PoStnlna plaiana v gotovini.
Štev. 1.	V Ljubljani, dne 10. januarja 1927.	IX. leto.
Glasilo Zveze državnih___
nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Cena posamezne št. 1*50 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40' — Polletna naročnina . . . . „ 20'— Četrtletna naročnina. . . . „ 10'— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. - .■
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. .12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici In cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adresirati le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 54. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Občni zbor O* Z dne 2- januarja 1927.
Ob 9.30 otvori sr. predsednik L i 11 e g občni zbor, pozdravi vse novzoče delegate in časnikarje in konstatira sklepčnost. Za zapisnikarja imenuje g. B e k š a in Turka. V pozdravnem govoru najprej ugotavlja žalostno dejstvo, da občnemu zboru prisostvujejo Skoro samo delegati društev, dasi ima Ljubljana e a 5000 drž. nameščencev. Vsemu našemu neuspehu so v prvi vrsti krivi tovariši sami, ki ne uvidijo potrebe močnih, enotnih organizacij. In dokler drž. nameščenci ne bomo spoznali, da je naš sipa s samo v močnih stanovskih organizacijah, toliko časa kodo zaman vse resolucije, vsi protestni shodi, vse intervencije na merodajnih mestih, ker jim vsi e d neorganiziranosti ne bomo mogli dati zadostnega poudarka. Nato se spominja vseh onih, ki so v preteklem letu zapustili naše vrste, kjer so delovali dol-Ko in neustrašeno, zlasti dr. Dučiča in prof. Amdonoviča. V počeščenje njihovega spomina poziva navzoče, da vstanejo.
Nato preide na dnevni red in v zmislu Istega poda kot predsednik prvi svoje poročilo.
PREDSEDNIKOVO POROČILO.
»Preden preidem k posameznim točkam dnevnega reda, dovolite mi par kratkih besed.
K vsakemu kongresu, k vsakemu rednemu ali izrednemu občnemu zboru, in to že 0d 15. decembra 1919 dalje, prihajajo organizacije pred svoje članstvo vedno praznih r°k. Tudi danes Vam ne moremo prav nič l'Sodnega poročati. Nerešene so še vse naše klavne, upravičene zahteve. Tako nimamo nobene sigurnosti, če in kdaj se nam bo iz-Plačaia razlika, katero nam država dolguje.
0 sedanji praksi se za vsako bužetno dobo Votira ie znesek Din 10.000.000. Kdaj pridejo na vrsto, si lahko izračunamo na prste. .° ne sme biti! Zakaj pa imamo finančne ministre? Njih dolžnost je, da za gospodarsko močno državo, katera razpolaga z več milijardnim bužetom, malenkostne dolgove, katere dolguje celo svojemu uslužbenstvu, spravijo z dnevnega reda.
.. Prevedba kronskih penzijonistov — da Še imamo, moramo označiti, milo rečeno, vot evropski škandal — katera je bila že ne-s etokrat obljubljena, do danes hi izvršena. , Prepričani smemo biti. da bi se vsaka ^Uka država, ki sme zahtevati, da se jo na-s ^ kot moderno in kulturno, sramovala, da nj 11 v javnosti kaj takega očita. Na eni stra-obdSVam uniči krona, na drugi strani pa sc nisto krona kot plačilno sredstvo penzijo-i- v’ kateri so vso svojo mladost, vso svo-oralno in fizično silo žrtvovali državi in l(u ,u'. Te Penzije ne zadostujejo za člove-
inteligentu spodobno življenje. Edino
pravilna bi bila, kakor je to v vseh kulturnih državah, prevedba vseh upokojencev na novi uradniški zakon, kakor je bilo to predvideno v čl. 239. in 240. osnutka zakona, ki je bil s ipredsankcijo Nj. Vel. kralja predložen zbornici.
Z ozirom na stanovanjsko bedo in vi-koke najemnine smo že opetovano zahtevali, da se poleg drugih mest tudi Ljubljana in Maribor uvrstita v I. razred draginjske in stanovanjske doklade; vse naše tozadevne predstavke do danes niso našle odziva.
Največja krivica pa se godi našim provi-zijonistorn tobačnih tovareii. Prejšnji zakoni so jim zasigurali provizijo ali penzijo do 80 kron mesečno, sedaj se jim izplačuje, vračun-ši draginjske doklade, do 150 Din mesečno. Gospoda, znano nam je, da je pred svetovno vojno človek z mesečnimi 80 K, če ne sijajno, pa vsaj skromno mogel živeti. Da danes s 150 Din na mesec ne more nihče živeti, je znano. Vprašam, ali so ti uslužbenci monopolske uprave, katera je brezdvomno najjač-je pridobitveno podjetje vsake države, celo svoje življenje, večinoma v prostorih, v katerih so si nalezli kal bolezni, delali samo zato, da v starosti od gladu umirajo? —
Govoriti moramo tudi o najkočljivejši točki, to je o novem stanovanjskem zakonu, po katerem se s 1. novembrom 1927 ukine vsäka zaščita, tako da bodemo s tem terminom izročeni na milost hišnim gospodarjem. Ali se zavedamo, kaka nevarnost nam prtiti? Ali se zavedamo, kolikor državnih uslužbencev, kateri zahtevane najemnine plačati ne bodo mogli ali iz kakih drugih razlogov, ho neusmiljeno vrženih na cesto? Za sedaj se šušlja in govori, da bo najmanjša najemnina. predvojna najemnina v zlati pariteti; — kdo pa nam bo valoriziral plače in pokojnine?
