zanimivo je, kaj misli list o bolgarski ponovni oborožitvi. Citiramo odgovarjajoči odstavek: »Bolgarija je vprašanje spremembe svojega novačnega sistema že večkrat mednarodno predlagala, a ta njena zahteva je bila vselej odklonjena; nato je to spremembo izvedla molče, ne da bi ji kdo radi tega delal, težkoče. V Bolgariji ni že dolgo več predpisane armade poklicnih vojakov, ki bi služili daljšo dobo. Bolgarski vojak služi samo 18 mesecev (če pa mora prehranjevati družino, celo samo 6) in čeprav je res, da se Bolgarija še nekoliko ozira na predpisane formalnosti mirovnih pogodb glede vstopa v armado in prestopa v rezervo, vendar to le malo spreminja na dejstvu, da danes v Bolgariji dejansko že obstoji splošna vojaška dolžnost. Seveda je število vojakov omejeno; v zimskem času se celo večji del vojaštva pošlje domov; toda vzrok temu ni toliko strah radi kršitve pogodbe, kolikor težaven finančni položaj države. Prav to je tudi vzrok, ki je zadržal materialno oborožitev bolgarske armade, tako da bi postala enakovredna armadam sosednih držav. Vzrok vojaške podrejenosti Bolgarije ne tiči torej v neuillski pogodbi, marveč v gospodarski strukturi države. Zato nam je laže razumljivo bolgarsko stališče, da bi bilo nesmiselno preveč vroče potegovati se 'a pravico, ki si jo je Bolgarija že deloma sama vzela in ki bi je, po drugi strani, povsem izkoristiti niti ne mogla.
—o—
Pariški »Matin« je pred kratkim objavil poročilo o zelo živahni iredentistični propagandi v Alzaciji. V Berlinu, pravi list, 1 izhaja časopis »Die Stimme von Eisass-Lothringen«, ki je v službi nemške iredente v francoski obrenski pokrajini. Glavni urednik lista je eden izmed najožjih sodelavcev dr. Haralda Steinacherja, predsednika znanega društva »Verein _ für Deutschtum in Ausland« (VDA), ki je v zelo tesnih zevzah z rajhovskim propagandnim ministrstvom. Ta časopis je pred kratkim razpisal nagrado 15.000 frankov za najboljše delo o Alzaciji in je kot glavni pogoj udeležbe pri tekmovanju določeno, da bodo vzeta v poštev samo dela tistih Alzačanov, ki so se med vojno borili v nemški armadi proti Franciji. V žiriji so osebe, ki so služile v nemških regimentih, ki so pred vojno imeli svoje garnizije v Alzaciji.
—o—
O sedanji Nemčiji piše v listu »Nou-velles Litteraires« Edmond Vermeil med drugim: »Današnja Nemčija je popolno nasprotje Nemčije ob koncu 18. stoletja. Razkosana in politično popolnoma razrvana je doprinesla čudovito sintezo evropskih kultur. Danes, ko je sama nase koncen-rirana in odklanja vse tuje vplive, je man.) ko kdaj poprej razpoložena za vdihavanje ■■vropske atmosfere... Morali bi nad Ey-•opo obupati, če ne bi ta tragični konflikt <e z načinom, kakor se pojavlja, dokazoval vendarle popolne solidarnosti, ki veze Nemčijo na vse narode sveta, če ne bi dokazoval, da je mogoče Evropo rešiti le, ce se lotimo zdravljenja Nemčije, kajti ni nemškega problema, ki bi ne bil obenem evropski.«
Kultura,
Glasbeni vestnik
•	Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« je v sredo zvečer priredil v radiu koncert slovenskih narodnih pesmi za mešani zbor v prireditvah skladatelja E. Adamiča, M. Tomca, O. Deva in M. Hubada. Petje je bilo lepo.
® Letos je poteklo pet let od smrti slavne češkoslovaške pevke Eme Destinove. Poznal jo je ves kulturni kvet kot eno naj večjih dramatičnih sopranistk, ki so ji bili na opernih odrih partnerji Caruso, Scotti. Amalo, Didur in d runi. Destinova je bila vsepovsod navdušena propa-»atorka češkoslovaške glasbe in tudi zavedna hči svojega naroda.
•	Popularna H. Smetanova opera »Prodana nevesta« je v milanski Scali dosegla zmagoslavje. Opero je pripravil in dirigiral maestro Franco Ghioue. Italijanski listi so bili v svojih poročilih za delo in izvedbo silno navdušeni.
•	Pevska zveza v Ljubljani pripravlja z vso vnemo velik koncert na prostem povodom II. evharističnega kongresa, ki bo koncem junija. Nastopi okoli 3.000 pevcev in pevk pod vodstvom povevodje g. prof. Marka Bajuka. Izvajali bodo nove skladbe g. prof. Matije Tomca.
® Na narodnem gledališču v Pragi so uprizorili novo opero ravnatelja Otokarja Ostrčila »Hnnzovo kraljestvo«, ki je dosegla pri premijeri nenavadno velik uspeh pri kritiki in publiki.
Maša v čast sv. Vincencija Pavlanskega, za mešani zbor z orglami zložil Vinko Vodopivec, je izšla v Katoliški knjigarni v Gorici. Cena
Sport
Lahkoatletski izbirni miting
bo v soboto ob 15.30, v nedeljo ob 9.30.
Ta lahkoatletski miting, ki ga prireja ASK Primorje, bo veljal kot izbirni miting za določitev reprezentance Ljubljane, ki nastopi dne 26. t. m. v Ljubljani proti reprezentanci Beograda. Lani so doživeli naši lahki atleti v Beogradu poraz, čeprav le z minimalno razliko točk. Zato bo srečanje 26. t. m. v znamenju revanže. Z ozirom na dejstvo, da je ekipa Beograda zelo močna, je treba resne priprave za to srečanje, da ne bo presenečenj. Da se pa naši lahki atleti resno pripravljajo, ve vsak, kdor se zanima za to lepo panogo sporta. Tudi velikemu srečanju naših in romunskih atletov, ki bo za proslavo 15-letnice ASK Primorja na binkoštne praznike od 8. do 10. junija t. 1., veljajo te skrbne priprave.
V	soboto in nedeljo bo torej nekaka revija najboljših, ki bodo prišli v poštev, da kot reprezentanti nase lahke atletike nastopajo na zgoraj omenjenih tekmah.
V	teku na 100 m je Kovačič danes brez konkurenta v naši državi. To je dokazal v soboto z izbornim časom 10'7 sek. Za drugo mesto na 100 m in pa štafeto 4X100 m pa bo ostra borba med Cerarjem D., Skokom, Šušteršičem in Urbančičem (vsi Pr.) in Sodnikom (L).
V	teku na 400 m, ki spada med najtežavnejše, bodo merili svoje moči Gaberšek, Czurda, žorga A., Štok in Skušek.
V	teku na 800 n» pa se bodo imenovanim še pridružili Srakar F. in mogoče še Goršek, Ogrin in Krevs.
