List 49
Našim kmetom in rokodelcom!
Časi bo slabi, denarja povsod manjka, in manj premožni pa pošteni kmet ali rokodelec je dostikrat v hudi stiski, da ne ve, kje bi pomoči dobil, čeravno bi mu bilo včasih že s kakimi 20 ali 50 goldinarji pomagano; gorje mu, ako pride odertniku v pest, ki mu počasi s polaknje-nimi -ne boj se vraga !u  kožo odere.
1* teh stisk zamorejo vprihodnje naši kmetje iu rokodelci priti, ako bojo v vsaki d ež el i h ra n i 1 n i c e ali šparkase zvesto spolnovale, kar jim na serce poklada ministerski razpis od 20. listopada, ki je bil c. kr. poglavarstvom po vseh naših deželah poslau, da ga dajo vsaki hranilnici na znanje.
Ta razpis so „Novlce" že v svojem poslednjem listu ob kratkem na znanje dale, ko so rekle, naj hranilnice ali šparkase iz svoje zaloge ali iz svojega lastnega premoženja začnejo malim pa zaupanja vrednim kmetom in rokodelcom na njih osebni kredit, to je, na njih pošteni obraz biču ponebnih pečatov in navadnega vtabuliranja, kakih 10, 20, 30 noter do 100 gold. proti temu na posodo dajati, da s primernimi činži dolg polagoma poplačajo.
Danes pristavimo unemu razglasu še nekaj več, kar se bere v pismu, ki ga je ministerstvo po deželnih poglavar-stvih vsem hranilnicam poslalo in jim naročilo, naj ta blagi namen izpeljejo same tako, kakor okoljščine in potrebe vsake dežele zahtevajo.
Namen teh posojilnic — pravi ministersko pismo — je, da posodijo od 10 do 100 gold. malim kmetom in rokodelcom, ki so znani, pošteni in pridni ljudje, pa so v dnarnih stiskah in nesrečah, kterih niso sami krivi, če so, postavimo, pogoreli, jim je živina pocerkala, toča. slana ali kaka druga uima pridelek vzela, da še semena nimajo, nimajo potrebnega orodja ali če rokodelcom kako drugače brez njih krivice dnarja zmanjka in tako dalje. Te posojila naj se jim dajo samo na pošten obraz proti temu, da postavni činž (_obrest) od raj ta j o in svoj dolg v določenih ne p re težavnih brištih poplačajo. Te posojila pa niso milodari ali almožnja in se morejo le takim dati, od kterih je upati, da bojo posojila po verni 1 i in da bojo s posojilom zadrege rešeni.
Hranilnice naj ločijo te posojilnice od drugega svojega gospodarstva.
Dajejo naj se take posojila na prošnje pisma ali pa na prošnjo z besedo; kadar hranilnica človeka ne pozna, naj soseskini možje ali predstojniki rokodelskega druživa  potrebo  in  poštenost prosivca  poterdijo.
Dokler nimajo hranilnice dosti lastnega premoženja čez svoje potrebe, naj posojila dajejo le kmetom in obertnikom v svojem kraji; ktere ga imajo pa več, naj posojila razširijo čez celo deželo.
To je poglaviten zapopadek ministerskega razpisa.
Pričakovati je, da bojo v vsaki deželi hranilnice same kmali na znanje dale, kdaj in kako bojo odperle posojilnice.
Nadjamo se,   da   bojo zvesto spolnovale,  kar je deželi v prid in revnim  kmetom  in rokodelcom  v pripomoči