I)4Dic» izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr.. za četert letal ?ld. 30 kr V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold-, za pol leta 2 gld.. za četert leta 1 grl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXIV.
V Ljubljani, 14. vinotoka 1881.
List 41.
Odgovor
sv. Očeta Leona XIII na adreso Slovenskih romarjev.
V listu 28 „Zgodnje Danice", 15. malega serpana tega leta, je natisnjeno lepo pismo verne vdanosti, ki so ga siovenski romarji o svoji pričujočnosti v Kimu po kardinala Ledohovskem izročili za sv. Očeta. Dospe! je zdaj odgovor iz Rima do prečast. vodnika gospoda dekana Mat. Kožuha; naj tukaj nasleduje v latinskem izvirniku in slovenski prestavi.
Dilectis Filiis Decano Matthaeo Kožuh ceteris-que Sloveuis in epistola die 20 Junii 1881 subscriptos.
Labacum.
Dilecti Filii salutem et Apostolieam Benedic-tionein. Inter plurima devotionis et arnoris testimonia. quae Slavicae catholicae gentes recens Nobis exhibuerunt, peculiari so'.atio et gaudio ex-cepimus, Dilecti Filii, Vestram epistolam in qua Slovenorum sensa erga Sanctam Sedem humanis-simis verbis pandidistis. Probe nota erant Nobis huiusmodi sensa; at perjucundum fuit novum hoc accipere documentum arctissimae unionis Slovenorum cum Romana Cathedra, qui ut inter Sla-vicas stirpes propiores sunt huic Ecclesiae omnium Ecclesiarum Matri et Magistrae, ita ceteris firmi-tate et constantia in vera fide praeluxerunt. Nos itaque maximas de hoc peraccepto officio Vobis Gratias referimus, et apud Deum intercessores SS. Fratres Cyrillum et Methpdium Slavorum Aposto-los adhibemus, ut Vestros fratres Slovenos acatho-licos, si qui adhuc sunt, ad unicum Christi ovile reducere, et in Vos omnes gratiae suae di viti as eífundere velit Hornm vero caelestium munerum auspicem et praecipuae Nostrae erga Vos dilec-tionis testem Apostolieam Benedictionem Vobis singulis peramanter in Domino impertimus.
Datum Romae apud S. Petrum die 15. Sep-tembris 1881. Pontificatus Nostri Anno Quarto.
Leo PP. XUL
Ljubljenim Sinovom dekanu Mateju Kožuhu in drugim Slovencem v pismu 20. rožnika 1881 podpisanim.
Y Ljubljane.
Ljubljeni Sinovi, pozdrav Vam in Apostolski Blagoslov! Med premnogimi spri če vanj i vdanosti in ljubezni, ktere so Nam nedavno skazali Slovanski katoliški narodi, ljubljeni Sinovi! smo s posebnim tolažilom in veseljem sprejeli Vase pismo, v kterem ste znaj priljudnišimi besedami razodeli občutke Slovencev do Svetega Stola. Dobro znane so Nam že bile te čutila : ali vender silo prtjetno Nam je bilo, prejeti ta novi dokaz naj tesnejši edinosti Slovencev z Rimskim Prestolom, kteri kakor so med drugimi slovanskimi rodovi bližej tej Cerkvi, ki je vsih cerkva Mati in Ueenica. tako so drugim svetile z zvestobo in stanovitnostjo v pravi veri. Mi tedaj Vam za to predrago djanje naznanjamo naj veči zahvalo in pri Bogu zastavimo posrednika ss. brata Cirila in Metoda, Slovanov aposteljna, da naj Vaše brate nekatoliške Slovence, ako so še kteri taki, v edini Kristusov ovčnjak pripeljati in nad Vas vse bogastvo svoj»* milosti razliti blagovoli. Kakor poroštvo teli nebeških darov in pričo posebne Naše ljubezni do Vas. Vam vsim posameznim Apostoljski Blagoslov z vso pri-serčnostjo v Gospodu podelimo.
Dano v Rimu pri sv. Petru 15. kimovca 1881. Našega papeštva četerto leto.
Leon papež XIII.
O v č i c a.
(Pis. M. Skalovič.)
„Pasi moje ovce, pasi moje jagnjeta."
(Jan. XXI, 15—17.)
(Dalje.)
Kdor pa pravo vero zapusti, navadno tudi šege, navade, obrede, podobe (simbole) one vere zameče in
sovraži.
Vsi pedagogi ali odgojitelji so dandanes splošnega mnenja, da pervotni nauk ima biti nazorni nauk (Anschauungsunterricht), da učenci to. kar se jim iz natore predlaga, tudi ali istinito sami vidijo, ali pa saj podobe one stvari. Glede kerščanskega nauka pa so brezverci ravno nasprotnega mnenja. Že pred 200 leti je angleški krivoverec Tindal terdil, da podobe in simboli v katoliški Cerkvi so škodljive reči, češ, da se preveč vtisnejo v spomin prostemu ljudstvu, da pozabljivši pravi pomen časti podobo, namesto tega, kar podoba oblikuje. Ako priprosto ljudstvo krivo umeva podobe, ki so kakor molčeči pridigarji, ravno zato je treba ga podučevati ter zaradi slabote človeške pameti več sredstev za poduk združevati, živo besedo in podobe. Kjer ni žive besede (učenikov), mnogo pripomorejo same podobe v spodbujanje duha Kjer pa se pogreša oboje, učeniki in podobe, bode nastala dušna tema, nevednost, surovost, divjaštvo. Učiteljev duhovnih število se jako manjša, kar je brezvercem, se ve, jako všeč; a ravno tako per-tidno, hudovoljno hočejo tudi neke podobe, keršanstvu jako priljubljene in navadne, s časoma zatreti, da kadar bi besed ustmenega poduka in tudi podöb ne bilo več, bi ne bilo tudi vere.
Dve silno važni in za keršanstvo jako znameniti podobi, v svetem pismu mnogokrat se ponavljajoči, ste ovca in jagnje. V današnjih tužnih časih, ko se krivi in stebre družbinskega življenja spodjedajoči nauki tudi med prosto ljudstvo širijo, je ne le zanimivo, temuč jako potrebno, da se nasproti brezverskemu, samo ma-terielno ali telesno stran terdečemu raziskovanju nator-nih stvari, povdarja idealno, vzvišeno, versko naše stališče.
Nemški naravoslovec (zoolog) dr. Brehm pravi v svoji knjigi „Illustrirtes Thierleben" (II. str. 595 i. d.): „Die Schafe können nur den Landwirth begeistern, im übrigen sind sie unausstehliche Geschöpfe." To je: Ovce zamorejo le kmetovalca navduševati, sicer pa so rieaterpljive živali. In dalje se piše: „Eine Charakterlosigkeit ohne Gleichen spricht sich in ihrem ganzen Wesen aus, in der Dummheit begründet sich ihr geistiges Wesen, und gerade desshalb ist das Lamm kein glücklich gewähltes Sinnbild." To je: Ni druzega na ovci ko skrajna brezznačajnost, bistvo njeno je neumnost, in ravno zato jagnje ni primerno izbrana podoba. — To je nekako versko izpovedanje tega brehmastega Brehma. Brehm je sedanji glavni apostelj nemških „zoolo-gov", brezverec, materijalist (grudogulec), darwinist, opičar (kajti na sprednji strani v naslovu knjige ima kot svoj častni (?) gerb opico orangutana naslikano). Ta človek ga ne najde kosmiča dobrega na ovčji koži, a izmed verstic njegovega popisovanja ovce udarja smradni duh merzenja do njemu nesterpljive ovce, nemara tudi zlasti zaradi tega, ker je ovca v tesni zvezi z onimi prigodbami starega zakona, ktere protestant Humboldt psuje s „Hirtensagen" *) (pastirskimi pravljicami), in za njim njegovi pristaši, in še bolj merzenje sv. evangelija,
*) Humboldt: Kosmos L p. 382 in II. str. 44.
v kterem se naj veči učitelj vsih rodov in vsih časov imenuje „Jagnje Božje". —
Nebó in zemlja pričata o slavi ovce, ktere ji noben še tako učen naravoslovec ne bode uzel, naj se magari vrat podvije. Vsi omikani narodi na zemlji rabijo ovco in jagnje kot podobo ali simbol krotkosti, miru in druzih čednosti, kakor bomo v daljni razpravi videli. V podobi ovna so celó stari pogani naj višega svojega boga, malika Jupitra (Amun-a), častili na oazi Libiški.