V	teku na 1500 m se srečajo: Czurda, Osterman, Krevs, Goršek, Srakar F. in še mladi talenti kot Ogrin in Pogačnik. Odlične zastopnike imamo za dolge proge, tako: Krevsa, Bručana, Starmana I. in L. Srakarja I., Meršeka itd.
V	skoku v višino bodo dominirali Martini, Slanina in žgur, od mlajših pa Grgič.
V	skoku v daljino pa imamo za reprezentanco Ljubljane na razpolago Martinija, Putinjo, Stepišnika, Korčeta, Malnariča, Raiča itd.
V	troskoku pridejo v poštev Perpar, Kor-če, Martini, Oražem, Teršar, Požar itd.
V	metu kopja pa: Brinet, Martini, Slapar, Putinja, Dečman in Orehek.
V	metu diska: Stepišnik, Jeglič, Dobovšek, Slamič in Serše, ki je trenutno najboljši.
In kočno v metu krogle: Stepišnik, Jeglič in Sodnik.
Miting bo na igrišču Primorja.
DROBNE ŠPORTNE VESTI
Velika senzacija letošnje plavalne sezije bo start ameriškega svetovnega rekorderja na 100 m Petra Ficka. 18. t. m. se je vkrcal za Evropo in bo nastopil v Budimpešti 30. t. m., t. in 2. junija proti najboljšim plavalcem Evrope, tako Nemcu Fischerju in Madjaru Cziku.
Manchester City igra danes svojo tretjo tekmo na kontinentu proti dunajski Austriji in se bo po težkem praškem porazu gotovo skušal rehabilitirati.
Reprezentafno tekmo igrajo to nedeljo Madjari v Parizu z reprezentanti Francije in nastopijo razen krilca Seresa, ki ga bodo zamenjali z Sza-layom (Ujpest), z istim moštvom, ki je v nedeljo zmagala nad Austrijo s 6 :3.
Londonska jubilejna tekma, ki so jo igrali v okviru londonskih jubilejnih svečanosti Angleži s Škoti, ki igrajo v angleških klubih, je končala
1	:1 in ni bila na posebni višini.
Jugoslavija in Češkoslovaška bosta tekmovali
17., 18. in 19. t. m. v Pragi za Dawisov pokal. Za Jugoslavijo nastopijo Punčec in Palada, v dvoje pa Pimčec-Kukutjevič, za Češkoslovaško Menzel, Ćaska in Menzel-Hecht.
Nurmi je odstopil kot trener finskega olimpijskega moštva iz razloga, ker je Finska zopet stopila v športne stike s Švedsko.
Ameriška lahkoatletska zveza bo poslala pet atletov grškega porekla v Evropo, v glavnem zato, da se udeleže Balkanskih iger. To so: sprinter Serakos, metalec krogle Theodoratos, tekač preko zaprek Fatseas, skakač ob palici Clenzos in skakač v daljino Elison.
Priznani so bili od internacionalne plavalne zveze svetovni rekordi Nemcev Hanni Höltzerja (1Ö0 m prsno v 1 :24'4) in Sietasa (200 m prsno v 2 : 42-4). Vendar jo drugi rekord, kot smo že poročali, medtem izboljšal Francoz Cartonat na
2	:39-6.
Francoski nogometni prvak je postal F. C. So-chaux s svojo zmago (4 :0) nad letošnjim pokalnim zmagovalcem Olympique Marseille. S tem je dosegel 48 točk, sledi mu F. C. Strasbourg s 47 točkami, na tretjem mestu pa je Racing Club Paris s 37 točkami.
Poskus svetovnega rekorda Francoza Carto-neta na 200 yardov prsno se ni posrečil, ker je z 2 :25'2 samo izenačil svoj lastni svetovni rekord.
Za svetovno mojstrstvo v peresni teži, pa se bosta borila 12. junija v Liverpoolu, sedanji svetovni mojster Američan Fred Miller in Anglež Nel Tarleton.
Cehoslovaki se pridno pripravljajo na reprezentančno nogometno tekmo z Nemčijo, ki bo 26. t. m. v Dresdenu. Njihov team bo najbrže izgleda! takole: Klenovec (Sparta) — Koštalek, Ctyroky (oba Sparta) — Vodička (Slavija), Souček, Srbek — Hruška, Faszinek (vsi Sparta), So-botka, Kopecky, Puc (vsi Slavlja).
Solcolstvo
Vsemu članstvu, naraščaju in deci ljubljanskih in okoliških sokolskih društev
Bratje, sestre!
Češkoslovaška sokolska deea bo podarila deci Sokola 1 prapor, ki bo prvi dečji sokolski prapor v Jugoslaviji. Praporu bo kumova! Nj. Vel. kralj Peter [L V proslavo tega pomembnega dogodka bodo v sokolskem domu na Taboru svečanosti, h katerim Vas bratsko vabimo. Opozarjamo zlasti na sledeče:
V petek 17. t. m. ob 5. uri popoldne pride sokolsko odposlanstvo (članstvo in deea) iz Prage, ki ga bomo sprejeli na kolodvoru:
v soboto 18. t. m. ob 8. uri zvečer bo članska akademija na Taboru:
v nedeljo 19. t. m. ob 10. uri dopoldne bosta na Taboru svečana predaja in razvitje dečjega prapora: obred kumstva bo izvršil zastopnik Nj. Vel. kralja; po razvitju bo ob 11. uri dopol-
partituri je 7 lir. Za izvajanje hvaležna, lahka in kratka maša.
9 Češkoslovaški pevski list Vestnik peveeky a hudebni piše o desetem zvezku lanskega letnika našega glasbenega lista »Zbori«: »Naše poročilo o tem simpatičnem listu kali žalostna misel. Po desetletnem izhajanju morajo prenehati zaradi finančne stiske. Naši čitatelji dobro vedo, kako važno kulturno delo so »Zbori« opravljali deset let, saj nam je bilo veselje poročati o njih v lej rubriki. Kakor smo vselej reg'strirali ta res lepo urejevani glasbeni časopis (na kakršnega pri nam niti pred desetimi leti nismo mogli in tudi danes ne moremo int-sliti), tako iz srca želimo pevskemu društvu »Ljubljanski Zvone, da se mu posreči finančno stisko v najkrajšem času premagati, da bo list pod veščim Prelovčevim vodstvom svoje desetletno krasno kulturno delo mogel nadaljevati tudi v prihodnje. — Pač lepo priznanje!
® »Zbori« začno v kratkem zopet izhajati.
® Kmetska himna, na besedilo Oriše Koritnika za moški zbor uglasbil Zorko Prelovec, za godbo na pihala priredil višji kapelnik v p. dr. Josip Čerin. Skladba je izšla lično litogra-firana v založbi lista »Gruda« v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 1.
Zadeva časti vseh Jugoslovanov so rojaki v sužnosti! Ščitimo svojo nacionalno čast ter pristopajmo k Braniboru!
dne zbor na letnem telovadišču na Taboru, na kar krene po mestu sokolska povorka.