Poglejmo nekoliko preko naših mej, v razne druge kulturne in moderne države, ki svoje uslužbence neprimerno bolje plačujejo, kakor naša gospodarsko bogata država, kjer stanovanjska beda ni nič večja kakor pri nas. Vse te države so uvidele, da je zaščita šibkejših slojev, med katere spadajo v prvi vrsti državni uslužbenci, zaenkrat še nujno potrebna in so to zaščito podaljšale do 1. januarja 1931. Ozrimo se na Francijo, katero naši državniki dosledno, a žal samo po slabi strani kopirajo. Tudi ona je to zaščito do že omenjenega termina ipodaljšala in dovoljuje hišnim gospodarjem le 100% povišanje predvojne najemnine. Da' se tudi pri nas izvo-juje podaljšanje te zaščite, je nujno potrebno (in sem rpnenja, da moramo to zahtevati), da Glavni Savez, kakor vsi pokrajinski Savezi zastavijo vse svoje sile, da upotrebijo vsa sredstva, da se za enkrat podaljša stanovanjski zakon tudi pri nas do 1. januarja 1931.
Dovolite, da preidem k takozvani poplavi. Poplava je merodajnim faktorjem, ka-
teri — kakor je v obče znano — iz nepojmljivih vzrokov državnim uslužbencem niso naklonjeni, ravno prav prišla. Dala jim je povod, da pod pretvezo pomoči poplavijen-cem že itak nameravano redukcijo draginj-skih doklad na demagoški način izvrše.
Namenoma se je poudarjalo, da je ta odtegljaj le začasen. Mj pa vidimo in čutimo, da je trajen in da nima izgleda, da se bo v doglednem času ukinil, če se sploh kdaj ukine. Spominjam Vas samo na besede najmero-dajnejšega faktorja, ki je rekel, da bodo državni uslužbenci, ki so najbolj državotvorni, najpreje uvideli potrebo te začasne odredbe. Torej zaradi tega, ker smo najbolj državotvorni, naj se naše že itak mizerne plače in penzije zmanjšajo? Državotvornim elementom naj se življenje onemogoči ? Manj državotvorni elementi pa naj š# nadalje razkošno žive in naj sipajo od nas kozumentov pridobljene milijone v vse mogoče nedržavo-tvorne svrhe? Od neke druge merodajne strani se drž. uslužbencem, da preneso ta kruti udarec, priporoča, če ne ukazuje, naj se odvadijo črne kave, čaše piva, 'kina itd. Uslužbenke naj opuste puder in lepotila, katerih so sc sedaj posluževale. Gospoda, ah smo v resni državi, da se sme z ministrskega stolca kaj takega govoriti? To se pravi iz drž. uslužbencev norčevati! Lahko jim je norčevati se iz nas, ker se ne hoje učinkovitega odpora, ker jim je predobro znano, da drž. uslužbenci še niso toliko organizirani, da bi mogli dati svojim upravičenim zahtevam potrebni poudarek.
Človeku mora zastajati pamet, ko vse to vidi, sliši in čita. To, kar sem navedel, nas mora prisiliti, da se organiziramo v enotno močno fronto, da nam bo mogoče z učinkujočim resnim nastopom izvojevati te najvažnejše točke. Sredstev za ta boj ima državni uslužbenec več ko dovolj na razpolago. Toda ne samo to — drž. uslužbencem in upokojencem preti še veliko večja nevarnost, če se spominjate, so sarajevski listi prinašali alarmantne vesti, po katerih naj fin. zakon za leto 1927/28 vsebuje nadaljnja poslabšanja uradniškega zakona, kakor n. pr. 401etno službeno dobo, 201etno službeno dobo za dosego pravice do penzije, nadaljnje izdatno reduciranje prejemkov, ozir. draginjskih do-j klad itd. Brezdvomno je, da se je to name-I ravalo. Da je temu tako, lahko sodimo iz j javnih govorov, pred vsem iz govora pred-j sednika druge najmočnejše politične stran-i ke, ki je danes zopet v vladi. Kako je prišlo I do tega. da se je vse to v zadnjem momentu j iz načrta fin. zakona eliminiralo, ni znano. Gospoda, ker je pa pri nas vse mogoče — kdo nam je porok, da se vse te krute določbe naknadno ne predlože skupščini? In če se predlože, je popolnoma sigurno, da bodo sprejete. Edino močna organizacija zamore to preprečiti!
O uradniškem zakonu kakor tudi o raz-vrstitveni uredbi govoriti bi nas predaleč privedlo. Naj pripominjam samo to, da vsebujeta zakon in uredba mnogo kontradikcij, nejasnosti itd., kar ima za posledico, da vsak reso rt zakon in uiredbo po svoje razlaga, tako da ni nikake enotnosti. Menda je to uvidela že vlada sama. Osnovala je neko komisijo, katera nty uradniški zakon dopolni in iiZpremeni. Kaj vse tiči za tem, je nejasno. Mogoče je, da res nameravajo ustvariti nov zakon, ki bi odgovarjal zahtevam moderne kulturne države; verjetno pa je tudi, da bomo z novim zakonom še bolj udarjeni. Če organizacije ne bodo sodelovale, se je bati novih presenečenj. Le močna enotna organizacija bo dosegla, da se jo k sodelovanju pritegne.