Komu ni znano zlato runo, simbolična podoba rešenja po jagnjetu? Naj viši red vladarske hiše avstri janske je zlato runo. Gotovo lep pomen, da vladar ima biti kakor dober pastir, kakor že starodavni Homer imenuje vojvode 7ioífiT¡vtg Auñv (poimenes laon = pastirji ljudstev), in še bolj ker naj viši pastir Kristus se tako imenuje sam: „Jaz sem dobri pastir in poznam svoje ovce" (Jan. X, 14). In Petru je rekel: „Pasi moje ovce, pasi moje jagnjeta" (Jan. XXI, 17). Velika svetinja, ki se je kovala v spomin povikšanja sv. očeta Leona XIII na papeževo čast, ima na eni strani njegovo podobo v sred kardinalov, in zraven na hribčeku ovco in jagnje. Škofje v znamnje, da so pastirji čede Kristusove, imajo pastirsko palico (pastorale), zgorej lepo zakriv Ijeno.
Nobena žival v svetem pismu se tolikokrat ne imenuje, kakor ovca. V 8tari zavezi, po biblijski konkor-danciji, stoji 183krat, in v novi 40krat zapisano ime ovca. Ker je število 40 v svetem pismu nekako posvečeno število, hočemo tudi ovco od štirdeset strani bolj na tanko premišljevati, ter nje veliko važnost v zgodovini človeštva gledé verstva in druge duhovne in gmotne koristi nekoliko objasniti.
1. Skrivnost števila štirdeset se v svetem pismu velikokrat nahaja. Po cerkvenih tolmačih pomeni število 40 postavo in evangelij: „Štirdeset dni so ogledniki, poslani od Mojzesa, obljubljeno deželo ogledovali in čez štirdeset dni se vernejo in prinesejo tak velik grozd, da sta ga dva moža na drogu nosila." Pomeni na dalje ves sedanji čas življenja na svetu, kajti vse stvari sov štirih glavnih delih svetá, proti izhodu, zapadu, jugu in severu, in sostavljene so iz štirih glavnih pervin, iz zemlje, vode, ognja, zraka; desetkrat štiri pa je štirdeset. Število deset je doveršivno število, bodisi v dobrem ali slabem pomenu. „Štirdeset dni in noči naj dežuje" (Gen. VII. 4), in lilo je res štirdetet dni in štirdeset noči o vesoljnem potopu. Pokončane so bile vse stvari, vse kar diha in živi na zemlji, je poraerlo. Ostal je le Noe in kteri so bili v barki ž njim. „Štirdeset lét sem se jadil nad tem rodom" (Psi. 94, 10). *) Štirdeset lét so namreč Izraelci hodili in bivali po puščavi, kakor ovce na paši božji („mi pa smo njegovo ljudstvo in ovce njegove paše", psalm 94, 7), preden so prišli v obljubljeno deželo. Štirdeset stoletij (4000 lét) so ljudje po zagre-šenju pervega človeka se pripravljali na Odrešenikov prihod. Štirdeset dni se je postil Mojzes, preden je prejel tabli z zapovedmi. Ravno toliko časa se je postil Elija, preden je mogel, kolikor je mogoče umerjočemu človeku, videti Boga na gori Horebu. Kristus se je štirdeset dni postil in pripravljal, preden je nov zveličavni nauk začel učiti in prižigati luč sv. evangelija svetu. Štirdeset ur, kakor je splošno mnenje, je bil v grobu, in duša njegova pred neklom, preden je častit in zmagovit od mertvih vstal. Štirdeset dni je po svojem vstajenji še na svetu se mudil, in se je svojim aposteljnom prikazoval, potem se je vzdignil v nebó. „Še štirdeset dni
*) Dr. M. Dursch: Symbolik der christi. Religion II. p. 538.
in Ninive bodo pokončane" (Jon. 3. 4), je klical Jona prerok. S pokoro in postom so odvemili Ninivljani kazen Božjo, da jim ni bilo mesto razdjano. Mesto Ninive je podoba sveti, ki bode razdjan, kadar poteče njegov odločeni čas, Čas milosti in usmiljenja, ki pada na svet kakor rosa nebeška, preden bo prišel Sodn k ojstri na oblakih nebesnih. Isto tako je preteklo od začetka Jezusovega očitnega učenja do razdjanja mesta Jeruzalemskega 40 let, čas, o kterem govori in opominja sv. Pavel Jude (Hebr. 3, 17), da naj se spokore, ker bo kmalo pretekel njih čas. V primeri z razdjanjem Jeruzalema stoji razdjanje sveti, torej je tudi število Ičt gotovo v kaki skrivnostni zvezi. Ves ta Čas so pravi kristjani kakor „ovce med volkovi", in hudobni duh se jim ruga zjutraj in zvečer, kakor Golijat, ki se je Izraelcem posmehoval štirdeset dni zaporedoma, a pastirček David ga je premagal. Zato nas Kristus opominja: „Ne bojte se, mala čedica, kajti volja je Očeta vašega — dati vam kraljestvo" (Luk. 12, 32). — Razvidno je toraj, da ovca ni le po naključbi (slučajno) štirideset-krat imenovana v svetem pismu nove zaveze, temuč menda zato, ker je ves čas potovanja človeškega po dolini solz njegova zvesta tovaršica.
Dalje sledi.)
Ziati rut fui h.
IV.
Sv. maša in smert na križu.
Vidil sem v svojem življenji človeka, kteri je ster-gan, lačen in žejin stal zraven hriba čistega zlata, ki je bilo vse njemu na ponudbo, pa se ni hotel še toliko dalje premakniti, da bi bil zlato z roko dosegel in se z njim obogatil!
Ali ni bil ta Človek čisto brez vse pameti?
Obljubim, da. Toda ne mara si tudi ti tisti nemarni Človek Hočem namreč reči, da sem vidil že večkrat v življenji kacega zanikarnega kristjana stati zraven cerkve, zunaj cerkve, ko se je v cerkvi obhajala sv. maša, v kteri imaš veči zaklad, kakor ko bi bil Triglav ali Kum iz samega čistega zlata, in ti bi še drobca tega zlata ne hotel si prilastiti! Ti ne mara postopaš zunaj cerkve, pri kramarjih, pri medičarjih, ali greš v senco posedat, ko se v cerkvi opravlja sv. maša; o kako nezmčrno velika je tvoja zguba! In kako velik greh, ki si ga nakoplješ, ako morebiti celó v nedeljo ali zapovedan praznik kaj tacega storiš!
Sv. maša namreč je nezmčrno velik zaklad. Jezus Kristus obnavlja daritev, ktero je na križu opravil. Rekel je Jezus po posta vi jen j i sv. Rešnjega Telesa: „To delajte v moj spomin." (Luk. 22, 19) Spomin na gnade, ktere nam je pridobil s svojo smertjo, spomin na ljubezen, ktero nam je zapustil v tem zakramentu, je hotel živo in vedno ohraniti, kakor uči sv. Tomaž. O kako silno si nehvaležen, kristjan, ako to neprecenljivo daritev zanemarjaš! Pa kako si ti nespameten, ker samega sebe tolikih dobiót obropaš!