V	nedeljo 19. t. m. ob 4. uri popoldne bo mladinska akademija na Taboru.
V	povorki sodelujejo sokolsko odposlanstvo iz Prage, pripadniki (člani, članice, moški in ženski naraščaj, moška in ženska deea) vseh ljubljanskih in okoliških sokolskih društev ter sokolska konjenica. Za člane, moški naraščaj, moško in žensko dero velja slavnostni kroj, za članice in ženski naraščaj pa slavnostni ali telovadni kroj. Kdor more, naj pride v kroju tudi k članski in mladinski akademiji.
Vabimo Vas, da se teh prireditev in svečanosti udeležite in manifestirate neomajno sokolsko bratstvo. Dokažite češkoslovaškim sokolskim gostom iz Prage ponovno svojo sokolsko ljubezen in bratsko zvestobo.
Zdravo!
Slavnostni odbor za razvitje dečjega prapora Sokola I:
Predsednik: Engelbert Gangl. Podpredsedniki: dr. Josip Pipenbacher, Bogomil Kajzelj, ing.
Lado Bevc. Tajnik: Stane Flegar.
*
—: Razvitje dečjega prapora Sokola /. bo v nedeljo 19. maja ob 10. uri dopoldne. Spominski znaki po osnutku akademskega kiparja g. L. Dolinarja so že izvršeni ter se dobe v pisarni Sokola I. Zdravo! Uprava Sokola I.
Ptui
Občni zbor čevljarjev. Preteklo nedeljo so zborovali čevljarji, združeni v obrtniškem čevljarskem strokovnem društvu. Predsedoval je predsednik združenja g. Arnejčič, ki je pozdravil zastopnika zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Senčarja in tajnika okrožnega odbora g, Novaka. Iz poročil posameznih funkcionarjev je razvidno, da je združenje storilo vse. da se očuva čevljarska stroka in zaščiti pred inozemsko konkurenčno industrijo. V združenju je 77 članov mojstrov, 11 pomočnikov in 21 vajencev.
Zborovanje »Jadranske straže«. Preteklo soboto je pod predsedstvom sreskega načelnika dr. Bratine v Narodnem domu zborovala krajevna organizacija JS v Ptuju. Organizacija beleži v preteklem letu jako lepe uspehe, posebno skrb je posvetila podmladku JS, ki se mu je z izdatno podporo omogočilo potovanje na morje. Za dom oblastnega odbora JS v Bakru je organizacija prispevala 3.000 dinarjev. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom dr. Bratino na čelu.
Poroka. Kmetijski referent Stanko Zorčič se je te dni poročil z magistratno uradnico gdč. Marijo Brumnovo. Bilo srečno.
Tretji redni občni zbor celjskega pododbora
Društva absolventov državnih trgovskih šol üü dravsko banovino v Ljubljani.
V nedeljo dne 12. t. m. so se zbrali ob 10. uri dopoldne v hotelu »Evropa« številni absolventi držmvnih trgovskih šol, da položijo bilanco svojega enoletnega dela.
Občnega zbora se je udeležil tudi zastopnik profesorskega zbora drž. trgovske šole v Celju g. prof Beg, centralo je zastopal g. Ludovik Žiberna, celjsko podružnico privatnih nameščencev pa g. Suszynski.
Predsednik društva g. Vučer Leopold se je po zbranih uvodnih besedah s kratkim govorom spominjal onega tragičnega dogodka v Marseju, ki je tako globoko odjeknil v duši slehernega Jugoslovana. Prisotni zborovalci so zaklicali v počaščenje spomina na blagopokojnega viteškega kralja Zodinitelja trikratni »Slava«, mlademu kralju Petru II. pa trikratni »Živel«.
Sledilo je poročilo tajnika g. Suszynskega.
Društvo šteje 153 č' \ Prirastek članstva od zadnjega občnega	znaša okrog 40 %.
Odborovih sej je bilo i>,„ med njimi je bila tudi ena žalna seja.
Blagajniško poročilo je podal g. Weixler Oton.
Promet blagajne je znašal okrog Din 40.000"—, kar kaže dovolj zgovorno delavnost te mlade organizacije. Stanje blagajne je zadovoljivo — aktivno. Dohodke društva so tvorile poleg članarine članov, podporne članarine celjskih trgovcev in industrijoev.
Poleg blagajniških poslov je vodil g. Weixler Oton še kulturno in zabavno sekcijo, ki sta pod njegovim načelstvom lepo napredovali. Društvo je priredilo šest tečajev (nemščina, italijanščina, francoščina I. in II. tečaj, nemška stenografija in tečaj o narodnem gospodarstvu). 5 tečajev je trajalo 4 mesece, šesti tečaj — francoščina II. pa se še vrši.
Zabavna sekcija je vodila plesno šolo ter priredila družaben Silvestrov večer.
Socialna sekcija, ki jo je vodil g. Potočnik, zaradi raznih okoliščin ni mogla poslovati tako kot bi bilo želeti. Dosegla je pri nekaterih celjskih trgovcih popuste za člane društva, ki se jih lahko poslužijo na podlagi članskih legitimacij.
O društveni knjižnici, ki šteje do sedaj preko 100 strokovnih knjig, je poročal g. Zupanek.
Delegat centrale g. Žiberna je poročal o delovanju centrale ter bodočih načrtih, ki jih bo treba skupno izvesti.
Po kratkem odmoru so sledile volitve novega odbora. Za predsednika je bil ponoyno izvoljen g. Vučer Leopold. Podpredsednik je g. Mirko Presinger, tajnik je ostal g. Suszynski Maks, blagajnik g. Oton Weixler, v ostali odbor in sekcije, ki se bodo razdelile na prvi odborov! seji, pa gg.: Veble Jos., Weixler L., Strupi F., Mutec A., More, Žolger Vil., Pleteršek F., Cijan S., Denisa D. ter gdč.: Radej Mira in Modic Milena.
Binkoštni izlet Jadranske Straže
Kakor znano, tudi letos priredi ljubljanski krajevni odbor JS svoj obligatni binkoštni izlet, po morju, ko si bodo izletniki tudi letos lahko ogledali naše morje na najrazličnejših krajih, ker bodo iz Šibenika ali Splita potovali v enajstih skupinah na različne strani Jadrana. Že 8. junija se odpeljejo s posebnim vlakom iz Ljubljane ter prispejo na binkoštno nedeljo zjutraj v Šibenik. Odtod se pelje I. skupina k slavnim slapovom Krke in v Skradin. Ves izlet s prehrano, vožnjo po železnici sem in tja ter po morju in s prenočiščem velja za to skupino 280 Din. II. skupina se iz Šibenika pelje v Zlarin, kjer si ogleda tudi delavnice za korale. Cena 270 Din. III. skupina st poleg Šibenika ogleda tudi Tijesno, kar bo veljalo 290 Din. IV. skupina si poleg Šibenika in okolice ogleda tudi še Mandalin, kar bo veljalo 270 Din. Ostali izletniki se peljejo v Split, odtod si pa V. skupina ogleda slavni Trogir za 260 Din. VI. skupina se pelje iz Splita v Metković, kar bo veljalo 360 Din. VII. skupina gre iz Splita v Makarsko za 320 Din. VIII. skupina se pelje iz Splita mimo otoka Brača v Omiš in v Vranjic za 290 Din. IX. skupina se iz Splita popelje v znano kopališče Supetar na otoku Braču za 270 Din. X. skupina si iz Splita ogleda otok in mesto Korčulo, kar bo veljalo 400 Din. XI. sku pina se pa iz Splita pelje prav do Dubrovnika in se po natančnem ogledovanju tega zanimivega mesta vrne z drugimi izletniki vred v torek 11. junija ob 10. dopoldne v Ljubljano. Udeleženci izleta v Dubrovnik pa plačajo po 500 Din.