Od raznih merodajnih faktorjev, resort-nih ministrov, se, kakor čitamo dan za dnevom v časopisih, napoveduje velika redukcija drž. uslužbencev. Ako je redukcija v splošnem potrebna, tega ne vemo; vemo pa, da Slovenija, ako hočejo, da bo uprava točno in brezhibno funkcijonirala, ne prenese nikake redukcije več. Bati pa se je, da bodo tudi za te redukcije merodajni le politični vidiki. Tudi v tem pogledu bodo morale zavzeti organizacije resno stališče.«
Poročilo vzamejo prisotni z odobravanjem na znanje. Kot druga točka dnevnega reda pride na vrsto poročilo tajnika B e k š a. (Poročilo bomo objavili v prihodnji številki. — Op. ur.)
Nato poroča blagajnik g. Paternoster o denarnem stanju O. Z. (Tudi to poročilo objavimo prihodnjič. — Op. ur.)
Nadaljnja točka dnevnega reda je poročilo nadzorstva. G. Brinšek poroča, da je pregledal vse društvene zapiske in knjige ter našel vse v najlepšem redu; zato .predlaga absolutorij blagajniku in celokupnemu odboru.
Po teh poročilih otvori predsednik g. L i 11 e g debato k poročilom. Kot prvi se oglasi g. Rado Kopič (Maribor), ki poda sledečo izjaivo:
»1. Kronski upokojenci Mariborčani smo odločni protivniki enostavne prevedbe kronskih upokojencev v dinarske, ker bi taka prevedba prinesla konskim upokojencem neznatne ipoboljške, dinarskim pa nič. Slej ko prej stojimo na neomajnem stališču, da se vse staroupokojence izenači z novimi potom uradniškega zakona. Mi želimo samo eno vrsto upokojencev, kakor je to bilo predvideno v § 239. osnutka urad. zakona z dne 31. julija 1923, kar je tudi edino pravilno. Neprijetno me je torej dimilo, ko sta oba gospoda govornika predsednik in tajnik — zopet naglasovala kronske in dinarske staroupokojence.
2.	Članarina. Z ozirom na jako majhne pokojnine, osobito nižjih s taro upokojence v, najtopleje priporočam, da se članarina po možnosti zniža. Pričakujem, da se bo število članov v najkrajšem času znatno zvišalo.«
Rač. rav. g. Svetek ugotavlja, da tudi ljubljanski penzijonisti zahtevajo izenačenje vseh upokojencev, so pa nasprotno tovarišem iz Maribora in Celja mnenja, naj vlada začasno vsaj nekaj da, dokler se ne reši ta njihova kardinalna zahteva. Je mnenja, naj bi se z vsako nadaljnjo akcijo počakalo do sprejetja novele k uradniškemu zakonu, da se bo videlo, kaj vlada misli o kronskih upokojencih.
G. Šesta n iz Ptuja se dotakne poročila predsednika m tajnika in pravi, da smo iz obeh poročil čuli o samih neuspehih naše organizacije hi o glavnem vzroku, ki je kriv neuspehov — neorganiziranosti tovarišev; nismo pa ničesar čuli, kaj je podvzel odbor, da bi odstranil ta glavni vzrok neuspehov. Ničesar nismo čuli, se je li kaj delalo na tem, da se združimo, vemo le, da niti ena brošura
in noben časopis ni nikoli apeliral na stanovsko zavest državnega uradništva. Dokler ne bomo dvignili svoje stanovske zavesti, dokler se ne bo naša razredna ideologija poudarjala ob vsaki priliki, dokler ne bomo vsi državni nameščenci eno. brez ozira na kategorijo in grupe, dokler se ne bo doktor do sluge in sluga do doktorja čutil v organiza-tornem zmislu eno, toliko časa ne pričakujmo, da bi se naše razmere izboljšale. Opustimo vse intervencije in moledovanja na višjih mestih, kjer nas ne poslušajo, ampak stremimo za tem. da se čimprej organiziramo v enotni močni organizaciji, in naš boj bo sigurno vodil do_ zmage. (Odobravanje.)
O. Vidic iz Maribora prosi pojasnila, zakaj je nekaj organizacij iz O. Z. izstopilo.
G. Raič (Celje) pravi, da sta dve točki, kateri bi rad poudaril: 1. da je skupščina v Zagrebu proti njegovemu pričakovanju mirno prešla preko vsega nereda v Glavnem Savezu, ki ga je O. Z. vedno kritikovala med letom. Njegovo mišljenje je, da je Glavni Savez samo kulisa vlade. 2. Čudne razmere pri »Našem Glasu«. Mi iz province težko pričakujemo poročil v »Našem Glasu« o delu O. Z. in imamo vtis, da O. Z. spi. V bodoče naj bo »Naš Glas« res naš glas. ne pa glasilo posameznika. Iz vseh shodov in iz vsega zadržanja delate Ljubljančani vtis, da ne moremo imeti v vas zaupanja. Vi greste le za osebnimi zaslužki, omalovažujete pa organizacije, ki bi bile naš spas. To je žalostna perspektiva za bodoče. (Odobravanje.)
