O X d? ^ ■trt Klimatske razmere v marcu Nadpovprečno topef in sončen marec Sušen marec Padavine niso nikjer dosegle piti petine dolgoletnega povprečja Svetovni dan meteorologije 23. marec je svetovni dan meteorologije, letos na lemo PRIHODNOST NAŠEGA PODNEBJA VSEBINA 1. METEOROLOGIJA..............................................................................................................................................3 1.1. Klimatske razmere v marcu 2003..........................................................................................................................3 1.2. Razvoj vremena v marcu 2003............................................................................................................................17 1.3. 2. konferenca o udejstvovanju žensk v meteorologiji in hidrologiji....................................................................23 1.4. 23. marec je svetovni dan meteorologije.............................................................................................................24 2. AGROMETEOROLOGIJA................................................................................................................................25 3. HIDROLOGIJA...................................................................................................................................................29 3.1. Višine in temperature morja................................................................................................................................29 3.2. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v marcu 2003 ..................................................................................33 4. ONESNAŽENOST ZRAKA................................................................................................................................35 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH...........................................43 6. POTRESI..............................................................................................................................................................46 6.1. Potresi v Sloveniji - marec 2003.........................................................................................................................46 6.2. Svetovni potresi - marec 2003 ............................................................................................................................48 7. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM..................................................................................50 UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: ANDREJA ČERČEK-HOČEVAR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH VERICA VOGRINČIČ SILVO ŽLEBIR Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ Fotografija z naslovne strani: Ob toplem vremenu v začetku marca je sneg hitro kopnel (Foto: Tanja Cegnar) Cover photo: Warm weather at the beginning of March caused rapid snow melting (Photo: Tanja Cegnar) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1. METEOROLOGIJA 1. METEOROLOGY 1.1. Klimatske razmere v marcu 2003 1.1. Climate in March 2003 Tanja Cegnar Marec je prvi mesec meteorološke pomladi. Marca se dolžina svetlega dneva že izenači z dolžino noči in moč sončnih žarkov hitro narašča. Sončni žarki najprej ogrejejo tla in od njih se ogreva spodnja plast ozračja, marca otoplitev v višje plasti ozračja še ne seže. Povprečna mesečna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem, vendar ni presegla meja običajne spremenljivosti. Sončnega vremena je bilo povsod po državi vsaj za tretjino več kot v dolgoletnem povprečju, glavni pečat letošnjemu marcu pa je dalo suho vreme, saj marsikje ves mesec ni bilo omembe vrednih padavin, nikjer v državi pa padavine niso dosegle petine dolgoletnega povprečja. Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Z izjemo prvega dne je bilo prvih pet dni marca toplejših od dolgoletnega povprečja, z izjemo Primorske se je 5. in 6. ohladilo nekoliko pod dolgoletno povprečje. Sledilo je petdnevno nadpovprečno toplo obdobje, v dneh sredi meseca je bila temperatura skoraj povsem izenačena z dolgoletnim povprečjem. Od 21. do 23. marca je bilo skoraj povsod hladneje kot v dolgoletnem povprečju, na Primorskem je ohladitev zaostajala za en dan glede na ostalo Slovenijo. Zadnji dnevi v marcu pa so bili spet toplejši kot običajno. © 2 o Q O -2 M Q O BILJE lll..lil..l.| A . --!■■ ■F 1111111111111111111111111111111 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 £6 i 4 S 0 o -2 J -4 O -6 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 i 4 g 0 O -2 O -6 ■ HIIMIV -JL MURSKA SOBOTA 1 _ ll Jll l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka marca 2003 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, March 2003 V visokogorju so najnižjo temperaturo zraka izmerili 15. marca, na Kredarici se je živo srebro spustilo na -15.3 °C. V pretežnem delu države so najnižjo temperaturo izmerili 15. marca. Povsod, tudi ob morju, se je temperatura spustila pod ledišče, a nikjer pod -10 °C. V visokogorju je bilo najtopleje 2. marca, na Kredarici so izmerili 4.4 °C, drugod po državi pa se je najbolj ogrelo v zadnjih dneh marca, to je od 25. do 30. marca. Po nižinah se je ogrelo nad 20 °C, ob morju se je živo srebro ustavilo pri 18.2 °C, saj je bilo marca morje še hladno. Tudi na Gorenjskem v krajih z nadmorsko višino nad 500 m temperatura ni dosegla 20 °C. Povprečna marčna temperatura zraka v Ljubljani je bila 7.4 °C, kar je 2.0 °C več od povprečja obdobja 1961-1990, kar je še v mejah običajne spremenljivosti povprečne marčne temperature. K visoki 8 6 4 -4 8 8 6 2 2 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo povprečni temperaturi zraka so bolj prispevali nadpovprečno topli popoldnevi kot jutra, saj je bila povprečna najnižja dnevna temperatura 1.3 °C, kar je le 0.4 °C nad dolgoletnim povprečjem. Marčna jutra so bila najhladnejša leta 1987 z -3.0 °C, najtoplejša pa leta 1994 s 5.3 °C, tudi leta 2001 je bila povprečna najnižja dnevna temperatura marca visoka, mesečno povprečje je bilo 5.2 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 13.9 °C, kar je za 3.5 °C nad dolgoletnim povprečjem in presega običajno spremenljivost. Od sredine minulega stoletja dalje so bili marčni popoldnevi najtoplejši leta 1994 s 16.2 °C, najhladnejši pa leta 1962 s 5.6 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar se je v zadnjih desetletjih močno spremenila okolica, kar vpliva na lokalne temperaturne razmere. -5 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 Slika 1.1.2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu marcu Figure 1.1.2. Mean daily maximum and minimum air temperature in March and the corresponding means of the period 19611990 Tako kot v nižinskem svetu je bil marec tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna marčna temperatura zraka -5.0 °C, kar je za 2.1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bil najhladnejši marec 1987 s povprečno mesečno temperaturo -11.9 °C, najtoplejši pa je bil marec 1994 z -2.6 °C. Na sliki 1.1.2. desno sta povprečna marčna najnižja dnevna in povprečna marčna najvišja dnevna temperatura zraka na Kredarici. LJUBLJANA BEŽIGRAD 11 Tf "i H 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3. Število ledenih dni v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.3. Number of days with maximum daily temperature bellow 0 °C in March and the corresponding means of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.4. Število hladnih dni v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.4. Number of days with minimum daily temperature bellow 0 °C in March and the corresponding means of the period 1961-1990 Na sliki 1.1.3. je marčno število ledenih dni v Ljubljani od sredine minulega stoletja dalje; ledeni so dnevi, ko se temperatura ves dan ne dvigne nad ledišče. Že od marca 1987 v Ljubljani ni bilo ledenega dneva. Največ ledenih dni je bilo marca 1971, našteli so jih 5, od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani le 9 marcev z ledenimi dnevi. Hladni so dnevi z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem, za Ljubljano so prikazani na sliki 1.1.4., dolgoletno povprečje je bilo izenačeno. Izvedeni mesečni podatki o temperaturi zraka, padavinah, sončnem obsevanju in zanimivejših meteoroloških pojavih so zbrani v preglednici 1.1.1.; podatki desetdnevnih obdobij, zanimivi predvsem za kmetovalce, so v preglednicah 1.1.2. in 1.1.3. ter 1.1.4. Na sliki 1.1.5. je prikazan potek najvišje, povprečne in najnižje dnevne temperature zraka na Kredarici, letališču v Portorožu, v Biljah, Ljubljani, 20 15 3 10 5 0 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 30 6 5 25 4 S 3 J 15 2 10 5 0 0 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Novem mestu, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Za vse nižinske postaje, razen za Maribor, je podan tudi potek najnižje dnevne temperature zraka na višini 5 cm. o P H < S H O O < p H H 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN -15 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN < (H H < & W Ph s w H -15 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN < (H < (H W Ph S w H 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 < (H H < & W Ph w H -15 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O P H < S H -15 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN P H < S H 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O P H < S H -15 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN Slika 1.1.5. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena) marca 2003 Figure 1.1.5. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), March 2003 Marca je bila povprečna temperatura zraka povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem, največji je bil odklon od dolgoletnega povprečja na skrajnem severozahodu države. V Ratečah je bilo 2.5 °C topleje od dolgoletnega povprečja, drugod po državi je bil temperaturni odklon v mejah običajne spremenljivosti. Najbližje dolgoletnemu povprečju so bile razmere na Goriškem, ob obali, na Kočevskem in ponekod v Prekmurju, v teh krajih temperaturni odklon ni presegel 1 °C. Na sliki 1.1.6. je prikazan odklon povprečne temperature marca od dolgoletnega povprečja. DAN 25 25 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1.1.6. Odklon povprečne temperature zraka marca 2003 od povprečja 1961-1990 Figure 1.1.6. Mean air temperature anomaly, March 2003 Slika 1.1.8. Višina padavin marca 2003 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.8. Precipitation amount in March 2003 compared with 1961-1990 normals Urad za meteorologijo Slika 1.1.7. Prikaz porazdelitve padavin marca 2003 Figure 1.1.7. Precipitation amount, March 2003 20 mm 18 mm 16 mm 14 mm 12 mm 10 mm 8 mm 6 mm 4 mm 2 mm 0 mm 140 % —1130 % Slika 1.1.9. Trajanje sončnega obsevanja marca 2003 v primeijavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.9. Bright sunshine duration in March 2003 compared with 1961-1990 normals Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.7. je prikazana višina padavin v marcu, največ jih je bilo na območju Kočevskega roga. Nikjer v državi ni padlo več kot 20 mm padavin, v pretežnem delu države celo manj kot 10 mm. Na Primorskem padavine niso presegle 5 mm. Shematsko je odklon padavin od dolgoletnega povprečja prikazan na sliki 1.1.8., padavin je bilo povsod manj kot petina dolgoletnega povprečja, približno polovica države je dobila manj kot 5 % povprečnih padavin v marcu. Na sliki 1.1.10. je shematsko prikazan odklon marčnih padavin od dolgoletnega povprečja. Če upoštevamo le dneve z vsaj 1 mm padavin (preglednica 1.1.1.), je bilo padavinskih dni največ na v Beli krajini, v Črnomlju so jih našteli 6. V Murski Soboti ni bilo niti enega takega dneva. 20 § 15 O ►J > e io Slika 1.1.10. Mesečne višine padavin v mm marca 2003 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.10. Monthly precipitation amount in March 2003 and the 1961-1990 normals 25 i___________,_____ Slika 1.1.11. Število padavinskih dni v marcu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.11. Number of days in March with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 300 250 --- Slika 1.1.12. Višina padavin v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.12. Precipitation in March and the mean value of the period 1961-1990 £ £ Q < Ph < Z 200 -- 150 100 - 50 0 LJUBLJANA BEŽIGRAD ,...................................................................................I................... ............................................1..................................................................... 1 I.J 1 ■ iL . i . 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 V Ljubljani je padlo komaj 3 mm, kar je le 3 % dolgoletnega povprečja (slika 1.1.12.). Od sredine minulega stoletja sta bila le dva marca z manj padavinami kot letos, leta 1953 in leta 1973 so namerili po 1 mm, največ padavin je bilo marca 1975, ko so namerili 248 mm, v bližnji preteklosti pa je bil najbolj moker marec 2001 z 200 mm. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.13. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. JI 8 W S 6 KREDARICA > w m pq O O £ >o £ O o -..............................0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN BILJE S pq O O Z >o z o 0 - i i i .- ,- .- ,- .- .- ,- .- .- ,- . .- ,- ,- ,- .- .- ,- .- .- ,- .- .- .- ,- ,- .- ,J0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN w J: 8 > w VI 6 ra 6 o o 4 >g £ o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN S 8 " w S 6 > < 3 4 NOVO MESTO ijp 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > w vi m o o N >o N o I 8 S 6 H > < 3 4 ^ 2 - CELJE 8 > m 6 ra 6 o o z 4 >0 z o 2 M 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN w J: > A D A Ph MARIBOR ,. I rJPn-lrrrrrPPrrrrrrrrrrrrrrrrJ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > W VI m o o N >o N o I 8 w S 6 > A 4 Ph 2 - ■ MURSKA SOBOTA 8 > w vi 6 ra 6 o o 4 >g § vi 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN W £ > A D A Ph PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > W VI m o o N >o N o Slika 1.1.13. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) marca 2003 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.13. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, March 2003 12 12 2 12 10 10 10 10 8 8 8 6 6 - 6 4 - 4 4 - 4 2 - 2 2 ---------- 2 12 12 12 12 10 10 10 10 8 8 6 4 2 2 2 - 2 0 0 - 0 12 12 12 12 10 10 10 10 8 - 8 6 - 6 4 - 4 2 - 2 0 - 0 0 - 0 12 12 12 12 10 10 10 10 8 - 8 6 - 6 4 - 4 2 2 - 2 0 - 0 0 - 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.9. je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo marca povsod po državi vsaj za tretjino več kot v dolgoletnem povprečju, na obali je sonce sijalo 227 ur, kar je 40 % več od dolgoletnega povprečja, na Goriškem je bilo dolgoletno povprečje z enakim številom ur sončnega vremena preseženo za 57 %. Na Kredarici je bilo 192 ur sončnega vremena, kar je za 41 % več od dolgoletnega povprečja. ti p o J > m 200 150 100 LJUBLJANA ■d J L P 1 Slika 1.1.14. Število ur sončnega obsevanja v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Bright sunshine duration in hours in March and the mean value of the period 1961-1990 250 50 0 1951 1956 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 V Ljubljani je bilo marca 208 ur sončnega vremena, kar je za dobre tri petine več od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.14.). Doslej najbolj sončen je bil marec 1953 z 248 urami, najbolj siv pa je bil marec 1964, ko je sonce sijalo le 50 ur. § 10 o J 8 > H 6 LJUBLJANA —1-.....—..... 30 25 g2° Q O J 15 -> w H >K 10 _ 5 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.15. Število jasnih dni v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Slika 1.1.16. Število obdobja 1961-1990 oblačnih dni v marcu in povprečje Figure 1.1.15. Number of clear days in march and the mean Figure 1.1.16. Number of cloudy days in March and the mean value of the period 1961-1990 value of the period 1961-1990 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. V nadpovprečno sončnem marcu je bilo tudi jasnih dni več od dolgoletnega povprečja. Na Goriškem, na Krasu, v Vipavski dolini in ob morju je bilo od 12 do 15 jasnih dni. Na Kredarici so zabeležili 7 jasnih dni. V Ljubljani je bilo 8 jasnih dni (slika 1.1.15.), kar je opazno več od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo 6 marcev brez zabeleženega jasnega dneva, marca 1953 pa je bilo kar 14 jasnih dni. Oblačnih dni je bilo malo v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Med območja z največ oblačnih dni spadajo Bela krajina, Dolenjska, Štajerska in Koroška. Najmanj oblačnih dni je bilo na jugozahodu države. V Ljubljani so bili letos marca 3 oblačni dnevi (slika 1.1.16.), kar je 10 dni manj od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo 25 oblačnih dni marca 1964. Samo 1 oblačen dan je bil marca 1953. Povprečna oblačnost je bila najmanjša na jugozahodu države, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 3 do 3.5 desetin neba. Tudi v krajih z največjo povprečno oblačnostjo, to je v visokogorju, na Štajerskem in Koroškem, so oblaki v povprečju prekrivali komaj 5 do 5.5 desetin neba. V Ljubljani je bila povprečna oblačnost 4.4 desetine, od sredine minulega stoletja je bil najbolj siv marec 1964 z 8.9 desetinami povprečne oblačnost, največ jasnega neba pa je bilo marca 1953 z 2.7 desetinami povprečne oblačnosti. 