Opozarjamo prijavljene, da je generalna direkcija državnih železnic dovolila za izlet poseben vlak. Tako je vožnja po železnici popolnoma zagotovljena in Jadranska plovidba nam je dovolila za vožnjo po morju zelo ugodne cene. Kakor smo že objavili v programu našega izleta, bo vožnja po morju izključno samo z udobnimi parniki, ne pa morda z malimi motom. ladj., tako da so izletniki glede vožnje po morju popolnoma brez skrbi. Vsaka skupina bo imela svojo številko in ua posebnem bloku ho naveden hotel za prenočišča in restavracije za prehrano tako. da je vsaka zmešnjava nemogoča. Ker nas od dneva izleta loči te še malo časa, prosimo vse tiste interesente, ki so zahtevali programe, posebno pa tiste, ki so se prijavili brezobve/.no, naj sporoče svojo končno odločitev, sicer bomo mesta izpolnili ter za ostale ne bo potem uikakega prostora. Vseh udeležencev mora biti 400, ker je po novih pravilih za poseben vlak potrebno toliko izletnikov. Oni. ki se mislijo izleta udeležiti, naj ne čakajo zadnjih dni. ker to ovira delo ih dela težkoče pri razvrstitvi p° vozovih. Upamo, da se prijavijo vsi tisti, ki imajo namen se udeležili tega lepega izleta. Za prijave je na razpolago v pisarniških prostorih Jadranske Straže uradnik, ki daje vse potrebne informacije.
Sodnik: »Povejte mi, ali ste enkrat v svojem življenju zaslužili 1 dolar po pošteni poti?«
Obtoženec: »Sem gospod sodnik ... ko sem pri zadnjih volitvah gla*>val za vas.
(Life, New-York.)
III. Mednarodni kongres za štednjo v Parizu
od 20. do 25. mala 1935
Po šestletnem presledku bo v času od 20. do 25. maja t. 1. v Parizu Mednarodni kongres za štedenje. Na tem kongresu bodo zbrani zastopniki skoro vseh evropskih in velikega števila izvenevropskih držav, da pokažejo'celemu svetu pomen narodnih prihrankov za gospodarski napredek svoje države in sveta sploh. Kongres bo v prvi vrsti posvečen problemom hranilnic, ki imajo kot glavni namen podpirati s cenenimi posojili domače zasebno in javno gospodarstvo.
Agilni Mednarodni institut v Milanu, ki vodi glavne predpriprave, je izdal sedaj za udeležence vse referate, ki so jih pripravili za kongres strokovnjaki iz vsega sveta in ki obravnavajo na 1100 straneh najaktualnejše probleme, ki se nanašajo na štedenje.
Referati so sledeči:
1.	Hranilnice in kriza.
2.	Jamstvo hipotečnih posojil.
3.	Obrestna politika hranilnic.
4.	Štedenje in življenjsko zavarovanje.
5.	Šolsko štedenje.
Največjo pozornost zasluži 1. vprašanje, ki kaže, kako so se hranilnice držale v krizi. Tu se zlasti razpravlja o tem, kako naj se hranilnicam zasigura potrebna likvidnost in zlasti o tem, kako so razne države in njihove Narodne banke priskočile hranilnicam na pomoč, ko so vlagatelji navalili na nje naenkrat s tako ogromnimi zahtevami za izplačilo vlog, kakor jih ne pomni zgodovina. Zlasti se poudarja v re-
feratih, da se mora hranilnicam enako kakor bankam zasigurati možnost, da bodo v času večjega navala vlagateljev na podlagi svojega meničnega materiala in vrednostnih papirjev mogle dobiti reeskontni in lombardni kredit pri svojih emisijskih Narodnih bankah.
2. Referat bo obravnaval vprašanje ohranitve vrednosti nepremičnin in tudi razne posege države, kakor kmečko zaščito in druge moratorije. Obrestna politika odloča v veliki meri o ustvarjanju novega kapitala, ker je predpogoj za štedenje primerna obrestna mera za hranilne vloge. Na drugi strani je interes dolžnikov in tudi države, da je obrestna mera za posojila nizka. 4. vprašanje proizkuje, kakšne zveze obstojajo med štedenjem in zavarovanjem in ali naj morda hranilnice kombinirajo štedenje z življenskim zavarovanjem. Šolsko štedenje naj vzgaja mladino k rednemu življenju, državljanski zavesti in tvorbi narodnega kapitala in naj torej preko otrok dvigne tudi v starših zavest, da je razumno štedenje v njihovem interesu in da je brez njega tvorba narodnega kapitala nemogoča.
Jugoslavijo bodo na kongresu zastopali delegati Saveza štedionica Kraljevine Jugoslavije, Mestne hranilnice ljubljanske in zagrebške, hranilnice Dravske banovine in Državne hipotekarne banke.
Kongres obeta prinesti izmenjavo mnogih zanimivih in dragocenih izkušenj, ki bodo važne za delegate posameznih držav.
n ih držav. Naš kmet, ki je glavni producent lesa — veleposestva so svoje zaloge izčrpala že prekomerno in se bližajo upostošenju svojih gozdov — zato mora do razjasnitve in uravnoveše-nja našega lesnega trga s svojim lesom skrajno štedljivo gospodariti. Sebi in svoji domačiji je sveto dolžan, da posveča svojim gozdovom in vzgoji lesa večjo pažnjo. Banska uprava podpira z vsemi sredstvi pogozdovanja malih kmetskih gozdov, kmet pa naj se tega posluži. Žalstno je dejstvo, da je zlasti na Dolenjskem in Notranjskem nešteto gmajen, pašnikov, listnjakov in šikar, ki nima kmet niti najmanjšega haska od njih, dasi tvorijo provovrstno tlo, na katerem bi lahko z malim trudom vzgojil donosen gozd, ako se že noče potruditi in teh pustinj po potrebi meliolirati.
Naš lesni trg
Naš lesni trg je bil 1. 1934. zaradi v maju proglašene italijanske carine v tako obupnem položaju, da kmet za svoj les ni dobil nikake cene in se je dostikrat zadovoljil, ako je dobil povrnjene stroške za prevoz na postajo in kvečjemu še skromne stroške za posek. Marca in aprila letošnjega leta je naš lesni ^ trg sicer skromno oživel, vendar to olajšanje še ni doletelo našega malega producenta.