Pod vlado brezbožne angleške kraljice Elizabete so bili grozno hudo kaznovani in globljeni tisti, kteri so bili pri kaki sv. maši. Satan namreč sovražnikom katoliške vere navdiha peklensko jezo zoper sv. mašo, ker dobro vé, kolike dobrote in milosti si vérniki pri nji pridobivajo. Neki bogat mož je bil zato obsojen plačati 500 zlatov globe. Mož gre in poiše ter zbere naj lepših portugieških cekinov, na njih namreč je bil križ vtisnjen, in ne3e jih k globežniku. Ta protestant se začudi in skliče, „kaj, s tako lepimi zlati globo ti plaču-
ješ?" „Tako je", odgovori katoličan, „milosti, da za-morem pri sv. maši biti, nikoli ne morem dosti dobro plakati. Vedi, da med križem na teh zlatih in sv. mašo je pi eskrivnostna sorodnost; zakaj On, ki se je na križu za nas daroval, se daruje še vsak dan za nas v preime-nitni altarni skrivnosti. Križ in daritev sv. maše sta draga spomina ljubezni mojega Odrešenika."
Ne pa le samo spomin daritve na križu, temuč bistveno ravno tista daritev je sv. maša. ktero je Kristus opravil na križu. Razloček je le v darovanji: dar na križu je bil kervav, dar sv. maše je nekervav: na križu je Kristus res umeri, pri sv. maši le skrivnostno umerje.
Misli si, ko bi Bog pripustil, da bi se J«zus še enkrat vidno daroval in bi se napovedalo, da se bo to godilo ta in ta dan nekje v dnljni Aziji ali Ameriki; ali bi ne popotvali mnogi pol sveta daleč in še delj, da bi vidili ta čudež dobrote Božje? In glej! ravno tega daru se lahko vdeležiš vsak dan in večkrat imaš samo nektere stopinje do nove Kalvarije, ali saj le nektere četerti ure.
Res da, pri vsaki sv. maši se obnovi delo odrešenja, in sicer tako, da ko bi Jezus ne bil enkrat na križu umeri, bi ena sama sv. maša na svetu bila zmožna pridobiti ravno tiste milosti, ktere nam je zaslužila smert Zveličarjeva. Tako pišejo učeniki, in angelski učenik Akvinski pravi, „ena maša ima ravno tisto moč za blagor in zveličanje ljudi, kakor dar na križu." „Prečešem dar naših altarjev", pravi sv. Avguštin, „zdaj nima manjši moči pred Bogom, kakor na Kalvariji kri in voda, ki je iz Jezusovega serca lila". Dar na Golgati se nam prilastuje po daru na altarji. Terpljenje Zveli-čarjevo nas stori pripravne za zveličanje; dar sv. maše nas postavi v vživanje taistega in nas vdeleži Jezusovih zasluženj; eno nam odklene zaklad zasluženj Odrešeni-kovih, drugo nam ga di v roko; pervo je studenec milost, drugo je cev, po kteri do nas prihajajo; eno se je zamoglo zgoditi le enkrat na Kalvariji, drugo se na tisoč krajih na zemlji vsak dan ponavlja. (Prim.: P. Ed. Saint-Omer: „Die tiigl. Anhörung der heil. Messe..." Dülmen.)
Ogled po Slovenskem ln dopisi.
Nagrobnica g. Jožefu llagi.
Za blagostanje domovine mile Serce je tvoje vsaki čas gorelo; Drugačnih sreč nijedne ni želelo. Razven. da dom se reši vsake sile.
Zato vse bistre si natezal žile; V slovenskem, ki žertvuje se, kardelu. Te brez strahu smo gledali na čelu, Ce tudi temna so vremena bile.
A zdaj v slovenskega Pohorja znožje Hranili Tebe smo, počivaj sladko! Življenje grenko bilo ti in kratko: 0 vživaj zdaj mirit kraljestvo Božje!
Spomin med nami na-Te nevgasljivi Uči, kako za vere se svetinje Naj bije boj in pravo domovine, — Spomin nam Tvoj na veke živi, živi! V Brašlovicah, 5. oktobra 1881.
J. Bohinec.
? Polji pri Mariji Devici je bila preteklo nedeljo pri sicer slabem vremenu pa prav posebno lepa, spodbudna cerkvena slovesnost. Milostni gospod stolni prošt Jožef Zupan, povabljeni od verlega čast. gosp. fajmoštra Fr. Levičnika, so pred veliko mašo blagoslovili dva prav lepo in umetno obnovljena stranska altarja, sv. Lenarta in sv. Helene. Potem pa so v prav ginljivi pridigi omenili naj prej, da ravno pred 60 leti ta dan je bila pričujoča prelepa cerkev, takrat na novo sozidana, od pre-častitljivega škofa Avguština posvečena, ter se utegne le še malo malo faranov najti, kteri bi to jiomnili. Po nekterih prav glnljivih spominih dobrotnih duliovnih pastirjev te.cerkve, kakor, kanonika "Zorna, Pajka. .Vso pristavili, kako je cerkev zdaj res in vse skozi obnovljena, razun leče (prižuice) in orgelj, ter tako lepa, da je malo tacih v škofiji. Nadalje so prav živo in spodbudno pridigali o milostih sv. leta in iskreno opominjali vernike, da naj se teh gnad verno vdeležujejo.
Povemo naj še, da oba altarja, kakor je omenjeno, sta kaj lično in okusno obnovila gg. umetnika Tavčar in Maček v Ljubljani, kterima gre vse poštenje in hvala za to doveršeno delo.
Se druga zadeva je vredna, da jo tukaj posebej omenimo. Tiste žalostno razderte, dasi tudi slavne, starodavne znamnja Marije Device med Ljubljano in Poljsko cerkvijo, ob cesti, so se jele obnavljati. Vsa hvala Poljskemu gosp. župniku, da vsih pet kapil, stoječih v njihovi fari, je prav lepo in spodbudno obnovljenih, in sicer poslednja teh kapčl, ki kaže sveto Družino na begu v Egipt, je nedavno doveršena. Slikal je podobe v znamnjih gospod Tavčar — poštenje mu! Ni dvomiti, da to delo se bode berž ko je moč nadaljevalo še pri sedmerih ostalih znamnjih, kajti še zlasti blizo Ljubljane se lako razdjanje zanesljivo ne bode več -pustilo. Bog daj, da bi se v Božjo in Marijino čast vsi ti starodavni častitijivi spominki prav hitro obnovili!