Gosp. Š e s t a n iz Ptuja. Poudarjal sem že, da manjka uradništvu klasna zavest; danes je uradnik vsemogoče, samo ne uradnik. Krivo je temu to, ker so nas degradirali od gospodov, ki smo jih predstavljali pred vojsko, na navadne kruhoborce.
Ker se k debati nihče več ne oglasi, odgovarja tov. predsednik na posamezna vprašanja delegatov.
Gosp. Kopiču pojasnuje, da je za kronske upokojence najvažnejše, da jih država prevede po novem zakonu. Ni se treba bati, da bi bili oškodovani, ker so nekateri potom politike že to dosegli. Največ je pa kriva neugodnim razmeram upokojencev raznolikost vseh mogočih njihovih organizacij. Organizirajo naj se enotno in marsikaj bodo lahko dosegli.
Na izvajanju g. Šestana poudarja, da bi morala biti sindikalna, klasna organizacija naš ideal, a je za enkrat nemogoče misliti na to. Naj se uradništvo organizira v strokovnih organizacijah in potom njili v O. Z. — G. Vidicu iz Maribora omenja, da je tudi njemu neznano, zakaj da so nižji državni uslužbenci izstopili iz O. Z. Ce navajajo za vzrok to, da se O. Z. ni zavzemala za njihove interese, naj se spomnijo samo na leto 1919., ko je ravno O. Z. zahtevala in dosegla zvišanje prejemkov za nižje uslužbence tako, da so bili skoro izenačeni z najvišjo grupo uradništva. Ker so dosegli to, so mislili, da so organizacije odveč in demagogi, ki so igrali glavno vlogo, so dosegli svoj cilj: izstop nižjih uslužbencev iz O. Z.
Gosp. Raiču pojasnjuje, da smo neuspehov Glavnega Saveza v glavnem krivi mi sami. ker mu nismo stali zadostno bb strani, če bo pa mogel Glavni Savez pri svojih intervencijah pokazati na močne, enotne, uradniške vrste za seboj, bodo tudi njegovi uspehi drugačni. Če pa tedaj Savez ne bo funkcijoniral. bomo lahko nastopili in ga očistili. Mnogo je krivo tudi to, ker Beograd in Zagreb nimata zmisla za organizacije. Vse naše delo je ostalo samo pri papirnatih resolucijah in ker jim nismo mogli i dati zadostnega poudarka, so romale v koš.
Ker k poročilu predsednika in tajnika nihče ničesar več ne pripomni, se poročili odobrita.
K poročilu tov. blagajnika pripomni gosp. učitelj Dimnik, da naj bi se račun in bilanca objavila pred občnim zborom, kar se vzame na znanje.
Gimn. rav. K o š n i k iz Kranja pravi, da je žalostno, da je financijelni položaj O. Z. tako mizeren. Namesto 3000 Din, ki jih izkazuje blagajnik, bi moral biti na razpolago močan fond, potem bi lahko O. Z. pri svojih akcijah računala na uspeh. (Odobravanje.)
Ker sc nihče več ne oglasi, se odobri poročilo blagajnika in predsednika. O. Lilleg da na glasovanje predlog nadzorstva, ki predlaga absolutorij celokupnemu odboru. Predlog je soglasno sprejet.
Nato poda poročilo upravnik »Našega Glasa« g. Petrovčič. Iz tega poročila povzemamo sledeče podatke;
Prihodi in razhodi v upravnem letu 1926 do 28. decembra 1926.
Prihodi: a) Naročnina Din 39.783.75. b) Tiskovni sklad: 1. prebitek iz leta 1925. Din 4421.32; 2. prihodi v letu 1925. Din 4858.75; skupaj Din 9279.98. c) inserati Din 17.145.61. d) Prehodni prejemki Din 9629.45; skupaj Din 75.838.79.
Razhodi:	Tisk lista, ekspedicija lista,
upravni stroški itd. ter prehodni izdatki Din 61.499.24. Prebitek Din 14.339.55.
Od tega prebitka ostane v tiskovnem skladu znesek Din 11.233.10; na prehodnih prejemkih pa dinarjev 3106.45; skupaj torej Din 14.339.55.
PRORAČUN za poslovno leto 1927.
'l isk lista, poštnina, ekspedicija, stroški iipravništva ter nagrado za prispevke Din 61.200.
Kritje.
a) Naročnina Din 40.000. b) Subvencija Saveza Nabavljalnih zadrug v Beogradu za leto 1927. Din 6000. c) Inserati ca. Din 10.000. Skupno kritje Din 56.000.
Primanjkljaj torej Din 5200, ki se bi kril iz prebitka za leto 1926.
Poročilo se vzame na znanje.
K naslednji točki dnevnega reda prebere tov. blagajnik proračun za leto 1927. in predlaga za to leto članarino v znesku Din 1.50 za člana mesečno. Vname se daljša debata, v katero posegajo za učiteljsko organizacijo g. Škulj in za Zvezo poštne organizacije g. Jakše. Oba poudarjata, da je članarina Din 1.50 previsoka in za mnoge organizacije nesprejemljiva. Če hoče O. Z. privabiti za pristop organizacijo učiteljev in Poštno zvezo, mora ostati pri članarini en dinar, ker je že to za organizacije s 1400, oziroma 3000 člani veliko breme. Ko se včlanijo v O. Z. vse organzacije. bo članarina 1 Din popolnoma zadostovala.
Gosp. S e stan predlaga, naj se sprejme predlog vodstva in v slučaju, da od članarine kaj preostane, naj se s tistim denarjem osnuje posebni fond.