V začetku letošnjega leta je povpraševanje po gotovih vrstah iglastega in rezanega blaga malo oživelo radi bližajoče se stavbne sezije, ker so imela skladišča v Italiji — našem največjem odjemalcu lesa — le malenkostne zaloge, v glavnem pa radi nujnega nakupa sicer malenkostnih množin desk in moralov, ki jih je nujno rabila Italija za svoje priprave proti Abesiniji. Tudi zaloge stavbnega lesa v dimenzijah, kakor ga trenutno največ rabijo, niso bile velike. Naš lesni trg je oživelo upanje, da se radi pre-tresljajev v grupacijah evropskih držav naši od-nošaji z Italijo zboljšajo, hkratu pa tudi predvideno znižanje železniških tarif za prevoz lesa v tuzemstvo. Trenutno so pa oddaje za italijansko armado v Afriki že izvršene ali pa so prešle v roke zelo malega števila velikih tvrdk.
Iz tega je razvidno, da smemo upati na zboljšanje cen. To upanje je utemeljeno v malih zalogah gotovega iglastega blaga in oživljenem povpraševanju po tem blagu, kakor tudi po gotovih vrstah tesanega blaga.
Kljub letošnji mili zimi se cene bukovim divam držijo, ker so zaloge skromne in ker je šlo razmeroma veliko bukovih drv za potrebe italijanske armade v Afriki. Popustilo pa je povpraševanje po rezani bukovini, ker je naša povprečna drugovrstna bukovina sposobna le za razne vrste desk in deščic, ki jih smatra trg za sezij-sko blago, za finejše vrste vezanih plošč m za potrebe finejšega pohištvenega mizarstva pa je naša bukovina prav malo sposobna. Prvovrstne bukove hlode bi v manjših partijah ugodno prodali za izvoz, kljub visoki carini in stroškom za prevoz svežih bukovih hlodov.
Dočim so lesni izvozniki in industrialci deloma organizirani, je naš producent in mali žagar večinoma navezan na sprejetje ponudb za vsako ceno, ker na eni strani prodaja naš mali gozdni producent — kmet — les pri sedanjih nizkih cenah le v skrajni sili in je takrat navezan na takojšnje plačilo v gotovini, na drugi strani pa mali žagar razpolaga s sicer skromnim, vendar neobhodno potrebnim obratnim kapitalom za nakup, prevoz in rezanje blaga. Kelti mali žagarji pri slabem tržnem položaju v tuzemstvu niso mogli v okolici prodati rezanega lesa, so dostikrat prodajali blago v Italijo po
Za mal’ d’narja
do«*’ rtiH/ke
PLOŠČE — GRAMOFONE izposojamo, zamenjavamo, nrodajamo in kupujemo
ELEKTR0T0H
T * o. z.
®ASftŽft NEBOTIČNIKA
INSERIRAJTE V
„GLASU
NARODA“!
'fo&bvnoL pri Gelfwi
ip odlično zdravilišče za srčne, živčne in žen-s|<e bolezni ter za vse počitka potrebne. Od '•ne 1,r>. aprila do 30. junija in od 1. septein-hra do 31. oktobra dnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja iz Celja in nazaj, stanova-n.ie, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in tak-i-e) za skupno ceno Din HMW-. Din 1250-— in Din 1.450-— (trije razredi) 'za državne nameščenci itd., oziroma Din 1.30»--. Din 1.500--'» Din 1.050' - (trije razredi) za vse druge goste. — Prospekti na zahtevo!
cenah, na katere je vplivala njihova potreba po gotovini in ki so bile komaj za prevozne stroške večje od cen na našem domačem trgu, vendar so imele te direktne prodaje malih producentov v inozemstvo za posledico, da so deloma znižale cene našega blaga na inozemskem trgu.
Sramotno je dejstvo, da naš glavni producent-kniet v pretežnih slučajih ni dobival za svoj les nikake cene, temveč le povrnjene skromne stroške za poseli in prevoz lesa in da je naš kmet v tako obupnem položaju, da je prisiljen v kritje svojih tekočih izdatkov v gotovini poseči po lesu, ki tvori pri normalnih razmerah njegovo železno rezervo, po kateri je posegel v glavnem le enkrat v vsaki generaciji, ko je plačeval doto; slučajne pripadke je pa uporabljal v kritje tekočih potreb. Veliko faktorjev tvori razloge za bedno stanje našega kmeta, v glavnem pa nemočnost vnovčitve njegovih produktov po primerni, vsaj skromni ceni, dočim je kmet pri nakupu njegovih potrebščin slepo prodan dobro organiziranim trgovcem. Dočim je za skromne cene poljedelskih produktov merodajno dejstvo, da smo v izrazito agrarni državi, ni upravičila, da se ne more najti sredstev, da bi se našemu kmetu omogočilo vsaj primerno prodajo lesa. Smo neposredni sosedje velike uvozne države Italije, tudi na Madžarsko gredo izdatne množine našega lesa. Poleg nujne potrebe znižanja železniških tarif — naš kmet bi bil dostikrat zadovoljen, če dobi za svoj les na panju 20 Din za kub. meter in (oliko najmanj bi moralo znašati znižanje tarife — mora pa tudi naša država zastavili vse, da pri predstoječih trgovskih pogajanjih z Italijo odstrani izjemne neugodnosti za naš uvoz lesa v Italijo in izposluje vsaj isto stališče našemu lesu, kakor ga uživa les sosed-
Petek, 17. maja.
Ljubljana: 11.00: Šolska ura: Pokrajinska oddaja šole s Talčjega vrha — 12.00: Slavni dirigenti na ploščah — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, obvestila — 13.20: Glasbila na tekmo! (Plošče)
—	14.00: Vreme, spored, borza — 18.00: Orgelski koncert na ploščah — 18.20: Glasbila in njih uporaba (prof. L. M. Škerjanc) — 19.00: Moderne slaščice (Jazz na klavirju — dr. Švara) — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Paskalov večer — 21.30: Čas, poročila, program — 22.00: Sv. Izidor je ovce pasel (Pastirske in planinske pesmi) — Beograd: 20.00: Prenos iz Zagreba — Zagreb: 20.00: Koncert — 20.30: Operetni večer — Berlin: 20.15: Zvočna igra — 21.05: Komorni koncert — Beromünster: Zvočni tedenski pregled — 21.20: Fiury: Svetla noč — Bratislava: 21.30: Šramel — Breslava: 19.00: Plesi iz stare dobe
—	21.05: Simfonični koncert — Brno: 20.30: Koncert: Ekskurzija na Norveško — Budimpešta: 21.55: Klavirski koncert — Frankfurt; 21.05: Operetni dialogi — Hamburg: 19.00: Koračnice in valčki — 21.05: Stari mojstri — Lipsko: 20.15: Radijska balada — 23.00: Instrumentalni in vokalni koncert — Luxembourg: 21.25: Vokalni solo — Milan-Trst: 20.50: Pestra glasba — pestre slike — Monakovo: 19.00: Radijski komponisti — 21.05: Simfonični koncert — Paris, Poste Parisien: 20.20: Opereta »19 leV; — 22.30: Lahka glasba — Praha: 20.25: Ob norveškem narodnem prazniku — 21.30: Violinski koncert
—	Rim: 21.30: Komedija: »Odrasle gospe pri bridgeju« — Strasbourg: 20.30: Literarni in igralski večer — Stuttgart: 22.30: Narodna glasba — 24.00: Zabavni koncert — Varšava: 20.15: Simfonični koncert varšavske filharmonije — 23.05: Plesna glasba — Dunaj: 20.10: Shake-spearjeva legenda — 22.10: Klavirski koncert.