Z Gorenjskega. {Kdaj in kako se je začelo trikratno zvon en je za molitev anyeljevega Češenja.) V „Novicah" št. 39 t. 1. stran 312 smo brali to le novico: „Kedaj in zakaj se je začelo opoldne zvoniti? Leta 1456 prikazala se je na nebu zvezda repatica. Ljudje so se silno bali, ker je nekdo prerokoval, da se bo tega in tega dne ravno o poludne svet poderl. Prišel je strašni dan, prešlo strašno poludne, pa vse je ostalo pri starem. Za spomin je takratni papež zapovedal opoludce zvoniti, kar se še današnji dan verši." — Ta pravljica bi utegnila marsikomu to misel obuditi: kaj taka prazna vera ali tako babjeverstvo je vzn kovalo zvonenje opoldne?! Čemu o tem zvonenji moliti, kakor imajo v navadi kristjani, ki se ne sramujejo svojo vero tudi očitno spoznavati? In uteguili bi opušati moliti angelje\ega počešenja tudi taki, ki so ga morebiti do zdaj še včasih molili. — Vpraša se, ali je pa to gotovo in zgodovinsko dokazano, da je zvezda repatica dala povod k zvonenju opoldne? — Kdaj tedaj in kako se je začelo trikratno zvonenje angeljevega češenja? Cerkveni časopis „Fih tea" ]e pisal v svojem 22. letniku 1. 1 o tem tako le. Vpeljava te lepe navade, trikrat na dan, zjutraj, opoldne in zvečer preblaženo Devico Marijo z angeljevim češenjera pozdravljati, se je zgodila pred kakimi 5<K> leti, dasiravno je bila molitev, ki se tukaj opravlja, že veliko poprej navadna v cerkvi. Naj poprej se je vstanovilo večerno zvonenje v počeševanje Marije Device z angeljevim pozdravi jen jem. Leta lo27 je namreč zapovedal papež Janez XXII s posebno okrožnico, da naj se pri večernem zvonenji Marija Devica s trikratno „Češena Marijo" pozdravlja, in da bi kristjane bolj spodbudil k tej molitvi, jim je podelil za vsakratno to molitev 10 dni odpustka. Eno in štirdeset let pozneje sta dva cerkvcna
zbora (v Lavaux 1. 1368 in v Besiers 1. 1369) vatano-vila navado, verne kristjane tudi o solnčnem izhodu z zvonenjem spodbudovati, da bi prečisto Devico Marijo s trikratno „Češena Marijo" pozdravljali, za kar je bilo dano 20 dni odpustka. Posebno lep in spomina vreden začetek pa ima to zvonenje opoldne. Temu namreč ni dala povoda zvezda repatica, ampak zgodovinsko djanje. Bilo je 1. 1456, ko so Turki že nad štiri mesce oble gali mesto Beligrad, in ga hudo stiskali. Ko je turški vojskovodja to mesto že večkrat zastonj prijemal, je sklenil poslednjič s splošnjim naskokom se ga polastiti. Dvajset ur dolgo so se neprenehoma bojevali, in ker-šanski brambovci v mestu so bili že tako utrujeni ia maloserčni postali, da so se že mislili vdati in mesto Turkom prepustiti. Zdaj pa stopi sv. Janez Kapistran, pobožen in serčen duhoven iz reda sv. Frančiška, s križem v roki pred keršanske vojake in mestne prebivalce in moli k Bogu in preblaženi Devici Mariji za varstvo in pomoč, rekoč: O mogočna nebeška Kraljica! oh, ali boš mar prepustila svoje otroke nevernikom, ki tvojega Božjega Sina zaničujejo in bodo posmehljivo govorili: Kje je zdaj Bog kristjanov?" Tako je svetnik molil in tekle so mu med tem britke solze po obrazu. Kristjani pa so bili z besedami njegove molitve in ker so vidili njegove solze, tako navdušeni, da so se s pravo junaško serčnostjo vergli nad Turke, ki so že v mesto tišali, veliko tisoč jih pokončali in druge v beg zapodili. Ta nepričakovana in slavna zmaga se je pripisovala le Božji pomoči in priprošnji preblažene Device Marije. Zato je zapovedal papež Kalikst III, ko je slišal od te zmage, da naj se po vsih keršanskih cerkvah Bogu in preblaženi Devici Mariji opravlja dolžna zahvala. V vedni spomin na to veliko dobroto in vsakdanjo spodbudo, da naj se kristjani v sleherni dušni in telesni potrebi k Božji Materi zaupljivo zatekajo, ter jo pomoči prosijo, je zapovedal imenovani papež, da naj se med drugo in tretjo uro popoldne (ker o tem času so bili kristjani Turke pri Belem gradu premagali) zvoni in naj kristjani takrat z angeljevim češenjem nebeško Kraljico po zdravljajo. Pozneje pa se je to zvonenje na poldne prestavilo. To zgodovinsko djanje je dalo tedaj povod k cerkvenemu zvonenju opoldne.	J. K.
Skopo, 9. vinotoka. (Zlata maša.) Iz Skopega, kjer je bil rojen Ljubljančanom dobro znani dr. Orel, bla-zega spomina, ni menda ljuba „Danica" že davno nobenega dopisa prejela. Naj za danes ob kratkem popišem oznanjeno, našim krajem nenavadno slovesnost zlate maše preč. g. Pavla Slobica, tukajštiega domačina, vsled obljube uukrat dane. V teržaški škofiji je že veliko starejših duhovnikov, a število mlajših naslednikov nič kaj ne napreduje; v dokaz temu terjenju bodi vam žalostna opazka —, da od leta 1875 je v škofiji umerlo 82 duhovnov, a mladomašnikov je od tistega časa do sedaj le 15! No, letos se je naša nada z naj nižega grada, — skoro O — vendar za 6 povzignila.
Med starimi, službenimi duhovni v teržaški škofiji je naj starejši naš verli Kraševec, zlatomašnik čast. g. Pavel Slobic; kajti neki starejši so že vpokojeni, eden jubilantov pa, ki so že pred g. Pavle tom imeli zlato mašo, so po letih mlajši. Rojen je bil zlatomašnik l.ja-nuvar ja 1803 na Krasu v Kra j ni vasi, in po doveršenih (v Gorici) gimnazijalnih študijah je v isti cerkvi sv. Mihela v Skopem, kjer je keršen bil, 9. oktobra 183!, novo mašo pel. Potem je kot kaplan služil od 1831 do 1834 v Tomaji, od 1834 do 1844 v Ricmanjih, in pol leta v Dolini, a od 1845 do današnjega dne, torej že celih 36 let, v domači, tomajski župniji pridruženi ka-planiji sv. Mihela v Skopem. Cerkev, duhovnijska hiša in prostori okrog, je vse bilo lepo in okusno nakinčano
b slavoloki, napisi, mlaji in cvetlicami. Iz vseh bližnjih duhovnij je privrelo silno ljudstva; gromenje topičev (edino Skopo ima v c. kr. okraji sežanskem prodaja smodnika) in lepo vbranih zvonov priterkovanje je daleč po Krasu oznanjevalo skopeljsko veselico. Pričakovali smo tudi iz Tersta gosto v, a bi reči, da sta tem naš domači navadni gost, burja, iu nasprotnik njegov, jug, ki je nas ves ljubi dan oblival, pot preprečila. Vender le bilo je jako veselo. Z nenavadno krepkim glasom so preč. g. zlatomašnik peli molitve pri svetem opravilu, pri kterem je pomoglo še devet druzih duhovnikov so-bratov. V pridigi, ki jo je imel č. g. župnik Repenta-borski, je bilo po evangeliju nedeljskem omenjeno, kolika je oblast in čast katoliških duhovnov, in kako veliko spoštovanje se jim zato spodobi. Pri skupnem obedu so duhovni blazega in častitljivega zlatomašnika znenadili (osupnili) z lepim darom, s sreberno čašo, v spomin zlate maše, in verstile so se napitnice, kakor je o tacih prilikah sploh navada. Vsim navzočim se je razdelil, in oddaljenim prijatlom in znancem odposlal sledeči sonet:
Raduj se, komur je Previdnost mila, Da več ko sedem letnih tednov včaka, Odkar mu je za stalno misel jaka Bogu telo in dušo posvetila. —
Kot ladja, ktero besnih valov sila, Razdor preteč ji, v enomer naskaka, Kot potnik, ki stermine prekoraka, Da si ga je ledena burja brila, —
Dospel si, Pavle, v Kristu mili brate! Do dne presrečnega, da ves v radosti Bogu si daroval dar maše zlate.
Tu zbrani vsi, prijatli, znanci, gosti, Ovčic kerdelo, srečno Ti čestita: Mir, slava bodi Tebi vekovita!
Pod Gavnom. (O rimskem popotvanji. [Dalje.]) Govoril sem zadnjič nekoliko o rimskem ljudstvu. To je, kakor sem rekel, dobro, izjemši tuje elemente, ki so v sv. mesto priderli, tako imenovane „buzzurre". Sprejelo nas je lepo. Priznati moramo to vsi. Preden pa preidem na pravi in glavni namen našega romanja, to je, na slovesnost našo slovansko in na sv. Očeta, omeniti hočem še nektere cerkve, ki so za sedmerimi ba-zilikamo posebno lepe in krasne.