4 0 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki parametri - marec 2003 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - March 2003 Postaja Temperatura Sonce Obla č nost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 4.9 1.4 12.7 -1.1 19.4 30 -7.7 23 19 0 468 199 4.2 5 9 1 1 0 0 0 0 0 4.9 Kredarica 2514 -5.0 2.1 -2.3 -7.5 4.4 12 -15.3 15 31 0 776 192 141 5.2 7 7 15 12 3 1 10 31 200 4 750.3 2.7 Rateče-Planica 864 3.3 2.5 11.9 -3.4 19.2 24 -8.4 23 29 0 518 204 139 4.0 5 11 2 2 1 1 0 12 15 2 921.1 4.7 Bilje pri N. Gorici 55 8.0 0.8 15.7 1.3 21.3 26 -3.2 17 11 0 372 227 157 3.6 3 12 1 1 1 0 1 0 0 1015.9 5.9 Slap pri Vipavi 137 8.2 1.1 15.8 2.0 22.5 26 -2.5 1 6 0 356 3.2 5 15 1 1 0 0 0 0 0 5.4 Letališče Portorož 2 7.5 0.5 14.3 2.0 18.2 27 -3.2 23 8 0 387 227 140 3.5 3 13 4 5 1 0 0 0 0 1022.6 6.8 Godnje 295 7.3 1.6 14.3 2.2 20.0 25 -2.0 7 5 0 393 3.0 5 15 2 1 1 0 2 0 0 4.8 Postojna 533 5.0 1.5 12.0 -1.3 20.0 26 -5.0 1 22 0 466 221 165 3.5 3 10 2 2 2 0 1 0 0 5.6 Kočevje 468 3.7 0.1 12.5 -2.1 20.5 27 -7.9 23 25 0 506 4.4 7 8 16 14 5 1 4 11 17 1 4.8 Ljubljana 299 7.4 2.0 13.9 1.3 21.2 25 -4.4 23 12 0 374 208 163 4.4 3 8 3 3 2 1 1 3 9 1 987.4 6.2 Bizeljsko 170 6.6 1.0 14.1 0.3 23.2 30 -7.2 23 16 0 395 4.7 8 10 9 13 4 1 1 1 1 5.7 Novo mesto 220 6.5 1.5 13.4 0.3 22.4 30 -6.5 23 17 0 407 204 153 4.4 6 10 6 8 3 1 4 4 11 1 995.5 5.5 Črnomelj 196 6.6 1.6 13.7 -0.2 22.7 30 -8.0 23 17 0 383 4.4 9 10 16 17 6 1 2 1 5 1 6.3 Celje 240 6.0 1.5 13.6 -0.7 22.2 30 -8.8 23 17 0 418 188 155 5.4 11 8 4 6 2 2 2 0 0 994.2 5.9 Maribor 275 6.9 1.7 13.1 1.6 20.9 30 -5.4 23 8 0 385 189 142 5.3 9 6 4 5 1 1 0 3 5 1 989.4 6.6 Slovenj Gradec 452 4.3 1.1 12.6 -2.5 21.2 30 -9.3 23 25 0 487 185 130 5.1 9 10 3 4 1 0 2 4 10 1 5.6 Murska Sobota 184 5.4 0.6 12.3 -0.1 21.3 30 -8.5 23 13 0 452 190 140 4.8 8 10 2 3 0 0 3 1 1 1 1000.9 6.3 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo > 25 °C SD - število dni s padavinami > 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi <12 °C). n TD = ^ (20 °C - TSi) če je TSt < 12 °C i=1 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka -Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - March 2003 marec 2003 Postaja I. d e k a d a I I. d e k a d a III. d e k a d a T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 7.3 13.1 16.2 2.3 -1.1 1.1 -2.0 7.0 13.8 16.9 2.0 -0.9 -0.1 -4.0 8.2 15.7 18.2 1.7 -3.2 0.2 -6.0 Bilje 7.5 15.0 17.8 0.9 -3.1 -1.8 -5.4 7.4 14.9 18.1 0.9 -3.2 -2.5 -6.7 9.0 16.9 21.3 1.9 -3.0 -1.0 -6.3 Slap pri Vipavi 7.5 14.8 18.0 1.5 -2.5 -1.8 -5.0 7.9 15.1 19.5 1.9 -1.0 -1.3 -4.0 9.2 17.5 22.5 2.6 -2.0 0.9 -4.0 Postojna 4.0 10.0 16.8 -1.1 -5.0 -3.3 -7.4 4.6 11.2 18.0 -1.1 -5.0 -3.2 -7.3 6.1 14.4 20.0 -1.7 -5.0 -3.8 -7.2 Kočevje 2.3 10.3 18.0 -2.1 -6.0 -3.6 -7.7 2.9 10.6 19.4 -2.2 -4.2 -3.8 -6.2 5.6 16.3 20.5 -1.8 -7.9 -4.2 -10.4 Rateče 2.0 9.6 16.3 -3.7 -7.0 -6.9 -12.8 2.8 10.7 15.2 -3.9 -7.4 -7.2 -11.7 4.9 15.1 19.2 -2.7 -8.4 -6.2 -12.5 Lesce 3.3 10.1 18.2 -1.4 -3.6 -2.6 -5.0 4.9 11.9 17.5 -1.4 -4.6 -2.7 -6.7 6.3 15.6 19.4 -0.6 -7.7 -2.5 -9.7 Slovenj Gradec 3.0 10.1 17.4 -2.3 -7.0 -4.6 -10.0 3.6 11.1 16.5 -2.5 -5.5 -4.5 -8.0 6.0 16.1 21.2 -2.7 -9.3 -4.8 -11.2 Brnik 3.3 10.2 16.5 -1.5 -4.7 4.2 12.3 18.4 -2.4 -5.3 6.3 16.0 20.2 -1.9 -8.1 Ljubljana 6.0 11.7 18.4 0.8 -2.0 -2.9 -6.8 6.7 12.9 19.1 1.0 -2.0 -3.7 -6.9 9.4 16.9 21.2 1.9 -4.4 -4.5 -10.5 Sevno 5.1 9.6 16.4 1.8 -0.6 -0.8 -3.6 4.8 10.3 17.6 1.4 -2.3 -2.0 -6.0 8.8 15.4 19.7 4.1 -4.8 0.4 -8.1 Novo mesto 4.7 11.0 18.1 -0.2 -2.6 -1.9 -4.9 5.6 11.8 20.4 -0.2 -2.7 -2.2 -6.0 8.8 17.1 22.4 1.2 -6.5 -1.8 -9.9 Črnomelj 5.0 11.3 19.6 -0.6 -3.5 -1.9 -5.0 5.7 12.0 20.6 -0.8 -3.5 -2.0 -5.0 8.9 17.5 22.7 0.5 -8.0 -1.6 -9.5 Bizeljsko 5.3 11.8 19.0 0.3 -3.0 -1.0 -4.0 5.6 12.2 19.4 -0.1 -2.4 -1.2 -3.8 8.6 18.1 23.2 0.6 -7.2 -0.7 -8.0 Celje 4.6 11.4 19.3 -1.1 -4.8 -3.4 -6.8 5.4 12.1 19.9 -1.2 -5.5 -3.4 -8.6 8.0 17.1 22.2 0.2 -8.8 -3.5 -11.9 Starše 4.9 11.2 18.0 -0.2 -4.7 -1.6 -6.0 5.4 11.4 19.1 0.2 -3.0 -1.1 -4.5 7.9 16.8 22.0 -0.4 -7.8 -2.3 -8.5 Maribor 5.5 11.0 19.2 1.1 -2.9 6.0 11.7 19.0 1.6 -1.8 9.0 16.4 20.9 2.2 -5.4 Jeruzalem 5.4 9.6 16.0 2.0 -1.5 0.2 -2.5 5.6 9.6 19.0 1.8 -1.0 -0.1 -5.0 10.1 15.3 21.0 4.6 -5.5 1.5 -8.0 Murska Sobota 3.8 9.4 16.3 -0.2 -3.8 -2.4 -6.2 5.2 10.9 19.9 0.7 -4.5 -1.4 -6.6 7.1 16.3 21.3 -0.8 -8.5 -3.3 -9.6 Veliki Dolenci 4.9 8.8 15.9 1.4 -0.6 -1.6 -4.8 5.5 10.1 18.5 2.2 -2.0 -1.1 -7.0 9.5 15.3 20.0 3.5 -5.5 -2.0 -9.5 LEGENDA: LEGEND: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - marec 2003 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - March 2003 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1.1.2003 Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 4.1 2 0.1 1 0.0 0 4.2 3 151 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 0.0 0 1.2 1 0.0 0 1.2 1 105 0 0 0 0 0 0 0 0 Slap pri Vipavi 1.0 2 0.0 0 0.0 0 1.0 2 141 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 1.0 1 1.2 1 0.0 0 2.2 2 174 0 0 0 0 0 0 0 0 Kočevje 2.0 4 14.1 5 0.0 0 16.1 9 234 17 7 7 3 0 0 17 10 Rateče 0.8 2 1.2 1 0.0 0 2.0 3 81 15 10 7 2 0 0 15 12 Lesce 0.7 1 0.4 1 0.0 0 1.1 2 95 0 0 0 0 0 0 0 0 Slovenj Gradec 0.9 1 1.0 1 0.6 1 2.5 3 88 10 4 0 0 0 0 10 4 Brnik 0.6 1 0.4 1 0.0 0 1.0 2 128 0 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana 2.1 2 1.3 1 0.0 0 3.4 3 139 9 3 0 0 0 0 9 3 Sevno 1.4 2 6.9 5 0.0 0 8.3 7 68 5 2 2 2 0 0 5 4 Novo mesto 3.1 4 3.0 3 0.0 0 6.1 7 170 11 4 0 0 0 0 11 4 Črnomelj 6.4 4 9.2 4 0.0 0 15.6 8 201 5 1 0 0 0 0 5 1 Bizeljsko 3.5 3 4.0 5 1.9 1 9.4 9 110 1 1 0 0 0 0 1 1 Celje 1.2 2 1.9 4 1.1 1 4.2 7 103 0 0 0 0 0 0 0 0 Starše 2.4 3 1.3 2 0.0 0 3.7 5 107 3 3 1 1 0 0 3 4 Maribor 2.8 4 0.9 3 0.0 0 3.7 7 82 5 3 0 0 0 0 5 3 Jeruzalem 1.1 3 0.3 1 0.0 0 1.4 4 68 2 1 1 1 0 0 2 2 Murska Sobota 1.4 4 0.1 1 0.0 0 1.5 5 52 1 1 0 0 0 0 1 1 Veliki Dolenci 1.9 3 0.1 1 0.0 0 2.0 4 37 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2003 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1.1.2003 - total precipitation from the beginning of this year (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. marca 2003 140 120 l100 g > 80 < Q á 60 Ž >g 40 > 20 0 JAN FEB MAR 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica 10.9 % 18.6 % N 50 m/s 0.9 % NNW 5.1 m/s NNE 2.(5 m/s 1.4 % WNW 0.8 %/s Uf 19 % W 1.9 m/s 2.9 % WSW 2.1 %/s CMC 8.7 % ENE 1.3 m/s 10.5 % E 1.8 m/s ESE 65% ESE 1.5 m/s WSW 1.0 m/s 0.6 % WSW 3.5 %/s ESE 2.0 % ESE 1.6 m/s 0.1 % SW 1.1 m/s 8.3 % SE 3.9 m/s 0.2 % SSW 1.2 m/s 0.7 % S 1.9 m/s 3.1 % SSE 3.6 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje NNW 1.? %/s 0.9 % N 1.0 m/s 1.4 % NNE 1.9 m/s 2.4 % NW 1.6 m/s MC 19 % NE 2.5 m/s M 51 % N 0.7 m/s 4.5 % N 1.9 m/s NNW 0.6 m/s 9.8 % NNE 0.7 m/s 7.1 % NNW 1.4 %/s 6.7 % NNE 2.7 %/s 0.5 % NE 2.0 m/s 14.8 % NE 0.9 m/s 23.7 % NW 1.6 m/s 4.3 % NE 2.2 m/s 0.3 % ENE 1.3 m/s 4.8 % ENE 1.5 m/s 2.8 % W 4.1 m/s 0.6 % E 0.8 m/s 1.9 % W 1.0 m/s 4.1 % E 1.2 m/s 4.1 % ESE 1.1 m/s 10.3 % SW 2.7 m/s SE 6 7 % SE 1.5 m/s 1.0 % SW 0.8 m/s SE 6 6 % SE 1.6 m/s 5.9 % SSW 2.2 m/s CSC 49 % SSE 1.4 m/s SSW 20 % CSE 115 % SSW 1.0 m/s SSE 1.9 m/s 4.2 % S 1.2 m/s 9.0 % S 1.5 m/s 1.7 % N 1.3 m/s M 2.4 % N 2.8 m/s 1.1 % NNW 1.11 %/s 2.0 % NNE 1.6 m/s 2.9 % NNW 2.7 %/s 4.3 % NNE 2.9 %/s 7.1 % NE 2.4 m/s NW 3.5 m/s MC 13.7 % NE 3.2 m/s 4.9 % WNW 2.0 m/s 12.2 % WSW 1.1 m/s 12.8 % SW 1.1 m/s 13.4 % ENE 2.8 m/s 2.0 % t 2.5 m/s W 2.5 m/s 1.7 % ESE 1.3 m/s 1.5 % SE 1.2 m/s 4.6 % WNW 1.8 m/s _ 2.6 % 4.9 % E 2.8 m/s W 1.7 m/s WSW 1.7 %/s 5.9 % SW 2.2 m/s CMC 5.6 % ENE 2.8 m/s 26.9 % E 2.5 m/s esc 25 5 % ESE 2.1 m/s SE 19 % SE 1.0 m/s 10.3 % SSW 1.1 m/s 3.3 % SSE 1.3 m/s 0.5 % S 1.5 m/s Slika 1.1.17. Vetrovne rože, marec 2003 Figure 1.1.17. Wind roses, March 2003 13 13.0 % ENE 3.2 m/s 10.3 % W 1.0 m/s WSW 2.2 m/s ESE 28 8 % ESE 2.5 m/s 0.7 % SW 1.8 m/s SE 4 5 % SE 1.8 m/s 0.6 % SSW 2.0 m/s ÇBF % SSE 1.1 m/s 2.0 % SSW 1.6 m/s SSE 05 % SSE 1.2 m/s 0.4 % S 1.9 m/s 9.0 % S 1.4 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Za šest krajev so vetrovne rože, to je pogostost vetra po smereh, prikazane na sliki 1.1.17.; narejene so na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, izmerjenih na avtomatskih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno je prevladoval vzhodjugovzhodni veter (29 % vseh terminov), drugi najbolj zastopan veter je bila burja s skoraj 27 %. Najmočnejši sunek vetra je dosegel 19.3 m/s, zabeležili so ga 16. marca. V Biljah je bil najpogostejši veter po dolini navzdol, torej vzhodnik, skupaj z jugjugovzhodnikom jima je pripadalo dobrih 52 % vseh terminov; najmočnejši sunek vetra, in sicer 18.1 m/s, so izmerili 16. marca. V Ljubljani sta bila najpogostejša severovzhodnik s skoraj 15 % in jugozahodnik z dobrimi 10 %. Najmočnejši sunek je dosegel 11.4 m/s, zabeležili so ga 16. marca. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 66 % vseh terminov, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa le dobrih 13 %; najmočnejši sunek je 10. marca dosegel 33 m/s. Preglednica 1.1.4. Odstopanja dekadnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, marec 2003 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, March 2003 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 2.0 0.5 -0.7 0.6 20 0 0 6 121 157 141 140 Bilje 1.9 0.4 0.3 0.9 0 5 0 1 124 186 163 157 Slap pri Vipavi 2.0 1.0 0.6 1.2 3 0 0 1 Postojna 2.0 1.3 0.9 1.5 3 4 0 2 127 174 190 167 Kočevje 0.5 -0.4 0.0 0.1 6 41 0 14 Rateče 2.9 2.2 2.4 2.5 3 4 0 2 101 153 163 140 Lesce 2.3 2.4 1.6 2.2 3 1 0 1 Slovenj Gradec 1.7 0.7 0.8 1.2 6 5 2 4 102 116 166 131 Brnik 1.8 1.1 1.0 1.3 2 1 0 1 Ljubljana 2.6 1.6 1.9 2.1 8 5 0 3 117 171 191 163 Sevno 2.6 0.9 2.2 2.0 6 29 0 10 Novo mesto 1.7 0.9 1.6 1.5 14 14 0 8 122 127 188 150 Črnomelj 1.9 1.0 1.7 1.6 22 39 0 17 Bizeljsko 1.8 0.3 0.9 1.1 18 19 6 13 Celje 2.0 1.2 1.4 1.5 6 10 3 6 132 129 196 157 Starše 1.9 0.6 0.7 1.1 14 8 0 6 Maribor 2.3 1.2 1.7 1.8 15 5 0 5 Jeruzalem 2.1 0.6 2.4 1.8 7 2 0 2 Murska Sobota 1.1 0.7 0.1 0.7 10 1 0 3 100 131 176 140 Veliki Dolenci 2.0 1.0 2.4 2.0 15 1 0 4 LEGENDA: Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec Z izjemo druge tretjine meseca v Kočevju in zadnje tretjine ob obali so bile vse tri tretjine marca nadpovprečno tople, večinoma so bili odkloni največji v prvi tretjini, najmanjši pa v zadnji. Zadnja tretjina meseca je povsod minila brez omembe vrednih padavin, pa tudi v prvi in drugi tretjini marca je povsod močno primanjkovalo padavin. Suho vreme je botrovalo veliki požarni ogroženosti naravnega okolja. Sončnega vremena je bilo v vseh tretjinah marca vsaj toliko kot v dolgoletnem povprečju, v prvi tretjini je bilo sončnega vremena le nekoliko več kot običajno, v drugi in tretji tretjini so bili presežki veliko večji, v zadnji tretjini je ponekod sonce sijalo skoraj dvakrat toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. Na sliki 1.1.18. levo je marčna največja debelina snežne odeje na Kredarici. Na Kredarici je bilo 4. marca 2 m snega, kar je sicer več kot lani, ko je bilo snega samo 135 cm, predlani ga je bilo s 595 cm marca največ doslej. Od začetka meritev je bilo najmanj snega marca 1957 in sicer 130 cm. Na desni strani slike 1.1.18. je največja debelina snežne odeje v Ljubljani; 1. marca ga je bilo 9 cm, kar je enako največji debelini marca 2001, a bistveno manj kot rekordnega leta 1955, ko je bilo 76 cm snega. Od sredine minulega stoletja je bilo 9 marcev brez snežne odeje. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.1.18. Največja višina snežne odeje v marcu Figure 1.1.18. Maximum snow cover depth in March Na sliki 1.1.19. je število dni s snežno odejo v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti; snežna odeja je v začetku marca hitro skopnela, zato je bilo marca letos manj dni s snežno odejo kot v dolgoletnem povprečju. V Ljubljani so bili le trije dnevi s snežno odejo, V Slovenj Gradcu in Novem mestu po 4, v Murski Soboti 3 in v Ratečah 12. LJUBLJANA 1 If t ILJ rt ■i* i 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 MURSKA SOBOTA r L -f ll lil i.lfijJlio Im-II.I ...JI. JJ|P 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.19. Število dni s snežno odejo v marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.19. Number of days with snow cover in March and the mean value of the period 1960-1990 25 20 15 0 Slika 1.1.20. Število dni z meglo v marcu in povprečje obdobja 19611990 Figure 1.1.20. Number of foggy days in March and the mean value of the period 1961-1990 20 15 0 Kredarico so marca vsaj za nekaj časa ovili oblaki v 10 dneh, sicer pa je bilo dni z meglo marca malo. V Kočevju in Novem mestu so zabeležili 4 dni z meglo, drugod po državi jih je bilo manj. V Ljubljani so meglo letos marca zabeležili le enkrat, lani pa niti enkrat. Dolgoletno povprečje je bilo zadnjič izenačeno leta 1995, ko je bilo 7 meglenih dni. Kar 17 dni s pojavom megle pa je bilo marca 1970. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.1.21. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare marca 2003 Figure 1.1.21. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in March 2003 Pozimi so območja visokega zračnega pritiska močnejša in območja nizkega zračnega pritiska globlja kot poleti, zato nas velike razlike v zračnem pritisku februarja ne presenečajo. Na sliki 1.1.21. levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na nivo morske gladine, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v vremenskih poročilih. Najnižja povprečna dnevna vrednost, to je 979.3 mb, je bila izmerjena 3. marca ob prehodu ciklona s hladno fronto. Najvišji je bil povprečni dnevni zračni pritisk 16. marca z 998.8 mb, zadnjih nekaj dni marca je bil zračni pritisk ponovno nizek, 30. marca se je spustil na 979.9 mb. Na sliki 1.1.21. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Koliko vodne pare lahko sprejme zrak, je odvisno od temperature zraka, zato je potek povprečnega dnevnega pritiska vodne pare v grobem podoben poteku povprečne dnevne temperature. Prvi vrh je vlažnost zraka dosegla 12. marca z 8.8 mb, v naslednjih dneh se je delni pritisk vodne pare znižal pod 5 mb, najnižja dnevna povprečna vrednost je bila 22. in 23. marca s 3.2 mb. Ob koncu meseca se je vlažnost zraka ponovno zvišala in 30. marca je dosegla najvišjo vrednost letošnjega marca 9.9 mb. SUMMARY Mean air temperature in March was above the 1961-1990 normals, the largest temperature anomaly was in Zgornjesavska valley where temperature anomaly was 2.5 °C, elsewhere the temperature anomaly was within the limits of expected variability. The smallest temperature anomaly, less than 1 °C, was in region of Goriška and Kočevje, on the coast, in Bela krajina and in some parts of Prekmurje. Dry weather beginning already in February persisted also in March. Less than 20 % of the 1961-1990 normals fell, half of the territory got less than 5 % of the normals. Sunshine duration in March everywhere exceeded the 1961-1990 normals for at least 30 %. On the coast and in region of Goriška sun was shinning 227 hours (40 and 57 % above the normals), in Koroška 185 hours (30 % above the normals) of sunny weather was registered, on Kredarica 192 hours what is 41 % above the normals. Abbreviations in the Table 1.1.1. : NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount ofprecipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days VE - number of days with wind >6Bf OBS - bright sunshine duration in hours P - average pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration PP - average vapor pressure (hPa) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.2. Razvoj vremena v marcu 2003 1.2. Weather development in March 2003 Janez Markošek 1. marec Pretežno jasno, sprva ponekod zmerno oblačno Nad srednjo in vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. S šibkimi jugozahodnimi vetrovi je pritekal razmeroma topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, sprva ponekod še zmerno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 16 °C. 2.- 3. marec Pooblačitve z manjšimi padavinami Iznad severozahodne Evrope se je nad Alpe in severno Sredozemlje razširilo območje nizkega zračnega pritiska. Oslabljena hladna fronta se je ponoči pomikala prek Slovenije. Tudi višinska dolina se je od severozahoda spustila proti Alpam in Jadranu (slike 1.2.1.-1.2.3.). Njen južni del se je tam odcepil v manjše samostojno jedro hladnega zraka. Pooblačilo se je, prvi dan popoldne je ponekod v zahodni in osrednji Sloveniji že rahlo deževalo. V višjih legah je pihal jugozahodni veter. Ponoči je bilo oblačno, občasno so bile manjše krajevne padavine. Tudi drugi dan je prevladovalo pretežno oblačno vreme, sprva je v vzhodni Sloveniji še rahlo deževalo. Na Primorskem je pihala šibka burja. Količina padavin je bila majhna, v večjem delu države je padlo manj od milimetra padavin. 4.- 5. marec Delno jasno z občasno povečano oblačnostjo Nad severovzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki se je razširilo tudi nad vzhodne Alpe in Jadran. V višinah je z razmeroma močnimi severozahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Prevladovalo je delno jasno vreme, občasno je bilo ponekod tudi zmerno do pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 13, na Primorskem do 16 °C. 6. marec in noč na 7. marec Pooblačitve in ponoči rahle padavine Nad severozahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Oslabljena hladna fronta se je prek zahodne in srednje Evrope pomikala proti vzhodu. V višinah jo je spremljala manjša dolina s hladnim zrakom (slike 1.2.1.