Nacionalne ure ob 19.30 za vse tri jugoslovanske oddajne postaje: 16. maja: Predavanje ministrstva za kmetijstvo, 17. maja: Naši kraji: Fruška gora in Sremski Karlovci v sliki preteklosti.
Narodno gledališče v Ljubljani
DRAMA.
Začetek ob 20.
16.	maja, četrtek: V času obiskanja. Red Četrtek.
17.	maja, petek: Bunbury Gostovanje v Kra-nju.
18.	maja, sobota: V času obiskanja. Izven.
OPERA.
Začetek ob 20.
16. maja, četrtek: Mala Floramv. Gostovanje ge. Lubejev« in g. Dubajiča iz Zagreba. Red A.
Drama.
Drevi ponove v drami Gregorinovo pasionsko dramo »V času obiskanja« za red Četrtek. Predstava je bila pri prvi reprizi deležna vsega razumevanja občinstva, tako da je bilo gledališč.» docela zasedeno. Izredno lepe in slikovite scene ter globoka vsebina tvorijo zanimivo in vredno predstavo. Zasedba je premierska. Delo je zrežiral avtor g. Gregorin.
n,®-
M*6



o€>e «fr
V»"

i .'v’	':« '
'I
M*
cd
>o
o
u
cd
a
a
G
O
G
<
Z
(n
j
O
•s
‘cš1
*0
Izmenično gostovanje med Mariborom in Ljubljano. £>a bi imela ljubljanska publika priliko spoznati umetniški nivo mariborskega gledališča, ter mariborska ljubljanski ansambl, so v načrtu obeh gledališč izmenična gostovanja in sicer 23. in 24. t. m. Ker pa je obojestransko gostovanje odvismo od občinstva, ter predprodaje vstopnic, opozarjamo vse one, ki ljubijo gledališko umetnost, da podpro s številnim obiskom ta načrt, ter pripomorejo s svojim razumevanjem gostovanja. Mariborčani bodo igrali Wildeovega »Idealnega soproga« in Ratajevo »Kvadraturo kroga«, Ljubljančani pa Linharta: »Matiček so ženi« in Zweigovo »Siromakovo jagnje«. V slučaju, da se obnese ta načrt, bi upravi obeh gledališč nudili v prihodnji sezoni med drugim repertoarjem tudi kaka podobna gostovanja, ki bi tudi pripomogla k pestrosti repertoarja. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi.
Opera.
Gostovanje dveh odličnih zagrebških umetnikov v opereti »Mala Floramy«. Drevi bo za red A gostovanje ge. Marice Lubejeve. in g. Duba-jiča v TjardovičevJ opereti »Mala Floramy«. Ga. Lubejeva, ki je s svojim sončnim temperamentom osvojila v ponovnih gostovanjih preteklih sezon našo publiko, že dolgo ni bila gost v naši opereti, za to bo občinstvo gotovo z veseljem pozdravilo njen nastop, prav tako kakor odličnega komika g. Dubajiča, ki ga je ohranila kot sior Bepa v najlepšem spominu. Poleg njih sodelujejo: ge. Španova in Kogejeva, ter gg. Mar-čec, Zupan, Peček, Jože Rus, Simončič in Se-kula. Opereto je zrežiral g. Zupan, dirigent: dr. Švara. Opozarjamo, da je predstava za abonente reda A.	____
Gospodarske vesti
— Gospodarski svetniki. Združenje ekonomistov kraljevine Jugoslavije je predlagalo akcijo za uvedbo čina gospodarskih svetnikov. Po njihovem predlogu bi v pristojnost teh gospodarskih svetnikov spadali med drugim tudi nasveti gospodarskega značaja, zlasti pri stečajih, likvi dacijah, fuzijah, malverzacijah in nasveti o vseh gospodarskih vprašanjih. Ustanovo gospodarskih svetnikov poznajo danes skoraj v vseh zapadnih državah. Njihovo delovanje je v veliko pomoč sodnim in drugim državnim organom, ki razsojajo pri stečajih, sanacijah in zaščitah.
= Zakon o pospeševanju vinogradništva. V kmetijskem ministrstvu so izdelali načrt zakona o pospeševanju vinogradništva in sadjarstva. Razen splošnih določb obsega ta zakon vprašanje pridelovanja sadja in sadik v organizacjji državnih, banovinskih in privatnih drevesnic, dalje določbe za zboljšanje sadjarstva in vinogradništva sploh, določbe o podpiranju in kontroli nad izvozom sadja in grozdja in njihovih predelav, določbe o zaščiti sadovnjakov in vinogradov in naposled določbe o nadzorstvu in zakonskih sankcijah. Intencije tega zakona so pospeševanje sadjarstva in vinogradništva po zgledu drugih sadjarskih in vinogradniških držav in glede na potrebe, ki se kažejo zadnje čase tako doma kakor v inozemstvu, kjer se zadnja leta naše sadje najbolj prodaja. Da bo ta zakon čim popolnejši in da se bo občutilo sodelovanje vseh pristojnih činiteljev, dobe načrt zakona vse poljedelske organizacije v državi, da ga prouče in opremijo s svojimi pripombami in dodatki.
Borzna oorošiia
Curih, 16. maja. Beograd 7,02, Pariz 20,38, London 15,09, Newyork 309,375, Bruselj 52,315, Milan 25,475, Milan 42,225, Amsterdam 209,475, Berlin 124,30, Dunaj 58, Stockholm 77,80, Oslo 75,80, Kopenhagen 67,375, Praga 12,89, Varšava 58,325, Atene 1.92, Carigrad 2,49, Bukarešta 3,05, Heisingfors 6.655, Bue-nos-Aires 0,7825.
Narod, ki pozablja brate v sužnosti, tepta svojo čast! — Bmnibor se briga zanje. — Pristopajte!
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. -- Mali oglasi s« plačljivi takoj pri naročilu.
MAJHNO POSESTVO v ljubljanski okolici (go renjska stran) je zaradi odselitve zelo ugodno naprodaj. Posestvo ima najlepšo lego ob vodi, je gosposko urejeno in je /Jasli primerno za letovišče. Ponudbe pod »Mirni dom« na upravo »Glasa Naroda«.