Cerkva je namreč vsih, kakor rečeno, 365. Lepota njih in velikost osupniti mora vsacega človeka. Kaj tacega ni na vsem svetu. V vsih vidi in hrani se kaj posebnega in imenitnega.
Tako n. pr. vidi se v cerkvi sv. Cecilije telo te device, ki je še dandanes nestrohnjena. Živela pa je sv. Cecilija v tretjem stoletju keršanske dobe. V krasni in veličastni tej cerkvi vidi se še zdaj kapela (poprej sobica), v kteri je rabelj b'ago in čisto devico vlovil in umoril. Nestrohnjeno telo, kterega ginljivo podobo sem seboj prinesel, govori zopet o božji vsegamogočnosti, ki svoje častivce že tukaj na zemlji prestavljati hoče v spodbudljiv dokaz ljudem in v neoveržljivo pričevanje sv. resnice.
V cerkvi sv. Ignacija počiva truplo sv. Alojzija. Tu najdeš vsaki čas in vsako uro pobožnih duš, gospo-dičev zlasti in gospodičin, ki se v varstvo angeljskega tega mladenča izročujejo in mu svoje devištvo priporo-Čujejo. O v kakšni časti je sv. Alojzij v tej cerkvi! V koliki časti je pa še le v nebesih! Nedolžnosti namreč pripravljen je nevenljiv venec, spleten od Marije pre-čiste Device in angelov. Po vsej pravici prepeval je zato kralj David: ,.0 kako lep je čisti rod v svoji svit-lobi, njegov spomin je večen, on je v slavi pri Bogu in
ri ljudeh". O da bi današnja mladina naša to čednost olj ljubila, za sramožljivost in nedolžnost bolj sker-bela ! Ali žali nam, da ravno ta čednost umira dandanes in nasprotna pregreha spodjeda čedalje huje Adamov rod, gnjusi ubogo človeštvo, mori vse blage čednosti in vleče v dušno in telesno pogubo. Po moji lastni skušnji bilo bi prav koristno, da bi se izverstna knjiga „Lilija v deviškem vertu" med mladino razširila. Jaz to knjigo, ki obsega tudi mašne in druge molitve, včasih deklicam dajam namesto druzega darila. Knjiga dobiva se pri Gerberju v Ljubljani in stane le 27 kr., je pa za mladino neprecenljive važnosti. Zraven te daiain pa v berilo od hiše do hiše eno zlata vredno škofa Zwergerja: „Naj lepši čednost in naj gerši pregreha". Treba je skušati, na vse načine darovati, da se ohrani, kar je mogoče ku^nosti obvarovati. Današnji vek je vek mate-rijalizma/fgrudomoljstva).
ZanrKSrtâ me je dalje neizrečeno med drugimi cerkev Imena Jezusovega, „del Gesù" imenovana. Ta je za bazilikami eden naj lepših in naj večih rimskih tempelj nov. Stoji v sredi mesta. Ko smo vanjo stopili, bilo je ravno Najsvetejše izpostavljeno. Prepevalo se je tako ginljivo in milo, da izreči ne morem. Vse je klečalo na kolenih. Visoko nad glavnim altarjem, na kterem je Najsvetejše, blišči se na krasnem damasku Ime Jezusovo in okoli in okoli njega visi v okrožju 21 lestenov z neštevilnimi svečami. Ginjen sem bil tù do solz. Občutkov, ktere sem vžival, nikdar ne pozabim. Ko dolžnost svojo opravimo, ogledamo si v sv. tihoti druge cerkvene znamenitosti. Ali teh je tu posebno veliko. Omenim naj pa le altar sv. Ignacija. Na tem ogledoval sem dolgo s prostimi očmi in z daljnogledom dve podobi, namreč, poganstvo premagano s sv. vero na eni strani, krivoverstvo na tléh ležeče na drugi strani altarja. Te podobe so neizrečeno lepo, mojstersko delo iz belega marmorja. Človek bi jih gledal cele ure. Cerkev „del Gesii" imam veduo pred očmi.
Krasno delo je tudi cerkev sv. Marcele. Bil je ravno keršanski nauk, ko noter pridemo. Milo se mi je storilo, ko zagledam pri treh levih altarjih mlade civilne gospode podučevati dečke, na desni pa mlade gospice poduČevati deklice. In to se je godilo tako mirno in tiho, da ni bilo naj manjše zmote od enega altarja do druzega. To mi je neizrečeno dopadlo in mislil sera si, kako dobro pač in potrebno je to zdaj v Rimu. V tej cerkvi občudovali smo posebno lepe slikarije.
Verh kapitola obiskali smo cerkev „St. Maria in ara coeli" imenovano. Stopali smo proti njej po 124 stopnjicah. Sloni vsa na krasnih in ogromnih marmornatih stebrih. Tu smo vidili in poljubili glasovito in čudodelno podobo Deteta Jezusa, — „il Bambino di ara coeli" imenovano. Podoba je lesena, pa vsa z dra-zimi kamni opletena. Nosili so jo svoje dni v procesijah po Rimu in je med Rimljani v posebno veliki časti. Leži Dete v nekaki zibelki in zdi se, da je živo. O Božiču neki imajo tù velike slovesnosti. V veseli spomin kupili smo si romarji nekoliko podob tega Deteta.
Imenitna in prelepa je dalje cerkev pri sv. Petru v ketinah (ad Vincula). Stoji blizu Koloseja. Tukaj hranijo se še dandanes ketine, v ktere je bil vklenjen sv. Peter, in sicer oboje, jeruzalemske in rimske, po božji previdnosti skupaj združeue, kakor da bi bile ene same. Vidijo se na prekrasnem altarju v konfesiji. Visé na zlatih žebljih v podolgasti skrinjici. Trije goriški duhovni, ki smo vedno skupaj bili, dosegli smo to srečo, da smo na tem altarji maševali. Stregli smo si eden druzemu. Nepopisljive občutke vžival sem tudi tù in s poprej neznano navdušenostjo povzdigoval sem med mašo oči v neprecenljivi ta zaklad. Po maši odperl je duhoven, v roket in Štolo oblečen, drago skrinjico in dal nam
je poljubiti ss. ketine. Pri tej priliki pristopilo je zraven mnogo Rimljanov, slasti gospej iu gospodičin, ki so kaj ginljivo ss. ketine poljubile. Ketine so prav močnih rinkov in dolge. Kakor Pavlovih, kupil sem si tudi Petrovih ketin nekaj v spomin, kterih ene, pravih do-taknjene in blagoslovljene, pri žepni uri nosim v veči veselje pač, kakor da bi imel zlate ali sreberne verižice. V tej cerkvi občudovali smo eno naj krasnejših del Mihelangela, to je, velikansko in prelepo statvo „Mojzesa". Delo je v resnici vredno mojstra in non plus ultra. Izraženi so na podobi občutki, ko je Mojzes tabli z gore prinesel in najdel plesajoče ljudstvo. Pravili so nam, da je Mihelangelo po dokončanem delu Mojzesu po kolenu z roko vdaril in rekel: „parla ade-so"! to je: „parla, perche non ti mar.cha altro che parlare", in na te besede se je neki podobi koleno razpočilo. Razpoko sem res vidil, za drugo pa ne vem. Opustim druge še znamenite cerkve in kar smo v njih vidili, kajti, kar se tu vse vidi, je nepopisljivo! Povsod najde se kaj posebnega, kar keršansko serce razveseli, vname in spodbuja, in brez števila je spominkov, ki kakor ravno toliko živih prič glasno pričujejo, Ha le ena je prava vera, le ena resnica, le en kerst, le en Bog. (Efež. 4. 1 - 6.)	.	6 V
/ ' T" '
/Usad hriba. 12. t. m. se je vsled ^obilnega deževja usadi! hrib in podsul vas Elm na Švicarskem, 3340 metrov nad morjem. Okoli 21 hiš in 200 oseb je pod razvalinami podsutih s hlevi in živino vred; druge hiše so večide; pod vodo, le cerkev in šola ste nepoškodovane; spodnji del vasi je popolnoma zginil.