-1.2.3.). Na Primorskem je bilo sprva delno jasno, vendar se je tudi tam kmalu pooblačilo. Drugod je bilo oblačno. Ponoči je ponekod v notranjosti države občasno rahlo snežilo. Zjutraj so bile temperature okoli ledišča, na Primorskem okoli 5 °C. 7.- 8. marec Pretežno oblačno in povečini suho, drugi dan razjasnitve Nad Alpami se je krepilo območje visokega zračnega pritiska. V višjih plasteh ozračja se je veter obrnil na severno do severozahodno smer, v nižjih pa je prvi dan še pihal vzhodni veter. Na Primorskem se je že prvi dan razjasnilo, pihala je burja. Drugod po državi je prevladovalo oblačno vreme, šele drugi dan čez dan se je razjasnilo. Prvi dan je bilo zaradi oblačnega vremena še razmeroma hladno, najvišje dnevne temperature v notranjosti države okoli 4 °C, drugi dan pa so bile najvišje dnevne temperature od 10 do 16 °C . 1 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9.- 11. marec Delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno, toplo Nad južno in severovzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel in le občasno bolj vlažen zrak. Prevladovalo je delno jasno vreme z zmerno oblačnostjo, občasno je bilo na nebu precej srednje in visoke oblačnosti. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile prvi dan od 12 do 16 °C, zadnji dan pa kar od 15 do 21 °C. 12.- 13. marec Prehod hladne fronte, prehodno manjše padavine, jugozahodnih, nato burja Nad severovzhodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, hladna fronta se je v noči na 13. marec pomikala prek Slovenije. V višinah jo je spremljala dolina s hladnim zrakom, ki je od severovzhoda segala proti zahodni Evropi (slike 1.2.1.-1.2.3.). Prvi dan se je pooblačilo, ponekod po nižinah je zapihal jugozahodnik, popoldne pa je na severovzhodu države že zapihal severovzhodni veter. Ponoči je v večjem delu države prehodno deževalo. Drugi dan je bilo na Primorskem večji del dneva pretežno jasno, pihala je burja. Drugod je bilo zmerno do pretežno oblačno, pihal je severni do vzhodni veter. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature le od 7 do 12, na Primorskem do 18 °C. 14.- 16. marec Na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno, na vzhodu občasno rahlo sneženje Naši kraji so bili na južnem obrobju območja visokega zračnega pritiska. V višinah pa je bilo nad Jadranom in Balkanom jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 1.2.7.-1.2.9.), prevladoval je hladen in vlažen severovzhodni veter. Na Primorskem je bilo delno jasno, občasno je pihala burja. Drugod je bilo zmerno do pretežno oblačno, predvsem v vzhodni, redkeje pa v osrednji Sloveniji, je občasno rahlo snežilo. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile 3 do 9, na Primorskem okoli 11 °C. 16. marca je Uprava RS za zaščito in reševanje za območje celotne države razglasila veliko nevarnost požarov v naravi. 17.- 21. marec Pretežno jasno, le občasno ponekod zmerno oblačno, šibha burja Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim Sredozemljem je bilo obsežno območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severnimi do severovzhodnimi vetrovi pritekal suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, le občasno je bilo 17. marca popoldne in 19. marca dopoldne zmerno oblačno. Na Primorskem je občasno pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 18 °C. 22.- 26. marec Jasno, zjutraj hladno, čez dan postopno topleje Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno območje visokega zračnega pritiska. Vremenske fronte so se proti vzhodu pomikale prek Skandinavije. V višinah je sprva od severovzhoda še pritekal razmeroma hladen zrak, nato pa je s severnimi do severozahodnimi vetrovi pritekal postopno toplejši in suh zrak (slike 1.2.1.-1.2.3.). Jasno je bilo, prvi dan je na Primorskem še pihala šibka burja. Jutra so bila hladna, najhladneje je bilo 23. marca, ko so bile najnižje jutranje temperature od -9 do -4, v krajih z burjo pa malo nad 0 °C. V drugi polovici obdobja je bilo čez dan razmeroma toplo, najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 22 °C. 1 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 27.- 28. marec Pretežno jasno, jugozahodnih, toplo Območje visokega zračnega pritiska je nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem oslabelo, s svojim središčem se je pomaknilo nad vzhodno Evropo. V nižjih plasteh ozračja je zapihal jugozahodni veter. Pretežno jasno je bilo, le prvi dan popoldne je bilo na nebu precej visoke oblačnosti. Pihal je jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 22 °C. 29.- 30. marec Delno jasno z zmerno oblačnostjo, v jugozahodni Sloveniji pretežno oblačno, kratkotrajne plohe Nad zahodno in srednjo Evropo in večjim delom Sredozemlja je bilo območje enakomernega zračnega pritiska. V višinah je s šibkimi severozahodnimi vetrovi pritekal topel zrak. V nižjih plasteh ozračja pa je pihal šibak in vlažen jugozahodnik. Vreme je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, na Primorskem in Notranjskem pa je bilo pretežno oblačno. Ponekod v osrednji Sloveniji je pihal jugozahodni veter. Na Koroškem in Štajerskem pa so bile popoldne kratkotrajne krajevne plohe. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 23 °C, drugi dan ob morju le 14 °C. 31. marec Popoldne od severa hladna fronta - kratkotrajne plohe in nevihte Nad severovzhodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je ob severozahodnih višinskih vetrovih popoldne pomikala prek Slovenije (slike 1.2.1.-1.2.3.). Pooblačilo se je, popoldne so od severa Slovenijo zajele kratkotrajne krajevne plohe in nevihte. Količina padavin je bila iz kraja v kraj precej različna. V večjem delu države je padlo od pol do 10 mm padavin. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 20 °C. 1 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo % /, ~\ U S Slika 1.2.1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2.3.2003 ob 13. Slika 1.2.2. Satelitska slika 2. 3. 2003 ob 15. uri uri Figure 1.2.2. Satelite image on March, 2nd 2003 at 14 GMT Figure 1.2.1. Mean sea level pressure on March, 2nd 2003 at 12 GMT Slika 1.2.3. Topografija 500 mb ploskve 2. 3. 2003 ob 13. uri Figure 1.2.3. 500 mb topography on March, 2nd 2003 at 12 GMT Slika 1.2.4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6.3.2003 ob 13. Slika 1.2.5. Satelitska slika 6. 3. 2003 ob 15. uri uri Figure 1.2.5. Satelite image on March, 6th 2003 at 14 GMT Figure 1.2.4. Mean sea level pressure on March, 6th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.6. Topografija 500 mb ploskve 6. 3. 2003 ob 13. uri Figure 1.2.6. 500 mb topography on March, 6th 2003 at 12 GMT 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 12.3.2003 ob 13. uri Figure 1.2.7. Mean sea level pressure on March, 12th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 15.3.2003 ob 13. uri Figure 1.2.10. Mean sea level pressure on March, 15th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.11. Satelitska slika 15. 3. 2003 ob 15. uri Figure 1.2.11. Satelite image on March, 15th 2003 at 14 GMT Slika 1.2.9. Topografija 500 mb ploskve 12.3. 2003 ob 13. uri Figure 1.2.9. 500 mb topography on March, 12th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.12. Topografija 500 mb ploskve 15. 3. 2003 ob 13. uri Figure 1.2.12. 500 mb topography on March, 15th 2003 at 12 GMT 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 25.3.2003 ob Slika 1.2.14. Satelitska slika 25. 3. 2003 ob 15. uri 13. uri Figure 1.2.14. Satelite image on March, 25th 2003 at 14 GMT Figure 1.2.13. Mean sea level pressure on March, 25th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.15. Topografija 500 mb ploskve 25. 3. 2003 ob 13. uri Figure 1.2.15. 500 mb topography on March, 25th 2003 at 12 GMT A* , Slika 1.2.16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 31.3.2003 ob Slika 1.2.17. Satelitska slika 31. 3. 2003 ob 16. uri 14 uri IT:.,...... i -y n CitJifa ™ A/r„™v, -3Ist' Figure 1.2.16. Mean sea level pressure on March, 31s 2003 at 12 GMT Figure 1.2.17. Satelite image on March, 31st 2003 at 14 GMT Slika 1.2.18. Topografija 500 mb ploskve Figure 1.2.18. 500 mb topography on 12 GMT 31. 3. 2003 ob 14. uri March, 31st 2003 at 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.3. 