VAŽNO ZA GOSPODINJE IN DEKLETA! Ravnokar je izšla od S. M. Felieite Kalinšek. v osmem pomnoženem natisu, uajpopolnejša knjiga
„Slovenska kuharica“
z novimi večbarvnimi tabelami in v elegantni vezavi, ki jo dobite za ceno 160 Din v knjigarni ANT. TURK nasl.. LJUBLJANA, Tvrševa (Dunajska) cesta 5.
Kavi na mešanica
„Aromalis“
je višek užitka, izbornega okusa in zdrava hrana. Zahtevajte po trgovinah ali naročite pri
„COMMERCE“, LJUBLJANA !
Nekai drobtin iz živlienia politkega maršala Pil$ud$kega
Balkanski sporazum
Z balkanske konference v Bukarešti. — Z leve proti desni: Tewfik Ruždi Aras, Jevtič,
Titulescu, Maximos.
širša javnost je razmeroma malo vedela o zasebnem življenju maršala Pilsudskega, o njegovem značaju in nagnjenjih, vendar je bila popularnost pokojnega maršala zaradi tega toliko večja.
Maršal Pilsmdski se je vedno ogibal svečanosti in se ni rad kazal v javnosti. Javnosti se je skrival celo po letu 1926., ko je bil vsemogočni krmar poljske usode. Narod je videl Pilsiidskega samo pri svečanih vojaških revijah in pa na dan državnega prevrata 11. novembra ter na svoj god, ko je prišla v Belvedene deputacija, da ve pokloni velikemu voditelju.
V zadnjem času se je Pilsudski zaradi dolgo-Irajm; bolezni tembolj nerad kazal javnosti. To je šlo tako daleč, da kot vojni minister, kar je bil neprekinjeno izza leta 1926., ni prihajal niti na seje ministrskega sveta. Da bi se mogel popolnoma posvetiti delu nadzorstva poljske vlade, si je dal nasproti Belvedera urediti posebno stanovanje, kjer je pogosto ostajal po cele tedne. Stanoval je drugače v Belvederu, umrl pa je v stavbi generalnega inšpektorata.
Originalna je bila metoda njegovega dela. Pil-
'ski je znal delati zelo naglo in intenzivno, ‘.•emür je navadno sledila doba odmora. Zdaj po maršalovi smrti vidimo, da je bila intenzivnost njegovega dela v neposredni zvezi z njegovim zdravstvenim stanjem.
Pilsudski je neomejeno odločal v dveh resorih: v ministrstvu vojske in v zunanjem ministrstvu. Po njegovem sta bila ta dva resora neraz-družljiva. Izvrstna armada je bila zanj najboljše diplomatsko orožje. Minister zunanjih zadev je bii vedno samo vršitelj maršalovih odlokov in ukazov. To je minister Beck — po svojem znanem nastopu proti manjšinam v Ženevi — popolnoma odkrito priznal na kongresni poljskih legionarjev v Vilni, kjer je o svojem ženevskem koraku rekel dobesedno: »Poveljnik je izdal povelje, mi smo ga izvršili.« S smrtjo maršala Pilsudskega je torej poljska vnanja politika izgubila svojega inspiratorja.
Maršal Pilsudski je vedno delal samo na enem problemu. Znano je, da je vprav odlašal razne pu re, da bi se tako laže koncentriral v izvedbi ideje, ki jo je imel trenutno v glavi. Dolgo vrsto let je voditelju ideja bila poljska armada, pozneje zagotovitev večine v poljskem parlamentu, ki jo je znal Pilsudski ustvariti takorekoč iz nič, nazadnje pa zavarovanje Poljske, kar je Pilsudski videl v prvi vrsti v ureditvi medsebojnih odnošajev z Moskvo in Berlinotn.
Za delo je imel točno izdelan načrt. Ministre je klical v avdijenco. Splošno je bilo znano, da je marsikdaj ministru, ki mu je kaj predlagal, odgovoril, da pride to vprašanje na dnevni red po njegovem odloku čez toliko in toliko časa. V resnici je nato maršalov adjutant poklical dotič-nega ministra na posvet o predlaganem vprašanju na označeni dan.
Posebno ljubezen, in spoštovanje je Pilsudski izkazoval Poljakom, rojenim v Litvi. Bil je sam rojen v Litvi in je visoko cenil delovne sposobnosti in rodoljubno požrtvovalnost tamošnjih Poljakov. V njegovem taboru je bilo res vedno mnogo pomembnih Poljakov iz okolice Vilne. Razumljivo je to iz okolnosti, da je bila Vilna pod carskim režimom važna poljska postojanka in torišče velikih nacionalnih bojev. Kdor se je
tu priznal za Poljaka, je moral biti res izredno hraber.
V čisto zasebnem življenju je bil maršal Pil-sudksi znan po svoji veliki ljubezni do otrok. Vanda in Jadviga, obe njegovi hčerki, sta bili največje veselje njegovih prostih trenutkov. Ljubil je samoto, a rad se je razgovarjal s prijatelji. Igral je rad šah in mnogo je čitak Imel pa je tudi svojo senčno stran — ljubezen do bonbonov. V njegovi sobi je bila vedno škatla dobrih bonbonov, s katerimi j«- rad postregel tudi svojim gostom. Njegovi vojni prijatelji pa so bili seveda bolj strastni ljubitelji tobaka nego sladkarij. Samo general Sosnokovski je bil ludi tako sladkosneden kakor maršal in sta oba — kakor šaljivo trdi družba intimnih v Belvederu — prirejala »sladke koncerte«.
Krakovski grad Wawel — grobnica poljskih kraljev. Tu bo počival tudi prvi maršal Poljske Pilsudski.
Prvi grešnik, ki je pisal na pisalni stroj
Dandanes si skoro no moremo več misliti pesnika ali pisatelja brez pisalnega stroja in kar obžalujemo one nekdanje nesrečneže, ki so morali svoja obširna dela pisati z roko.
Prvi pisatelj pa, ki je začel rabiti pisalni stroj, je bil Mark Twain.
Mark Twain se je nekoč sprehajal po bostonskih ulicah. Pa jo zagledal v neki izložbi čuden stroj, ki je vzbudil vso njegovo pozornost, ker je na reklamnem listku stalo, da se da s tem strojem pisati. Stopil je v trgovino in tam so mu razložili, da gre za popolnoma novo iznajdbo, ki pomenja prevrat za vse poklice, kjer je pisanje potrebno. Marka Twaina je nova motoda zanimala in je kupil stroj za 125 dolarjev. Kaže,, da se je prav pridno vadil pisati na stroj, kajti že nekaj dni po nakupu stroja je pisal svojemu bratu pismo, kjer mu poroča o prednostih in koristih novega »troja, pa tudi o težavah, ki mu jih
še dela. Poguma pa le ni izgubil — »trudim se tega modernega konja ukrotiti,« je pisal, »in upam, da bo hitrejše tiskal kakor morom jaz pisati. Človek se lepo in komodno nasloni na stol in dela. Tudi pack ni mogoče delati in s tem si prihranimo mnogo papirja.« Nekaj dni kasneje pa je pisal nekemu svojemu prijatelju, »da piše sedaj mnogo nepotrebnega, s’amo da so vadi. Človek mora biti ženij, da zna s strojem pravilno ravnati.«
Mark Twain je začel kasneje rabiti stroj tudi za svoje pisateljevanje. Kakor sam pripoveduje, je bilo njegovo prvo na stroj napisano delo roman »Tom Sawyer«; to je sploh prvi pisateljski na stroj napisan rokopis.