. Kranjsk rokodelec piše 2. vinotoka iz Roršah-a na Švicarskem to le:
Letina je dobra letos tukaj, in trga se vsak rokodelec veseli, ker s tem pridejo groši v deželo. Vina je dcsti in še precej dobrega, samo da je v enem kantonu toča za dva milijona škode storila po vinogradih, to je dobro, da so večidel v asekuranci, k temu so poškodovani od vlade tudi lepe darove prejeli, da lahko na nesrečo pozabijo. Se veči nesreča se je pa zgodila pred nekolikimi tedni v kantonu Glarus u; zasul je hrib 21 hiš. To je bilo na nedeljo proti večeru. Nesreča je k temu še veči, ker so bili ljudje večidel doma. Izkopali so dozdaj 150 mertvih izpod sute, pa jih še zmeraj manjka. Poslopja je popolnoma poterlo, kakor tudi živino. Na drugi strani potoka je večidel vasi ostalo. Ljudje pravijo, da so mislili, sodnji dan je, ko se je zemlja potresla, visoki hrib se v dolino pogreznil; pokanje in prašni oblaki so še žive tako ostrašili, da so na zemljo popadali. Pomoč so pa tudi že lepo prejeli iz vse Svajce za vdove in sirote: do danes so že več kot pol milijona frankov prejeii in bo še dolgo se jim pošiljalo, ker to zimo ne mor-jo še nič delati.
Razgled po »veto.
Il Rima piše „Osservatore Romano", da v god presyitlega cesarja avstrijan.-kega so v avstrijanskem hospicu „Ail'Anima" por.titikalno mašo imeli lavantinski knez in škof Monsign. Jakop Stepišnik; kardinala Hassun in Franclin sta bila v roketih pričujoča Po cerkvenem opravilu so se prečastito vodstvo in drugi gospodje podali v avstrijanski dvor ter so ondi svoje čestitanja za Nj. Veličanstvo naznanili.
Rimsko. Sliši se \ečkrat, kako rudečkarski roparji po Laškem žugajo tudi Vatikan napasti. Menda iz tega namena so v papeževih pismohramili popisali vse pisma in dokumente in prepis od tega dobijo vsi diplomati ter
oslanci tujih vldd, ki so pri papežu ko opravniki, da odo o kaki priliki vedili pričati, kaj je papeževe la-stine. Tudi, ako bi papež Rim zapustil, bi se to zgodilo pod varstvom diplomatov, ki so pri papežu. Znotraj Vatikana, kjer imajo s v. Oče svoje lastne (švicarske) straže, 80 le tč pomnožene. Tudi je vravnan telegraf in telefon, da se berzo d£ naznanilo, ako bi „liberalni" tolovaji jeli silo delati. Na pritiskanje tujih vldd je tudi laška vlada — hočeš, nočeš — svoje straže pred Vatikanom pomnožila. — Ko bi se kakemu judu kje na Turškem tako žugalo, kakor se namestniku Kristusovemu v Rimu, bi se pač hitelo poskerbeti za polno varnost, pri papežu pa se v dandanašnjih okolišinah lahko zgodi, da se ponavlja mučenstvo, ktero so preterpeli ie mnogi papeževi predniki. Pomoč Božja, in sicer čisto nepričakovana pomoč, se kaže vtem, da pri odpadu laške in francoske vlade se mogočni Rus in Prus naklanjata v pomoč sv. Cerk vi, in da v Avstriji konservativna stran na verh prihaja; Bog jo ohrani in vterdi, katoličane pa reši laž-niivega prostomisliaštva, ktero je mehka postelja vsih sovražnikov Rima in katoliške Cerkve.
Kaktšne koristi je obrodila tako imenovana „edina Italija" in „Rim ko njeno glavno mesto"? „Osservatore Romano * že nekaj časa prir aša silo zanimive dopise o „edini Italiji in o Rimu ko njeni stolnici Posebno znamenit je spis od 5. oktobra, kteri bodi tukaj p.»sne'. Že prej je skazal, kako sili.o so se namnožili jetniki, kak > grozno je narastlo število hudodelstev, zlasti med mladino, ki je odgojevuna po novi svobodi.
S tim skor vštric, pravi dalje, pa so razdevali male posestnike in lastnike hiš in zemljiš po velikem delu Italije. Naj raalopridniši zistem neprenašljivih davkov in nakladov, neusmiljenost, s kakoršno se iztirjavajo. samovoljno trinoštvo, kakor se delijo in nakladajo, ne morejo (»broditi boljšega sadu. Kakor so o časih propadajočega Rimskega cesarstva delali rimski davkarji v Galiji po sporočilih Salvijanovih, tako laški davkarji delajo zdaj od Snežnikov do Etne po tistem Laškem, ki ima Rini za glavno mesto.
Ko je edina Italija, da bi se s kervjo napasla, grabila premoženje redovnikov, redovnic, dobrotn*h naprav, „mertve roke", se je reklo, da hočejo razdjati velike zemljiške posestva, da se razdele in se zamorejo pomnožiti lastniki in mali posestniki; toda, kakor sicer, so bile to lažnjive besede, — kajti las*ine niso prišle ljudstvu v last, prišle so pa v roke odertnikom, judoin, vrad-nim špekulantom; mali posestniki nasproti so zgubili tudi še to, kar so imeli; stiskani od davkov so morali prodajati male posestva (poderi>, ali, kar je še hujše, gledati so aorali, kako so jih neusmiljeni davkarski rubežniki prodajali za kosec kruha. V dveh letih, kakor vradne štatistike skazujeio. so davkarije zarad neplačanih davkov prodale 13.258 »trinajst tisoč dve sto osem in petdeset) posestev, in v šestih letih, kar je Rim italijanska stolnica, od 1873 do 1.^79, je bilo 35.074 družinam ugrabljeno malo zemijiše ali pa hišica, ki je bi:a prej n jihova lasti na. Spoznalo ie teh pet in trideset tisoč družin, kakošno usmiljeno serce ima ta „edina Italija"! Krivica brez enakosti je ta, vdeleževati so? sreče te edine Italije s stolnico Rimom, pleniti deržav-ljane, da se plača vladi upnici deset ali k večemu 901 r.
Spis po daljnem pojasnovanji nove laške sreče pravi: Edina Italija s stolnim mestom Rimom je imela zapravdanih poslancev, županov in srenjskih odborniko , obsojenih zarad goljufije, s premijami obdarovamh g> ijuf.v, brezverce»• v vladnih in učiteljskih službah. Iu velike koristi je skazovala ta Italija z vednim obetanjem dobrot, ki nikoli n® pridejo in služijo samo za umetne volitve in za zborniško orožje. Obetalo se je pobotanje
izdajkov s prihodki, pa rastli so dolgovi; obetalo se je odpravljenie prisiljenega denarnega teka, pa se nada-ljeva; odpravile 60 se predpravice, toda predpravica hudobije vedno ostaja. Srenjski odbori imajo polno dolgov; srenjski denar je zadegan na brezglavne dela; javne opravila se slabo zveršujejo.... Nič ni nedotaknjenega, nič varnega; oplenjene so redovne hiie, preganjana družina, žaljena očetovska oblast v tem, kar ima naj bolj svetega, v verski izreji otrok; gotov propad slehernega, ki potrebuje tujega usmiljenja; nagiba se vlada k temu, kdor bi ji posodil denarja; nerodovitna je zemlja za lastnika kakor za vladinega „kolona"; za-perte so vrata do častnih stopinj vsakemu, kdor ne moli malika deržave, ne suče vesti po volji vladavcev, ne zataji vere zarad njih.