Na vsa ta izvajanja odgovarja predsednik g. L i 11 c g, naj dasta najmočnejši organizaciji UJU in Poštna zveza garancije, da pristopita in članarina 1 Din se lahko sprejme; če pa tj dve organizaciji ne dasta jamstva, ne bomo mogli z 1 Din izhajati.
Nato poda g. naduč. Škulj izjavo, da bo, če se sprejme članarina 1 Din mesečno, UJU pristopilo z vsemi člani. — Se z odobravanjem vzame na znanje. — G. Jakš6 pravi, da ima sedaj O. Z. že zadostno garancijo in da naj sprejme 1 Din. Da se ukine debata, predlaga g. predsednik: Predlog, da naj znaša članarina 1 Din, je širši in naj -se o njem najprej glasuje. Pri glasovanju se sprejme članarina za 1927. Din 1 mesečno za člana.
Naslednja točka dnevnega reda je: Sp1"6' memba pravil. K tej točki predlaga g- PrC sodnik, naj še debatira samo o članih.
katerim so organizacije predlagale kako spremembo. — Sprejeto. — G. tajnik čita spreminjevalne predloge k posameznim členom, ki se odobre. Daljša debata se vname Pri zadnjem odstavku člena 6., ker predlaga UJU, naj se še dostavi, da tudi frakcije, od-cepki od centralne organizacije ne morejo Postati člani O. Z. Predlog UJU podpira tudi zastopnik Poštne zveze g. Jakše, kj ostro nastopa proti cepljenju uradniških vrst v vse mogoče organizacije. Poudarja princip enotnosti in zavrača g. E p i h a, ki pledira za črtanje te spremembe. — Gosp. Dimnik poudarja, da je enotnost v centralni organizaciji nemogoča, če niti sami v svojih strokovnih društvih ne bomo enotni. Naučimo se discipline, ker če se bo vsakdo organiziral, kjer se bo hotel, ne bomo ničesar dosegli. Pri poimenskem glasovanju je bila ta sprememba z večino glasov sprejeta. Nadalje se soglasno spremeni še člen 7. in 15. kot so organizacije spremembo predlagale. — Končno se soglasno sprejmejo cela spremenjena pravila.
Po petminutnem odmoru se občni zbor nadaljuje.
'Predsednik g. L i 11 e g prosi občni zbor, naj ga na noben način ne voli v odbor, ker bi izvolitve pod nobenim pogojem ne mogel sprejeti. Ostavlja svoje mesto mlajši, prožnejši moči, je pa vedno pripravljen stati O. Z. s svojimi nasveti ob strani.
Ker je predsednik Lilleg kot prvi na listi in je občni zbor njegovo željo uvaže val, se določita mesto njega in dr. Hubada, ki je kandidatno istotako odklonil, druga dva kandidata.
Gospod predsednik omeni, da je bila predložena samo ena kandidatna lista za volitve. Zato smatra, da so kandidati izvoljeni. Prečita izvoljene odbornike in prosi najstarejšega odbornika, g. rač. rav. Svetka, naj skliče čimprej prvo sejo, na kateri se bo konstituiral odbor. Izvoljeni so bili: Odborniki:
Prof. Raič Slavko, Mahkovec Fran, Ma-šič Stanko, Paternoster Milan. Bekš Josip, dr. Stegenšek Fran, Škulj Andrej, Rus Ignacij, Hočevar, Kuno, Epih Tilen, Čampa Josip, Stavec Ivan, Petrovčič Fran, Petročnik Ivo, Zupan Josip, Ceh Josip, Golob Fran, Svetek Anton, Matjašič Mirko in Jaka Drol. Namestniki:
Stibler Miloš, Kobal Josip, Pirc Josip, Mikek Davorin, Kopič Rado (Celje).
Pregledovalci računov
Hruška Aleksander, Gogala Janko, Zupanc Ivan.
Slučajnosti. G. rač. ravn. Svetek: V svoji sredi imamo moža, ki je 19 let vodil naše organizacije, ki je izbojeval marsikak boj ■n zmago, a sedaj ga ni več v odboru, ker je prosil, naj ga razrešimo te težke funkcije.
pa bomo kljub temu imeli v svoji sredi ^ža dolgoletnih izkušenj, da si bomo v Svoji sredi še nadalje obdržali našega dolgo-ietnega voditelja, predlagam, da ga v zmislu £*• 6 pravil imenujemo za prvega častnega Zbornika našega pokrajinškega Saveza. — predlog soglasno sprejet z dolgotrajnim ploskanjem.
Gosp. Lilleg v svoji zahvali poudarja, da nima toliko zaSlug kot mislijo, ker je samo izvrševal sklepe sej in občnih zborov. &o pa še nadalje žrtvoval vse svoje moči
v	prid enotni močni uradniški organizaciji.
Gosp. ß e k š omeni, da je g. R o š t a n stavil sledečo resolucijo:
, L O. Z. vzemei moj referat (objavili ga X)rtlo v prihodnji številki. Op. ur.) po zahte-
vi	uradniškega kreditnega zakona na znanje. . ^ 2. Izvdli lOčlanski odbor, ki bo imel na-
Ko, da v smislu referatnih smernic zbere, brepraša in prouči potrebno gradivo za oce-n° uučrta kreditnega zakona.