Sčasoma pa je tedanji še nepopolni stroj delal pisatelju toliko težav, da ga je zamenjal za — sedlo.
Novi generalni inspektor poljske armade
Za naslednika pokojnega maršala je bil imenovan general Edvard Rydz-Smigly.
Maršal Pilsudski na mrtvaškem odru.
Emi/ Vathek:	26
Kri ne kilte po mašievaniu...
Dosedanja vsebina: Nekdanji major Letz, ki ga teži vest zaradi mnogih vojnih grdobij, pobegne po prevratu iz Prage na Dunaj, bivši kadet, pravnik Bernard Astenburg pa odide po poslovnih opravkih na Slovaško, kjer v spominu iznova doživlja svoj zločin: Med vojno je dal tu brez sodbe postreliti nedolžno družino. Ves potek tega strašnega dejanja stopa v strahotni goloti pred nas.
Astenburg je osupnil. »Jaz sam...«
»Sam ne veš seveda prav ničesar,« je ironično rekel namestu njega Letz.
»Zasliševati, to ni bila moja naloga,« se je branil Bernard.
»Tem manj — soditi. Skratka, o tem ne veš iz lastnega nazora čisto ničesar. Imaš prav: rabelj tudi ne ve ničesar iz lastnega nazora o ljudeh, ki jih obeša.«
»Zavarujem se,« je rekel slabotno Bernard.
»To ni vojaško,« se je zasmejal Letz. »Otrok, ali si morda advokat? Vojak si. Vojak se ne zavaruje. Povej mi vsaj, kako si na to gledal.«
»čul sem, da je komandant zaslišal priče in se je prepričal, da so ti ljudje vohunili v korist Rusom.«
Letz ga je spet prekinil. »Priče? O tem ne vem ničesar. Slišal sem pa, sam mi je povedal — še ni ena ura od tega — da je govoril z nekim lopovom ... z nekim ovaduškim psom. Da se je prepričal? To je preveč! Kdo ti je to povedal? Slišal je pravljico. Ker je bila to ovadba in ker se ni utegnil s tem baviti, je poslal ljudi, ki se jih je to tikalo, v zaledje. Kaj me tako debelo gledaš? Morda mi ne verjameš. Toda pravkar sem ti rekel, da mi je on sam to pripovedoval.«
Na mizici je stal kozarec vode. Bernard bi bil rad prosil zanjo, ker je imel suho grlo. Toda ni si upal. »Jaz sem pa slišal,« je ves izmučen govoril dalje, »da so bili dokazi. Upravitelj je bil dvakrat v Lvovu, ko so ga bili zasedli Rusi. Ruski štab je bil nastanjen v šoli. Priče so izpovedale, da je jedel s štabnimi častniki za isto mizo. Govoril je z njimi samo ruski.« Ko je govoril v svojo obrambo, je prvič sam začutil, kako mučno šepa ta obramba in kako malo bi zadostovalo, da bi v njem zanetilo ogenj, iz katerega je potem izšla tako važna odločitev.
V tem ga je Letz iznova posmehljivo prekinil:
»No, ne misliš, da bi mu najbrže ne bilo mnogo pomagalo, če bi bil hotel s temi ruskimi častniki govoriti nemški? Kaj torej še veš?«
Bernard je čutil, kako izgublja iznova in iznova trdna tla pod seboj. Suho je pravil: »V marcu, pred ofenzivo, je šolski upravitelj izginil. Vrnil se je šele čez sedem dni in je vsakomur pripovedoval, kakšna blaginja je v zasedenem ozemlju. Upravičena je domneva, da so ga takrat spravili Rusi skozi našo fronto, da bi vohunil zanje.« Umolknil je.
Letz je malo pačakal:
»Mislim, da drugega ne veš nič več o njem,« je pripomnil potem. »Kaj si vedel zoper druge?«
»Njegova žena je ovadila Rusom nekega našega dobrega človeka,« je Jecljal Astenburg.
Letz je prikimal. »To se strinja. Glaser j a. Tistega človeka, ki je vse to povzročil. Rusi so mu res plačali, razsekali so mu zadnjico. Toda misliš, da zadostuje," da bi bil človek ustreljen, ako reče sovražniku nekaj zoper nekega človeka? Kaj pa si v civilu?«
»Pravnik,« je odgovoril Astenburg.
Letz se je začel divje smejati. Ko se je nasmejal, je rekel: »Grom in strela, torej ravno pravnik. Jaz sem pa mislil, da si mesar. Torej pri vas pravnikih zadostuje taka lapalija, da ustrelite človeka?«
»To stvar je treba presojati v zvezi,« se je branil Astenburg. »žena je bila očitno moževa pomočnica.«
»Tole ,očitno' bi moral dokazati,« je ironično pripomnil Letz. »Sakra, zdaj mi je pa že dovolj. Iz vsega sledi, da nisi zoper njo vedel sploh nič pravega.« Nekoliko je umolknil, potem pa suho rekel: »Morda te bo zanimalo, če izveš, kaj so si drugi ljudje pripovedovali o tem, zakaj je tistega Glaserja ovadila Rusom. Ovadila ga je zato, ker je vojakom prodajal čisti špirit, zbog česar so postale iz njih živali. Kaj pa si vedel zoper tretjega, zoper njunega sina?«
Astenburg ga je pogledal, kakor da je strašilo. »Ta,« je rekel slabotno, »ta je bil baje najslabši od vseh.«
»Glej no,« je vzkliknil Letz. »V kakšnem smislu?«
Astenburg je molčal. Zdaj je videl, da zoper tega tretjega res ni vedel prav ničesar. Rekli so mu, da je bil ta fant od vseh najslabši. Ko je videl njegov pogled, ki se mu je zdel trmast, je to verjel. Iskal je, s čim bi svoje početje še opravičil. Toda ni našel nič razen vzklika: »Vsi so bili psi! To je bila pasja rodbina.«
Letz je bobnal s palčico po golenici. »In dalje?« je zakričal. »To je torej vse? Pazi tedaj! Vse to je morda bila resnica morda tudi ne. Mene to sploh ne zanima in tebe bi tudi ne bilo smelo zanimati. Za to je sodišče in mi smo spet za to, da se bojujemo. Toda poslednji, ki se sme v to vtikati, je uzno-jeni kadet. S teboj ni besede — povej mi rajši, s kakšno pravico si se v ognju oddaljil od svojega oddelka? Ti, poveljujoči častnik!«
»Jaz? Jaz se nisem oddaljil od svojega oddelka,« je jecljal Bernard.
Naroiaite
„Glas naroda“!
Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.