Povdarja dalje, kako je po novi slepi zistemi plam-teči Sicilec prisiljen kretati se po postavah in šegah, ki so ustrižene po potrebah Piemončana in Sardinca; da v imenu svobode Italijan ima veselje viditi, kako je Italija postala sužinja tujih šeg, navad, obertnosti, na-redb, izreje, in kako je italijanski genij (duh) na tezi, ker ga tčsejo po nemškem, ali angleškem, ali amerikan-ekem kopitu. In poslednji nasledek je splošni propad v vedah, v slovstvu, v umetnosti in znanstvih, v poljodel-stvu, v obertnosti, v tergovstvu, v italijanskem življenji.
Kteri Italijan bi se prederznil tajiti, da taki stan ima Italija čez deset let, odkar so Rim (po samosilstvu ugrabili in) postavili za glavno mesto italijansko? In pri tem še omenili nismo razdevnega propada včlikih in slavnih mest, silo naglega pačenja narodnega duha, zgi-novanja slavnega ponosa zarad veličanstva prešnjih časov, kar se zdaj o vsaki priliki, ko se o tem govori, očita kakor pregreha žaljene edinosti. Oh, kdor bi globoko preiskoval „koristi", ki jih je dosegla Italija iz te „edinosti", ki je od deset let doveršena, bi mu serce pokalo pri tem pogledu.
Tako pisavcc. Ne upamo si tolmačiti končnih besed tega spisa, ki pa so gotovo resnične, sicer bi se ne prederznil izreči jih v obličji kralja iu vsih laških sodni j in vradnij. Pravi namreč novi Italiji: „Non donna delle provincie, ma b.....Io."
V Eggenfeldn, Regensburške škofije, so bili 28. vel. serpana (avg.) štirje gospodje očitno z leče med veliko maso izobčeni, ker so se stalno branili velikonočno spoved opraviti. „Lažiliberalci" se po farizejsko hudujejo nad tem, kakor bi ne vedili, da celo vsaka naj manjši družba izločuje take ude, ki njenih postav ne spolnu-jejo. Vse drugač pa so ondotni verniki sprejeli to djanje, ktero je naredilo globok, pa blaživen vtis na versko življenje vse srenje. Izobčeni so: neki prisednik pri okrajni sodniji, en pisar pri okrajni sodniji, neki pro-vizor, in eden vživalcev bolniške milošnje.
Št 87. Naj priserčniši zahvala bodi preljubi Naši Gospej presv. Jezusovega Serca za zdravje, ki sem ga zadobila na nje milostno priprošnjo.	D.
St. 88. Močno se mi je zboljšala hudo bolna noga po priporočevanju k N. lj. Gospej presv. Serca; toraj bodi vekomaj hvaljena presv. D. Marija, N. lj. Gospa in zdravje bolnikov! Prosim pa tudi še daljne pomoči in popolnega ozdravljenja, ako je sveta volja Božja.
Marijana.
V molitev priporočeni:
Duhoven priporočen v bratovske molitve. — Uslišanje prošnje in spolnjenje želj v neki dobri reč». — — Devica prosi pri N. 1;. G. po posredovanji bratovšine pomoči zoper hudo bolezen v glavi, zoper ktero ji nobeno zdravilo ne pomaga. — Enako tudi sestra še v hujši bolezni. - Duhovni pastir posebno priporočen zoper nevarno bolezen v persih. — Več šolskih mladen-čev za Čedno življenje in dober napredek v soli. — Duhovnijani (farani) zoper marsikterc pregrehe. — Neka velika dobrotnica ubožnih, tudi šolske mladine, za vse dušne in telesne potrebe. — Huda bolezen me že dolgo časa tare: vse sem že poskusil, pa zastonj. Ker sem pa večkrat slišal in tudi bral, kako je ta ali uni na prošnjo preblažene Device Marije ljubo zdravje zopet zadobil, toraj se tudi jaz obernem s prošnjo do vseh pobožnih duš, naj bi se v svojih molitvah mene spominjale. Posebno srečnega bi se štel, ako bi kaka bogoljubna duša hotla za mene devetdnevnico v čast Naše ljube Gospe opraviti, da bi se mi po Marijini priprošnji ljubo zdravje povernilo. Ako bodem uslišan, hočem za to dobroto vse žive dni hvaležen biti. (S Primorskega.)
Zlate zerna za vsaki dan mesca.
17.	vinotoka. V keršanski popolnamosti velja vaja veliko več kakor pa veda; zato dostikrat priprosta kmetica Boga bolj ljubi, kakor naj učenejši profesor, minister, ali kteri si bodi učenjak.
18.	Zgubljeni čas se ne more nadomestiti, ker vsak naslednji čas je last Božja; s križem Jezusa Kr. se mora nadomestiti.
19.	Lahko je druge svariti, težko pa sam na-se dobro paziti.
20.	Ako imaš priložnost dobro storiti, skušaj manj pomišljevati in več storiti.
21.	Kdor svoje oko v večnost obrača, ložej časne nadloge prenaša.
22.	Prizadevajmo si, na zemlji se tako med seboj ljubiti, kakor se bomo ljubili v nebesih.
23.	Ljubezen do bližnjega je drajši, ako nam kako zopernost naklada, ker tako človek bližnjega ljubi iz čiste ljubezni do Boga. (S. Frančišk Sal.)
Listek za raznoterosti.
Bratovske zadeve.	__
Koledar za prihodnji teden:
17. vinotoka. S. Viktor. — 18. S. Lukež Evang. — 19. S. Peter Alkantarski. — 20. S. Janez Kancij. — 21. S. Uršula. — 22. S. Kordula. — 23. Dvanajsta nedelja po B:nk. S. Severin škof.
Zahvale:
Št. 86. Mrena mi je šla na oko, po 9dnevnici in nekterih zdravilih pa mi je čisto prešlo, da zopet vidim; zato, ljuba Marija, bodi tisočkrat zahvaljena!
V Ljubljani, 7. vinot. 1881. Marija Zupan.
Duhovskih posknženj so se vdeležiti čč. gg.: Ferd. Kogej, Juri König, Mat. Prijatel, Ant. Steno-vic, Fr. S tu p i ca.
t Priserčno zahvalo V imenu vse družine naznanjam za zares prav veliko in obilno keršansko sočutje o smerti in pogrebu našega preljubega očeta, g. Janeza La-ajne-ta, c. kr. okrajnega sodnika v pokoju, — za-valo prečastiti dunovšini, slavnim gg. vradnikom in sploh vsim blagim vdeležnikom! Prav iskreno naj bodo vsim priporočeni v pobožno molitev in blagi spomin. V Zlatem polji, 9. vinotoka 1881.
Karol Lapajne, župnik.
Poganjavci za koristi malih posestnikov Daj oe prezr6
v današnjem listu spisa o „koristih", kakeršne je obrodila tako imenovana „edina Italija" za male posestnike. Iz tega utegnejo soditi, kam mčri sploh „socijalizem" in njegovi patroni.
Hoda burja je pred nekterimi dnevi po Krasu in teržaški okolici naredila veliko škodo, ajdo in grozdje močnov otresla.
Živinska kuga, kakor pišejo, razsaja po nižjem Avstrijanskem, Ruskem in v Bosni; torej je prepovedano živino od ondot vvažati.