3.	Da do 1. aprila 1927 predloži ministrskemu svetu spomenico, podprto z že izgotovljenim osnutkom zakona, ki naj pride čim prej pred narodno skupščino.
4.	Da takoj predloži ministrskemu svetu spomenico, da prisili Savez nabavljaokih zadruga v Beogradu, da od fonda iz znane uredbe o nabavljalnih zadrugah otvori Hranilnemu in posojilnemu konsorciju javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani začasni kredit do zneska en milijon dinarjev.
5.	Da izda oklic na vse v O. Z. včlanjene organizacije, da imajo ves svoj razpoložljivi društveni denar nalagati prvenstveno pri Kreditni zadrugi javnih nameščencev in upokojencev — ki je Hranilni in posojilni kon-sorcij v Ljubljani.
Ta elaborat naj pride v celoti v »Naš Glas«. Nato omeni, da naj se kot zaključek sprejme še resolucija, ki se bo poslala na merodajna mesta. Prečita resolucijo, ki se v celoti odobri.
Resolucija se glasi:
»1. Poživljamo vse še ne organizirane aktivne in upokojene državne nameščence v Sloveniji brez izjeme, da v svrho najkom-paktnejšega strnjenja v enotno Udruženje brez odloga pristopijo k svojim organizacijam. Te organizacije naj se, kolikor se to že ni zgodilo, preko naše Zveze takoj včlanijo pri »Glavnem Savezu« državnih činovnika in službenika« v Beogradu.
2.	Z enakim pozivom in v isto svrho se obračamo do vseh pokrajinskih Zvez, ki naj v svojem področju organizirajo za nadaljnje uspešnejše delovanje in končno dosego skupnih ciljev slehernega državnega nameščenca.
3.	Poživljamo vlado, da prične z vso resnostjo voditi račun o vsem državnim nameščencem in najširši javnosti znanih zahtevah »Glavnega Saveza državnih činovnika i službenika« v Beogradu.«
V Ljubljani, dne 2. januarja 127.
Zapisnikarja:
Adolf Turk s. r.	Joža Bekš, s. r.
Govor kandidata politične stranke v oblastno skupščino pred lavnimi nameščenci.
Dragi poslušalci!
Ta shod sem sklical zato, da povem (javnemu, predvsem, (državnemu namešče-stvu, da kandidiram v oblastno skupščino. Rekli so mi sicer, na‘ša stranka, mislim, je rekla, da je prav, če vam povem, da, se vrše take in take volitve. Do sedaj nismo imeli časa; izbirali, pravzaprav, prepirali smo se za kandidate, to se (pravi, naše ljudstvo je spontano imenovalo kandidate, ki nas morate voliti. Priznam, da se radi kandidatov nismo nič oglasili pri uradniških organizacijah. Veste, to je zelo nerodno, potem bi naše ljudstvo ne mogilo tako spontano imenovati svojih kandidatov; saj veste, naše milo ljudstvo, toda to ljudstvo, da ne bo zmote, vi niste.
Ka'j pa ste? Počakajte m vse vam obrazložim, zato pa sem kandidat! Zastopnike v oblastno skupščino voli ljudstvo in prav ,ra-ditega je naša stranka rekla, da morajo v ta zbor zastopniki ljudstva^ ker javno name-ščenstvo na tem zboru ni nič interesirano. Posebno, ki je organizirano, ne!
Zato se ne čudite, da ni na volilnih listali nikjer uradniških zastopnikov. Pomislite, ti, če bi bili izvolijeni, bi naenkrat nekaj zahtevali za javno nameščenstvo, ki ni ljudstvo! Kakšen škanldal bi lahko nastal! In 'lahko bi bili ti zastopniki celo bolj izobraženi in bi nekaj vedeli, česar ljudski zastopniki ne bodo vedeli in bi nastala zadrega za prizadete stranke! To pomislte! Nekaj uradnikov je sicer na raznih listah, toda ti so strokovno
neorganizirani in so prišli na te gliste po večini samo radi tega, da propadejo; tisti, ki so na sigurnih mestih, ti so pa taki, ki za svojo stranko žabe žro, četudi jim obleže v želodcih. Vidite, to je strankarska disciplina!
Zdaj smo tam, kjer je potrebno, da smo!
Strankarska disciplina! Mi kandidati zahtevamo od vseh onih, ki so najbolj inteligentni, ki največ razumejo in so cvet našega naroda, zato pa ljudstvo niso; mi zahtevamo, da ponovim odločno in s (poudarkom. Strankarsko disciplino!
Veste, ko pastir uganja ovce zvečer v hlev, odpre samo leso v prekat, in gorje počasni ovci, ki zamudi drenjanje! Pastir zahteva strankarsko ovčjo disciplino!
Tako strankarsko disciplino zahtevamo od našega javnega nameščenca. Eden mora biti pastir in drugi mora biti ovca! In ker smo mi voditelji našega ljudstva iu pastirji, ne ostane vam, drag moji volilci, nič drugega kakor ovčji rep! Mi zahtevamo od vas, da si ta rep nataknete! Da volite nas v znamenju ovčjega repa. Nič ne de, če se ga povrh-tega drže še umazani abarnki; to je strankarska disciplina in ta bi bila lepa, da bi vas morali vpraševati, ali smo spontanno od našega ljudstva imenovani kandidati po vaši misli!«
Tovariši, jaz vas vidim mrmrati. S tem kanidatom niste zadovoljni in vendar si upam javno povedati, bi 'jaz volil samo takega kandidata, ki bi nam tako v brk povedal resnico. To vsaj ne bi bil preoblečen volk, ko nas imajo za ovce.