Bosna in južna Afrika. Č. gvVal. Lah je pretekli torek odrinil v Bosno — sam. Čez zimo misli ostati ri ondotnih nemških naselcih, kterim bo najberže tudi ožjo službo opravljal in ob enem pripravljal za naselbo Kranjcev, kterih bode v pervo blezo kacih 20—30 družin tje naselil. Na vprašanje, kako misli početi zastran stanovanj, je rekel, da bo na pervo postavil dolgo versto lesenih koč z mostovžem po sredi in s sobicami po obeh straneh, kakor celice, za posamezne družine. Vse bo leseno. Rokodelci bodo delali kmetom stanovanja, kmetje pa bodo rokodelcem polja obdelovali in si tako pošteno nasproti pomagali. Za cerkev bo v pervo postavil prezbi-terijo, tudi leseno, in to bo dosti za začetek; pustil pa bo prostor za cerkev ob koncu itd. Bog daj srečo!
Povedal je tudi, da se je č. P. Franc, Trapist, vernil iz južne Afrike, da bode nektere zadeve obravnal s Propagando v Rimu, odložil čast prijorstva v Banjaluki, in se bo potem z novo karavano kacih 30 oseb vernil v južno Afriko.
Dr. Jož. Stadler, vseučilišni profesor v Zagrebu, je poklican od papeževega poročnika na Dunaj zarad potrebne preiskave („ad processum informativum"), da postane nadškof Sarajevski. Ob enem ve „Katol. List", da je 5. t. m. dospelo v Zagreb že tudi cesarsko kraljevo imenovanje tega prečast. gospoda.
Sestri presv. R. Kervi v Banjaluki, Bosna, Eliza Tolsedorf in Hel. Peič, imate od c. kr. vlade in preč. škofijstva privoljenje 3 mesce privatno zbirati za zidanje šoje in ubožnice. Vse je drago, zlasti ker kamnje morajo 3 in les 10 ur daleč dobivati.
Duhovske spremembe.
V	Ljubljanski škofiji: Č. g. Anton Kerčon je dobil duhovnijo Vavta vas; č. g. Fr. Eržen Zalilog. Novomašnik č. g. Jož. Lesar je za višji nauke sprejet v Av-guštineum na Dunaju. Prestavl jeni in postavljeni jso čč. gg. duh. pomočniki: Mih. Arko, sem. duhoven, v Škofjo loko: Matej Kljun, sem. duhoven, v Šmartno pri Lit.; Al. Bobek iz Loškega potoka v Št. Juri pri Svib.; Jož. Zevnik, sem. duh., v Loški potok; Jož. Zalokar iz Planine v Hrenovice; Gašp. Majar, sem. duhoven, v Planino; Jan. Mazgon iz Drage v spod. Idrijo ; Andr. Pipan z Verhnike na Brezovico; Gabriel Weiss iz Št. Jurja na Verhniko; Ant. Lenasi z Dobernič v Čemi verh pri Idriji; Drag. Kurent^ od sv. Križa pri Kost. v Dober-niče; Jak. Lebar s Čateža k Sv. Križu; Juri König iz Cerkelj v Vinico: Fr. Rozman z Vinice na Jesenice.— Dušnopastirska služba na Gradu ljubljanskem je po odpovedi č. g. Jan Gostiša 6. okt. razpisana. Tako tudi kuracija Podkraj 20. okt.
V	Teržaški Škofiji; K sv. Ivanu pride č. g. Ant. Kjuder iz Skednja. Č. g. Ant. Devetak. katehet pri novem sv. Antonu, ere za kaplana v teržaško ubožnico, in od oiidod na njegovo mesto č. g. Ivan Bastjan.
Dobrotni darovi.
Za pogorelce v Knežaku: Dolski farani po čast. g. župn. J. Jarcu 5 gold. — Č. g. župnik Karol Lapajne 1 gl. — S Kerke po č. g. župniku J. Zorcu 4 gl.
Za pogorelce v Dobračevi v Žirovski j ari: S Kerke po č. g. J. Zorcu 4 gl. — G. Janez Zorman 2 gl. — G. A. J. 1 gl.	8
Za pogorelce v Cerkljah: Dolski farani po čast. g. župniku J. Jarcu 5 gl. — Č. e. K Lapajne 1 gld. — S Kerke po č. g. župniku J. Zorcu 4 gl.
Koledniku sv. Miklavža (za novo cerkev v Bohinjski Bistrici): Dolski farani po č. g. župn. J. Jarcu 20 gld. Gosp. A. J. 5 gl. — Gosp. Jan. Zorman 2 gl. — Neka gospá 1 gl. 50 kr.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Č. g. župnik L. Hiti 5 gl. — Gosp. Jan. Zorman 5 gl. — Dolski farani po č. g. J. Jarcu 9 gld. 12 kr. — Neka gospá 1 gl. 50 kr. — Po č. P. Angeliku 1 gl. - Po Č. g. J. Porentu neimenovana 1 gl. — Č. g. K. K. v Kri-ževem pri Kostanjevici 1 gl.
Za Študentovsko kuhinjo: Č. g. župnik L. Hiti v Ustij i 3 gl. — Č. g. župnik Fr. Vohinec 1 gl. — Gosp. Oroslav Dolenec 1 gl. - Dolski farani po č. g. župn. J. Jarcu 3 gl.— Milostni gosp. stolni prošt Jožef Zupan 10 gl. — N. J. 50 kr. — Č. g. župnik Mat.Absec3gL — G. Z. 5 gl. - C. g. prof. T. Zupan 5 gld. — Ana Müller 1 gl. — Po c. P. Angeliku Hribarji 1 gl. 30 kr. G. Radoslav 1 gl. — G. Jan. Zorman 2 gld. — G. A. J. 1 gl. — Neimenovana 14 kr.
Za opravo uboŽnih farnih cerkev naše Škofije: Pri č. g. Uršulinaricah oddano 10 gl. — Z Lipoglava 10 gl. 8 kr. — C. g. Ant. Zupančič 2 gl. — Marija Epih 2 gl.
Za sv. Učeta: Dolski farani po č. g. župniku J. Jarcu 5 gl. — S Svete gore po č. g. župniku M. Absec-u 12 gl. — Popravek: iz št. Gotharda (v listu št. 40) naj se bere 1 gl. 15 kr. (nam. 1 gl.).
Za Bosno: Po pn. g. kan. P. Urhu 1 gl.
Za novo cerkev in samostan redov. Trapistov v Bosni : Dve gospodičini 5 gl.
Za vstonovo semenisa in bolnišnice v Filipopolji" „V čast Jezusa, našega Odrešenika, in v čast sv. Mihaela nadangelja in sv. Frančiška Seraf." 25 gold. — „Bog daj in Mati Božja izprosi, da bi se vsi nezedinjeni gerki zedinili z edino pravo sv. kat. Cerkvijo!" 25 gl.
Za afrikanski misijon: Po pn. g. kan. Urhu 1 gl.
Za sv. Detinstvo: Po pn. g. kan. Urhu 1 gld. — „Pridi k nam tvoje kraljestvo!" 5 gl. — Č. g. Matija Videmšek z Osilnice 12 gl. 60 kr. za sv. leto. — N. J. 50 kr.
Za bratovšino Naše ljube Gospe presv Serca: Č. g. župnik L. Hiti 2 gl.
Za naj potrtbniŠi misijone: „Pridi k nam Tvoje kraljestvo!" 5 gl.
Opomba. Darovi iz mestne Kranjske duhovnije, zaznamnjani v zadnji štev. 40 za Knežak, Dobračevo, Cerklje in Boh. Bistrico, so bili oddani v kn.-škof. pisarni.	yred.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. J. Z —n v T.: Prejeli tudi od g. S.; za oboje prav serčna hvala! — G. d. K.: Kakor nalaš — non plus ultra — mnogim v veselje. Deo Tibique gratias! — G. J. K. v G.: Ad a): Dobite skoraj: ad b): Bomo vidili, kaj da Bog na prošnjo sv. Jož. — G. E.: Bode se oddalo naj primčrniše, ko bo moč. — G. J—č: Precej prihodnjič.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. - Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.