Ko bi vrgel krogljico za takega kandidata, bi vsaj oni vedel, da veva oba, kdo drži za ovčji rep!
Ali ie Vaša družina preskrbljena za slučaj Vaše smrti?
Ali ste zadostno preskrbljeni za svojo starost?
Ste - h že proučili naše
DRUŽINSKO ZAVAROVANJE
po dva dinarja dnevno?
Še danes pišite na
Wno mi Kdnigo, Ljubljana, TtžaiKa cera 26,
da Vam pošlje ponudbo
Vestnik.
NOVO LETO
se je pričelo za »Zvezo drža vrnili nameščencev«, kakor so jo iz »Osrednje Zveze« prekrstila pravila, v znamenju prerojenja. Nekoliko pozno, toda došlo je vendar spoznanje, da nas zamore rešiti samo enotna, skupna organizacija vseh državnih nameščencev od služiteljev do najvišjih uradnikov. Sad tega spoznanja je stremljenje vseh organizacij, da se vstvari močna, skupna fronta, ki edina bo zamogla kljubovati vojski, ki je na pohodu, da nas vrže ob tla. da nas stre in zasužnji. 'Kadar gre za vrat, išče človek zaveznikov. Pogledi vseli, M so prestrašeni in zbegani, so se srečali — in roke za medsebojno pomoč se že prožijo, kajti spoznanje je tu. Zahvaljen bič, ki nas jc prisilil na kolena! bok o (boku si bomo kot prerojeni ljudje pomagali zopet na noge. Kadar bomo trdno na nogah In si bomo opremili plašnega duha z voljo, da stopimo za korak naprej, smo že napol rešeni. 'In ko 'bo stopil načelnik Zveze pred merodajni forum ter pokazal na nas, poudarjajoč: V imenu desettisočev, ki stoje za meinoj, prosim — zahtevam ..., tedaj bo vse drugače, tedaj bo že odsevala v naših očeh jutranja zarja, zanos nam bo zravnal hrbtenico, ponos zibočil prsa in čakali bomo samo, da se na migljaj roke poženemo naprej.
Tudi naše glasilo, ki stopa v 9. letnik, postane tedaj bojno glasilo zmagujoče velike generacije. Popolnoma napačno je mmenje, da našega glasila ne bero v centrali in na vodilnih mestih. Bero ga, a nam dovoljujejo, da se hudujemo, da ■kritiziramo in da izrečemo tu pa tam tudi hudo besedo; vemo za njihovo naziranje o naši moči, zato nam dobrodušno dovoljujejo, da se kot peščica po mili volji nakričimo in nato jamo, — češ, jih bode že miifilo. List bodo upoštevali in se ga bodo bali samo tedaj, kadar bo zastopal mišljenje
velike korporacije. Taka korporacija postani naša »Zveza državnih nameščencev«!
Ne upamo si trditi, da je bilo naše glasilo že dosedaj popolno; ipoudarti pa moramo, da je bilo za dane razmere prilično dobro. Objavili smo zelo aktualne članke, ki so nam jih zaupale uvaže-va-ne osebnosti iz vseli strokovnih in stanovskih organizacij. Nikakor pa nismo tako abotni, da bi našemu glasilu prisojali častno in odlično mesto, da bi samega sebe hvalili na vse protege, da bi druga glasila pomilovali in naj životarijo še tako od prispevkov drugih listov. Za tako reklamo, ki močno diši po konkurenci, smo preresni; prepuščamo jo rade volje drugim glasilom, ki so je potrebni. Sodbo o kakovosti našega glasila prepuščamo pa naročnikom, kajti vsako blago se samo al’ hvali al’ graja. Trdno smo prepričani, da se bo število naročnikov ob regeneraciji »Zveze« znatno pomnožilo in da bomo primorani, naklado listu ponovno zvišati.
Vsestranski izgledi so najugodnejši tako za »Zvezo«,’ kakor tudi za njeno glasilo. V upanju, da se ne varamo, kličemo: Na delo!
Ur.
Opozorilo. Vsled sklepa časnikarskega odseka z dne 29. dec. 21936 bomo v bodoče izkazovali prispevke za tiskovni sklad le koncem vsakega četrtletja. Uspeli nabiralnih pol, ki je doslej le malenkosten, pa izkažemo v eni prihodnjih številk, prosimo pa ponovno vse gospode tovariše, ki so pole prejeli, da store vse, da se število naročnikov dvigne! — Uprava.
P. n. naročnikom. S to številko smo se nekoliko zamudili, ker smo morali počakati na zapisnik občnega zbora O. Z. Zamudo nam oprostite! Prihodnja številka Izide redno.
Novi odbor. Na seji 8. januarja je bil izvoljen novi odbor. Za načelnika: g. Milan iP at črnost er, za tajnika g. Joža B ekš, za blagajnika g. Ignacij Rus, za I. podnačelirika g. Raič iz Celja, za M. podnačelnika g. Svetek.
Izdaja potrdil o plačani voznini za prtljago. Ministrstvo financ, generalna direkcija državnega
računovodstva, je s pozivom na svoj razpis DR br. 10.845 20 od 26. januarja 1921 z odlokom z dne 3. novembra 1926, DR br. 65.381/26, priobčilo, da je generalna direkcija državnih železnic z razpisom OD Ko. br. Stožt'žb izdala na vse oblastne železniške direkcije rešenje, da morajo vse železniške postaje na zahtevo državnih uradnikov in ostalih uslužbencev, ki službeno potujejo, izdajati brezplačna potrdila o plačani voznini za ročno prtljago, ki se morajo glasiti na ime državnega uslužbenca. Opozarjamo na to odredbo, ker se za prevoz prtljage zaračimjeni stroški brez takega potrdila ne bodo nikomur priznali.
USTANOVE VDOVAM IN SIROTAM DRŽ. NAMEŠČENCEV.
Hranilni in posojilni konsorcij javnih na-meščencav in upokojencev v Ljubljani razpisuje za leto 127. iz sklada Ivana Rostana 15 ustanov po 300 Din za najbednejše vdove in sirote Po državnih nameščencih. Prošnje naj se pošljejo na upravni odbor konsorcija do 1. marca 1927. Prosilke naj prošnjam prilože od občinskega ali župnijskega urada potrjeno dokazilo, da so res dbožne ali pa radi bdlezni in omemoglosti nesposobne za pridobivanje.
V. redni letni občni zbor »Dobrote«, obsnirt-nega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani, se bo vrši! dne 6. februarja 1927 ob pol 9. uri dopoldne v kurzni dvorani poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 2/11. Če bi občni zbor ob tej uri ne bil sklepčen, se bo vršil eiro uro kasneje, to je ob 10. uri, ki bo sklepčen ne glede na število navzočih članov. Dnevni red: 1.) Poročilo odbora. 2.) Poročilo preglednikov. 3.) 'Predlogi odbora in članov. 4.) Volitev odbora in preglednikov. 5.) Slučajnosti. Samostojni predlogi članov se morajo najkasneje osem dni pred občnim zborom prijaviti odboru, ker se sicer o njih na občnem zboru ne bo sklepalo.
Ustnica
»Zdravje« št. 12 je izšlo. Tudi ta list ima zelo pestro vsebino, kakor članke: Ob jadranskih oba-lah, Boji ob zobnih vršičkih. Počitniške kolonije, nadaljevanje aktualnega članka dr. Pirca o prvi pomoči itd. Revijo najtoplejše priporočamo. Naročila pri Higijemskem zavodu, na Zaloški c. 2.
»Gruda« št. 10, mesecčniik za ljudsko prosveto, je tu. Celoletna naročnina 30 Din pri upravi v Kolodvorski ulici št. 7.
•Javna zalivata.
V.\led tragične smrti mojega nepozabnega soproga Juri/a Nagliča, mizarskega mojstra v Zg. Beli, izraiam tem potom zavarovalni zadrugi „CROATIA“, pri kateri je bil umrli šele leto dni zavarovan, javno zahvalo, ker mi je imenovana zavarovalnica najkulantneje izplačala zavarovano svoto.
V Zg. Beli, dne 31. /anuar/a 1926,
Frančiška Naglič, s. r.
Origina ne potrebščine za 0P£L0GRflPH
preservat, fixat in ostale potrebščine, vedno v zalogi pri
LUD. BARAGA, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 6.	Telefon 980.
TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA & KOMP. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše lorme In najboljše kvalitete. Prodala na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkova ulica 3; Beograd, Knez Mlhaj-lova ulica 4.
t I MamaitVl Vam nudi naisolidneiši vir nakupa perilai opreme nevest, V® #e	novorojenčkov, perja in modnih potrebščin.
Uubliana	Predtlskariia modernih ročnih del.
Specijalna trgovina štetarskiti izdelkov
priporoča tudi svojo veliko tablro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ul.
Cenejše kot pri
razprodajah
se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri
J. TRPIN, Maribor
Glavni trg Štev. 1/.
L Mikuš
Ljubljane, Metini trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic
Popravila sc Izvršujejo točno in solidno
Razširiajie „Haš Glas“!

Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
Kdor podpira nas, tega podpirajmo mi!
F. Szontner, Ljunijann
Šelenburgova ul. 1.
Specijalna izdelovalnica obuval za bolne in občutljive noge in trgovina s čevlp po znatno znižanih cenah.
EwÄft* Si «M la «3 krolsški atelje ■ rali igilv LJUBLJANA, Kolodvorska ul.28
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
Obiščite novo urejeni oddelek za
gospode
Trpežno blago Najnižje, cene Modna trgovina za dame in gospode
A. Šinkovec nti. K. Soss
Ljubjana, Mestni trg 18, 19
Najbšioljj
š vami stroji In kolesa z''amk
Gritziior in Adler
ter švicaiski pit« li ni stro i .Dabiči za rodbino, obrt in industrijo
Miga Petelina
Uubliana
tlizi Praiemvisa i pome« 11»
Pouk * vezenju brezplačen. Večletna garancija
Delavnica *a popravila.
Na veliko	Telefon 913	Na malo
ZADRUŽNA BANKA V LJUBLJANI
Aleksandrova cesta	Aleksandrova cesta
se priporoča za vse finančne transakcije v tu in Inozemstvu. — Sprejema hranilne vloge na knjižice In na tekočem računu. — Oddaja srečke državne razredne loterije.
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.