2. konferenca o udejstvovanju žensk v meteorologiji in hidrologiji 1.3. Second WMO conference on women in meteorology and hydrology Tanja Cegnar Svetovna meteorološka organizacija (SMO) je letošnjo obeležitev svetovnega dneva meteorologije združila z drugo konferenco o udejstvovanju žensk v meteorologiji in hidrologiji, ki je potekala od 22. do 24. marca 2003 v Ženevi. Prizadevanja za večje vključevanje žensk v delo mednarodnih organizacij in strokovne službe že vrsto let poteka pod okriljem Združenih narodov. Razlike med posameznimi državami so velike, vendar kljub temu lahko povzamemo nekaj splošno veljavnih ugotovitev. Tako kot na prvi tovrstni konferenci leta 1997 v Bangkoku, se je tudi letos potrdila ugotovitev, da so ženske sicer zastopane, vendar obstaja še veliko neizrabljenih možnosti in priložnosti. Ženske so na kongresu SMO kot glavne predstavnice držav zastopane s komaj dobrih 6 %, v tehnične komisije SMO je imenovanih komaj 11 % žensk. Medtem, ko je na nižje vrednotenih mestih v SMO več žensk kot moških, jih je na visoko usposobljenih mestih le slaba četrtina. Tudi v državah, kjer je vključenost žensk v državne meteorološke službe razmeroma visoka, jih je le 10 do 15 % imenovanih v delovna telesa SMO. Še vedno se vse prepogosto dogaja, da ženske sicer lahko dosežejo visoko strokovno usposobljenost, vendar jih pri imenovanjih v mednarodna telesa predpostavljeni še vedno radi spregledajo, prav tako pri usposabljanju in načrtnem vzgajanju za vodilne funkcije. Podobna je slika tudi pri nevladnih strokovnih organizacijah, kjer z veliko večino na najbolj vplivnih pozicijah prevladujejo moški. Sekretariat SMO se je zavezal, da bo tudi v prihodnje vzpodbujal članice, naj v večjem številu kot doslej v delovna telesa in na vodilna mesta imenujejo strokovno usposobljene ženske in jih s tem namenom enakopravno z moškimi vključujejo ne le v strokovno izobraževanje, ampak tudi v izobraževanje za vodstvene in organizatorske naloge. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.4. 23. marec je svetovni dan meteorologije 1.4. 23 March is World Meteorological day Tanja Cegnar Tema letošnjega svetovnega dneva meteorologije, 23. marca, je PRIHODNOST NAŠEGA PODNEBJA, z njo želimo pozornost javnosti usmeriti na zaščito klime kot naravnega resursa za sedanje in prihodnje generacije, saj skrbno spremljanje klimatskih razmer pod okriljem Svetovne meteorološke organizacije že kaže skrb vzbujajoče znake človekovega vpliva na klimatski sistem. Le-ta vključuje ozračje, oceane, kopno, biosfero, večni led in sneg. Ko opisujemo klimatski sistem moramo upoštevati vse njegove komponente in njihove medsebojne povezave in učinke. Klima se spreminja, vedno se je, a zaradi naravnih vzrokov, zdaj pa se spreminja tudi zaradi vse večjega človekovega vnosa toplogrednih plinov v ozračje. V zadnjih dvestopetdesetih letih se je koncentracija ogljikovega dioksida, ki je takoj za vodno paro najpomembnejši toplogredni plin v ozračju, dvignila za 32 %, koncentracija metana za 151 % in dušikovih oksidov za 17 %. Toplogredni plini sicer zagotavljajo na zemeljskem površju dokaj prijetne razmere, a kaj se bo zgodilo, če jih bo preveč in se bodo klimatske razmere opazno odmaknile od sedanjega stanja, ki smo mu prilagojeni? Nam bodo bodoče klimatske razmere še ustrezale? Nam bo prihodnost poleg toplejšega ozračja prinesla tudi močnejša in pogostejša neurja? Veliko je vprašanj in veliko je znastvenikov, ki se trudijo, da bi našli odgovore. Največ med njimi je zbranih pod okriljem Medvladnega odbora za klimatske spremembe (IPCC), do leta 2100 so predvideli dvig globalne temperature za 1,4 do 5,8 °C, morska gladina naj bi se dvignila za 9 do 88 cm. A vsi se zavedamo, da kljub naporom še zdaleč ne poznamo vseh odgovorov in stopnja negotovosti ostaja velika, večja kot bi si želeli. Že v globalnem merilu, kaj šele na regionalni ravni. Prav iskanje odgovorov, kaj bodo klimatske spremembe prinesle posameznim regijam ostaja ključno vprašanje. Niso vse regije enako ranljive, nekatera območja in države bodo razmeroma lahko premagovale posledice klimatskih sprememb, morda bodo le-te sprva za nekatera območja celo pozitivne. Dolgoročno pa si ne delajmo utvar, klimatske spremembe bodo, če se bodo nadaljevale s sedanjim tempom, škodovale vsem. Najprej jih bomo opazili ali pa jih že opažamo kot spremembe v ekosistemih, na že zdaj sušnih območjih bo padavin še bolj primanjkovalo, ledeniki se bodo še naprej krčili, tudi večni led in sneg se bosta pospešeno umikala in talila. Neurja, poplave nam bodo povzročale vse več škode, vročinski valovi bodo pogostejši in bolj izraziti, nekatere bolezni, ki jih prenašajo od klimatskih razmer odvisni insekti, se bodo širile na območja, kjer smo bili pred njimi doslej varni; trpeli bosta kakovost vode in zraka. Klima postaja vse bolj cenjen naravni resurs, saj odločilno vpliva na proizvodnjo hrane, vodne vire, počutje in zdravje, na proizvodnjo in porabo energije, promet in industrijsko dejavnost. Naša naloga je, da jo v sedanjem človeštvu razmeroma prijazni obliki ohranimo tudi prihajajočim generacijam. Mednarodnim naporom, da bi omejili naraščanje koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, so se v zadnjem času pridružila tudi razmišljanja in iskanja načinov, kako naj se prilagodimo prihajajočim spremembam klime na način, da bi nam le-te povzročile čim manj škode. Slika 1.4.1. Stavba sedeža Svetovne meteorološke organizacije v Ženevi je zgrajena ob upoštevanju načel varčne rabe energije in človeku prijaznega okolja. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 2. AGROMETEOROLOGIJA 2. AGROMETEOROLOGY Ana Žust Letošnji marec je bil izrazito suh mesec, le prve dni je padlo manj kot 5 mm dežja. V kmetijsko pomembnejših predelih jih marca v povprečju namerimo od 50 do 100 mm. Na začetku meseca je skopnela tudi snežna odeja, razen na višje ležečih predelih. Povprečne mesečne temperature zaka so bile med 5 in 8 °C, nižje od povprečja, vendar so bila odstopanja manjša od ene stopinje, razen v Ljubljanski kotlini (presežek 2 °C). Posledično so bile visoke tudi vsote efektivnih temperatur zraka (nad 0 °C) (preglednica 2.2.). Februarja še podpovprečne, so konec marca že 20 do 50 °C presegle povprečne vrednosti, ki se ob tem času v kmetijsko pomembnejših predelih gibljejo med 150 in 250 °C. Le na Obali vrednosti akumulirane toplote do konca meseca niso presegle povprečnih vrednosti. Na akumulacijo toplote in vpliv na rastlinstvo so prispevale predvsem temperaturne razmere v zadnji tretjini marca, ko so se najvišje temperature zraka povzpele nad 19 °C. 9-apr 30-mar 20-mar 10-mar 29-feb 19-feb 9-feb 30-jan 20-jan A spomladanski žafran • lapuh ♦ iva _ f\ C) 44 A A " A m A " A a A ' A _ .. A A A A A . A A A A A A ▲ . A A =3' "H « S M * S c 5 S c -Sj .5j 'o' o +e -a -e j? o S 3-^.2 P ^ ff H >o a-3 o-i-ü-s^ o a S £ E % M J J 'g Š £ g £ | £ | : JI ■! | a s i | 1 >ö ^ m « i ^ o ^ Jo m & 8 ^o ^ ° M>3 g 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 73 70 90 233 -28 23 20 37 81 -33 1 0 2 2 -15 433 111 2 Bilje 75 74 99 247 23 26 24 44 94 11 0 1 3 4 -3 387 107 4 Slap pri Vipavi 75 79 102 256 36 26 30 47 102 20 0 1 5 6 -5 415 115 6 Postojna 40 46 68 154 32 3 8 21 32 5 0 0 0 0 -1 198 35 0 Kočevje 23 29 63 116 -12 0 3 22 25 -8 0 0 0 0 -2 154 31 0 Rateče 21 28 54 102 45 0 1 12 13 8 0 0 0 0 0 107 13 0 Lesce 33 49 69 152 32 1 9 25 35 8 0 0 0 0 -2 176 35 0 Slovenj Gradec 30 36 69 134 21 0 4 27 31 7 0 0 1 1 0 149 31 1 Brnik 33 42 70 144 27 1 7 25 32 7 0 0 0 0 -1 165 32 0 Ljubljana 60 67 103 230 57 15 20 53 88 32 0 2 13 15 8 284 92 15 Novo mesto 47 56 97 200 35 6 15 50 71 15 0 1 12 14 7 246 76 14 Črnomelj 50 57 98 205 22 9 16 53 78 9 0 2 18 20 8 261 94 23 Bizeljsko 53 56 95 204 25 9 12 47 69 6 0 1 12 13 4 242 73 13 Celje 46 54 87 187 37 6 14 43 63 17 0 2 10 12 8 229 68 12 Starše 49 54 88 190 24 7 11 44 63 8 0 1 9 9 2 225 65 9 Maribor 55 60 99 213 44 11 16 53 80 22 0 2 15 16 8 250 83 16 Maribor-letališče 45 51 84 180 11 6 10 41 57 -1 0 0 6 6 -2 211 59 6 Jeruzalem 54 56 112 222 44 14 18 66 98 29 1 4 27 31 18 270 107 31 Murska Sobota 38 52 79 169 10 5 10 36 51 0 0 1 3 4 -2 193 51 4 Veliki Dolenci 49 55 105 210 48 11 16 59 86 30 0 3 20 22 14 244 89 22 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Le v Primorju in v celinskem delu Slovenije so cvetenje spomladanskega žafrana opazili že konec januarja, vendar na izrazito prisojnih in zaščitenih legah, zato ta fenološki pojav ni bil primeren za oceno vpliva zimskih vremenskih razmer na avtohtono vegetacijo. Tudi pri sadnem drevju na Primorskem ni bilo opaziti prezgodnjega napenjanja rodnih brstov. V prvi polovici marca so zacveteli mandljevci (Prunus amigdalus), v zadnji tretjini marca pa marelice (Prunus armeniaca). Rodni brsti breskev (Prunus persica) so se do konca meseca razvili do fenološke faze, ko v vrhu brsta že opazimo barvo cveta. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C I(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2. Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Te>0 °C sums of effective air temperatures above 0 °C (°C) Te>5 °C sums of effective air temperatures above 5 °C (°C) Tef>10 °C sums of effective air temperatures above 10 °C (°C) Vm declines of monthly values from the averages (°C) I., II., III. decade M month * missing value ! extreme decline SUMMARY On the whole territory of Slovenia precipitation in March were below the average. In Vipava valley and Goriška region the winter crops and bearing buds prolonged the quiescence period due to the lack of soil water. Also the phenological development of autochthones vegetation (coltsfoot, saffron and willow) did not declined significantly from the average. The withered grass and the undergrowth desiccated and the fire risk assessment in nature environment increased to the highest level. Numerous burnings in Karst region and on the Littoral were recorded. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3. HIDROLOGIJA 3. HYDROLOGY 3.1. Višine in temperature morja 3.1. Sea levels and temperatures Mojca Robič Gladina morja je bila nizka, temperatura pa višja od najvišjih obdobnih vrednosti. Višine morja v marcu Časovni potek sprememb višine morja. Morje je bilo ves marec nižje od napovedi (slika 3.1.2.) in od srednje obdobne višine morja (slika 3.1.1.). Najvišja pozitivna residualna višina je bila 12 cm, negativna pa 39 cm. K nizkim gladinam je pripomoglo stabilno vreme s prevladujočim visokim zračnim pritiskom in pojavom burje. Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja višina morja 267 cm je bila zabeležena 20. marca ob 22:34 uri, najnižja 124 cm pa 17. marca ob 14:58 uri (preglednica 3.1.2.). Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja je bila 201,4 cm, to je pod povprečjem za obdobje 1960-90. Tudi najnižja in najvišja mesečna vrednost sta bile podobne obdobnemu povprečju, nobena od vrednosti pa ni bila izjemno nizka (Preglednica 3.1.2.). Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the arithmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti/ The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month. A amplitude / the amplitude Slika 3.1.1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v marcu 2003 od povprečne višine morja v obdobju 1958-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 3.1.1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1958-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in March 2003 Odkloni višin morja — Odkloni zračnih pritiskov Preglednica 3.1.1. Značilne mesečne vrednosti višin morja marca 2003 in v dolgoletnem obdobju Table 3.1.1. Characteristical sea levels of March 2003 and in the long term period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper mar.03 mar 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 201,4 192 204 221 NVVV 267 230 281 322 NNNV 124 114 133 152 A 143 116 | 148 | 170 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo -- Hmer -Ha -Hres Slika 3.1.2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja marca 2003. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 3.1.2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in March 2003 -Vv -dP -Vs Slika 3.1.3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v marcu 2003 Figure 3.1.3. Wind velocity Vv and direction Vs, air pressure deviations dP in March 2003 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 Predvidene višine morja v maju 2003 9:33 21:01 10:03 21:21 10:34 21:42 11:07 22:01 t B » « M 28 2 9 330 0 it a 3:22 14:49 3:46 15:16 4:10 15:43 4:37 16:10 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 11:45 22:19 12:37 22:40 14:1922:55 16:2422:19 17:16 3:58 17:52 5:4918:24 5:04 16:39 5:39 17:07 6:22 17:55 7:39 20:43 9:33 0:31 10:51 0:42 11:46 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 6:49 18:55 7:37 19:28 8:22 20:01 9:09 20:36 9:52 21:09 10:39 21:42 11:28 22:13 © Č S 3 e 14 I B 17 13 KS m i s 1:07 12:31 1:40 13:10 2:12 13:48 2:49 14:25 3:22 15:04 3:58 15:45 4:37 16:27 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 12:30 22:42 13:52 23:07 15:2223:18 16:28 17:15 4:39 17:49 6:15 18:19 r \ r i \ r \— 1 9 - — N 2 \ v It* V 2 4 L 2 5 -1 A- -1- \ 2 2 2 2 2 5 lt \ t t 5:16 17:19 5:57 18:34 6:43 20:57 7:46 9:01 0:43 10:15 1:01 11:16 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 7:07 18:43 7:45 19:12 8:19 19:34 8:52 20:03 9:25 20:28 9:58 20:55 1:22 12:01 1:46 12:43 2:10 13:19 2:34 13:52 3:01 14:25 3:28 14:58 Slika 3.1.4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v maju 2003 glede na srednje obdobne višine morja Figure 3.1.4. Prognostic sea levels in May 2003 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v marcu Trend počasnega naraščanja temperature s posameznimi manjšimi padci temperature, se je z zadnjih dni februarja nadaljeval tudi v prvi tretjini marca. Nato je sledilo nekajdnevno ohlajanje zaradi burje, ko se je morje v kratkem času ohladilo za 2°C. Obdobje manjših nihanj temperature je trajalo do 23. marca. V zadnjih osmih dneh marca je temperatura naraščala in zadnjega v mesecu dosegla najvišjo vrednost 12,1 °C (slika 3.1.5.). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Vse karakteristične vrednosti so bile nekaj desetin stopinje višje od najvišjih obdobnih vrednosti (preglednica 3.1.2.). ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 3.1.5. Srednja dnevna temperatura zraka, temperatura morja ter sončno obsevanje v marcu 2003 Figure 3.1.5. Mean daily air temperature, sea temperature and sun insolation in March 2003 Preglednica 3.1.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v marcu 2003 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v desetletnem obdobju 1980 - 1989 (TMIN, TSR, TMAX) Table 3.1.2. Temperatures in March 2003 (Tmin, Tsr, Tmax ), and characteristical sea temperatures for 10 - years period 1980 -1989 (TMIN, TSR TMAX) TEMPERATURA MORJA/ SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper marec marec 2003 1980-89 min sr max °C °C °C °C Tmin 9,4 6,3 7,5 8,8 Tsr 10,3 7,4 8,7 9,9 Tmax 12,1 8,6 10,4 12,0 SUMMARY The sea levels in January were lower if compared with those of long term period, but not extreme. The sea level was lower than predicted due to high air pressure and bora wind The sea temperature was higher comparing to those of long term period. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.2. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v marcu 2003 3.2. Groundwater reserves in alluvial aquifers in March 2003 Mojca Robič Zaloge podzemne vode so se v marcu v večini aluvialnih vodonosnikov po državi nekoliko zvišale. Za hidrološko sušo pri podzemnih vodah štejemo stanje ko so vodne zaloge na strnjenem območju za daljši čas pod ravnijo dolgoletnega povprečja Hnp letnih nižkov. V marcu so bila še vedno sušna območja vodonosnikov na severovzhodu države: Apaško polje, Dravsko polje z izjemo skrajno severnega dela, osrednji del Ptujskega in Prekmurskega polja, ter v osrednji Sloveniji dolina Kamniške Bistrice. Tudi zaloge Sorškega polja so bile pod nizkim povprečjem, vendar jih ne štejemo za sušo, ker se primerjava nanaša na obdobje umetno zvišanih gladin od leta 1987, po izgradnji hidroelektrarne Mavčiče. Slovenija je bila v marcu močno podpovprečno namočena. Na Gorenjskem je padlo le dobro desetino padavin, običajnih za marec, v Prekmuiju četrtino, drugod pa okrog polovice. Kljub šibkim padavinam se je gladina podzemne vode na večini polj zvišala. To povišanje gre na račun topljenja snega na hribovitem obrobju, in se pojavi predvsem na poljih, ki imajo visoko hribovito zaledje (Kranjsko, Vodiško, Sorško polje ter deloma dolina Kamniške Bistrice in Spodnja Savinjska dolina. Gladina podzemne vode se je v večini aluvialnih vodonosnikov zvišala, razen v severovzhodni Sloveniji, kjer se je nekoliko znižala. Največji dvig gladine kar 187 cm je bil zabeležen v okolici Cerkelj na Kranjskem polju. Tu je pomemben vpliv dotoka vode z okoliškega hribovitega sveta (Krvavec). Dvigi gladin podzemne vode preko enega metra so bili zabeleženi tudi v Mostah na Kranjskem polju, Vodicah na Vodiškem, v okolici Medloga v Savinjski dolini, ter Preserju v dolini Kamniške Bistrice. Vsa merilna mesta, kjer smo opazili močno povečanje zalog podzemnih voda, so pod močnim vplivom pritokov z obrobja. Na hribovitih predelih se je ob naraščanju zračnih temperatur pričel topiti sneg, ki je napajal obrobne dele omenjenih polj. Drugod so bila zvišanja gladin manjša, od nekaj centimetrov do pol metra. Največje znižanje gladine podzemne vode je bilo prav tako zabeleženo na Kranjskem polju, v okolici Britofa (-77 cm). Gladina se je znižala na vseh merilnih mestih na Ptujskem in Apaškem polju ter na večini merilnih mest na Prekmurskem, Dravskem in Murskem polju. Znižanja gladin v severovzhodni Sloveniji so bila reda do 15 cm. Stanje zalog podzemnih voda v lanskem februarju je bilo še bolj alarmantno v območju severovzhodne Slovenije, ki so kazala zelo sušno podobo. Suša je vladala tudi na Kranjskem in Vodiškem polju ter na območju Primorskih vodonosnikov. V prihodnjem mesecu se bo nadaljevalo napajanje vodonosnikov s hribovitim zaledjem, saj je v višinah še nekaj snega. V primeru, da april ne bo močno deževen, se bo zato slabšala situacija predvsem v severovzhodni Sloveniji, ki razen skrajnega severnega dela Dravskega polja, nima hribovitega zaledja. SUMMARY Groundwater reserves of alluvial aquifers in northeast part of country slightly decreased in March. All others groundwater reserves increased. Amount of precipitation was small, far below the average. The groundwater increased due to snow melting in highland surroundings. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo susno (low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph Slika 3.2.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu marcu 2003 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih Figure 3.2.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in March 2003 34 Agencija Republike Slovenije za okolje 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 4. AIR POLLUTION Andrej Šegula Onesnaženost zraka v marcu je bila na ravni prejšnjih dveh mesecev. Med večjimi mesti je bila onesnaženost z SO2 nad dopustno mejo v Zasavju, na merilnem mestu v Krškem, ki je ob jasnih in mirnih nočeh pod vplivom emisije iz tovarne celuloze, ter na merilnem mestu v Šoštanju, ki je ob jugozahodniku - ta je pihal v 5 dnevih - pod vplivom emisije iz dimnikov TEŠ. Med kraji, ki so pod vplivom emisij iz TEŠ, sta bila poleg Šoštanja z SO2 nad dovoljeno mejo onesnažena zlasti Veliki vrh in Zavodnje. Na področju TET so koncentracije povsod presegle dovoljene meje, čeprav niso bile ekstremno visoke. Tudi lebdečih delcev je bilo v zraku predvsem v naseljih preveč. Že skoraj povsod so presegle 8-urno ciljno vrednost koncentracije ozona. Koncentracije dušikovih oksidov in ogljikovega monoksida so ostale pod dovoljeno mejo. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Merilni interval Podatke posredoval in odgovarja za meritve: ANAS 1 ura Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ 1 ura TÜV Bayern Sava EIS TET 1 ura Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana 1 ura ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško 1 ura ARSO ANAS EIS TEŠ EIS TET EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško Analitično nadzorni alarmni sistem Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Merilne mreže: ANAS, EIS TEŠ, EIS TET, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 4.1. in 4.2. ter v preglednici 4.1.. Med večjimi kraji so bili čez dovoljeno mero onesnaženi kraji v Zasavju in to pri urnih vrednostih koncentracij (najvišja vrednost 553 ^g/m3 v Zagorju). Koncentracije SO2 so se v dneh z jugozahodnim vetrom dvignile nad mejno urno vrednost v Šoštanju (najvišja urna vrednost 829 ^.g/m3), v mirnih in jasnih nočeh pa v Krškem (1002 ^.g/m3), kjer so presegle tudi mejno dnevno in 3-urno alarmno vrednost. Poleg Šoštanja je bila onesnaženost zraka z SO2 na vplivnem območju TEŠ tako kot v februarju večja od vseh dovoljenih mej zlasti na Velikem vrhu (najvišja urna koncentracija 1190 ^g/m3) in v Zavodnjah, kjer je bila prekoračena tudi 3-urna alarmna vrednost. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Koncentracije so bile nad dovoljeno mejo na vseh merilnih mestih, na katere vpliva emisija iz TET - na Dobovcu so presegle tudi alarmno vrednost. Najvišjo urno vrednost 992 ^g/m3 so dosegle na Dobovcu, najvišje dnevno in mesečno povprečje 383 in 78 ^g/m3 pa na Kovku. Podatkov z merilnega mesta na Kumu tudi tokrat ne objavljamo, ker jih je bilo premalo. Sicer vzrokov za ponovno zelo visoke koncentracije še ne poznamo. Podatki v tem poročilu so začasni, status dokončnega podatka dobijo šele po letnem pregledu. Dušikov dioksid Koncentracije NO2 so bile na ravni prejšnjih dveh mesecev in povsod pod dopustnimi vrednostmi. Višje koncentracije dušikovega dioksida so bile izmerjene na urbanih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa (najvišje koncentracije so bile izmerjene v Mariboru). Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 4.3. in preglednica 4.2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile malo nižje kot prejšnja dva meseca in precej pod dopustno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 4.3. Ozon Zaradi višanja poti sonca in s tem močnejšega sončnega obsevanja, ki je pogoj za potek fotokemičnih reakcij, so koncentracije ozona v marcu skoraj povsod presegle 8-urno mejno vrednost. Koncentracije ozona prikazujeta slika 4.4. in preglednica 4.4. Lebdeči in inhalabilni delci Skupnih lebdečih in inhalabilnih delcev je bilo v zraku približno toliko kot v prejšnjih dveh mesecih. Koncentracije, ki so skoraj povsod presegle dovoljeno mejo, so bile najvišje v večjih mestih in v Rakičanu. Prikazane so na sliki 4.5. in 4.6. ter v preglednici 4.5. Koncentracije so bile najnižje med 13. in 16. marcem, ko je bilo vreme najbolj spremenljivo in vetrovno. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednice in slike Oznake pri preglednicah / legend to tables: % pod odstotek upoštevanih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maks maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 min najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances A0T40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od aprila do septembra. podr področje: U - urbano, N - neurbano / area: U - urban, N - non-urban mob mobilna postaja / mobile station * manj kot 75% veljavnih meritev; informativni podatek / less than 75% data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2003: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2003: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / year SO2 410 (DV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NÖ2 240 (D V)2 400 (AV) 54 (DV) CO 14 (D V) (mg/m3) Benzen 8,5 (D V) O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV)5 40 (CV) Inhalabilni delci PM10 60 (DV)4 43 (D V) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4.1. Koncentracije SO2 za marec 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.1. Concentrations of SO2 in March 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp Maks >DV >DV Zod 1.jan. >AV maks >MV >MV Zod 1.jan. LJUBLJANA Bež. 90 14 75 0 0 0 30 0 0 MARIBOR 94 11 39 0 0 0 25 0 0 CELJE 94 13 116 0 0 0 23 0 0 ANAS TRBOVLJE 84 14 460 1 2 0 78 0 0 HRASTNIK 86 16 473 3 3 0 93 0 0 ZAGORJE 93 32 553 3 7 0 102 0 1 MURSKA S. Rakičan 94 6 31 0 0 0 9 0 0 NOVA GORICA 80 7 43 0 0 0 14 0 0 SKUPAJ ANAS 14 553 7 12 0 102 0 1 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE 99 13 169 0 0 0 47 0 0 EIS CELJE 1. EIS CELJE 97 5 66 0 0 0 14 0 0 EIS KRŠKO KRŠKO 96 75 1002 20 26 4 266 6 9 ŠOŠTANJ 100 25 829 10 14 0 105 0 1 TOPOLŠICA 99 21 812 2 4 0 82 0 0 VELIKI VRH 99 47 1190 11 75 0 130 3 11 EIS TEŠ ZAVODNJE 96 31 947 7 8 1 182 1 1 VELENJE 96 15 96 0 0 0 26 0 0 GRAŠKA GORA 100 9 205 0 0 0 38 0 0 PESJE 99 26 495 1 1 0 47 0 0 ŠKALE - Mob 100 13 229 0 0 0 33 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 23 1190 31 102 1 182 4 13 KOVK 97 78 969 46 62 0 383 7 12 EIS TET DOBOVEC 99 23 992 6 33 2 250 1 5 KUM RAVENSKA VAS 80 73 836 14 32 0 279 5 12 SKUPAJ EIS TET 66 992 67 135 2 383 16 38 Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za marec 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in March 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / MERILNA Postaja podr % pod Cp maks >DV >DV 3 hours MREŽA Zod 1.jan. >AV LJUBLJANA Bež. U 79 39 130 0 0 0 ANAS MARIBOR U 75 47 157 0 0 0 CELJE U 82 33 107 0 0 0 TRBOVLJE U 85 39 118 0 0 0 MURSKA S. Rakičan* N 64 18 80 0 0 0 NOVA GORICA U 80 34 124 0 0 0 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 99 6 53 0 0 0 EIS CELJE EIS CELJE U 84 25 80 0 0 0 EIS TEŠ ZAVODNJE N 100 12 122 0 0 0 ŠKALE - Mob N 100 12 82 0 0 0 EIS TET KOVK N 94 3 31 0 0 0 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4.3. Koncentracije CO v mg/m3 za marec 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of CO in mg/m3 in March 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV LJUBLJANA Bež. 91 1.1 2.7 0 ANAS MARIBOR* 73 0.9 2.1 0 CELJE 94 1 2.2 0 NOVA GORICA* 55 0.7 2 0 EIS CELJE EIS CELJE 87 0.3 1.5 0 Preglednica 4.4. Koncentracije O3 za marec 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of O3 in March 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp Maks >OV >AV A0T40 Maks maks>MV >MV Zod 1.jan. ANAS KRVAVEC N 100 108 177 0 0 173 12 12 ISKRBA N 81 72 165 0 0 157 9 10 LJUBLJANA Bež. U 89 55 161 0 0 146 4 4 MARIBOR U 92 44 135 0 0 115 0 0 CELJE U 94 48 169 0 0 155 3 4 TRBOVLJE U 94 53 179 0 0 154 5 6 HRASTNIK U 94 65 176 0 0 158 8 8 ZAGORJE U 93 44 149 0 0 133 4 4 NOVA GORICA U 88 57 174 0 0 151 4 4 MURSKA S. Rakičan N 95 61 171 0 0 158 5 7 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 99 86 158 0 0 150 9 9 MO MARIBOR MARIBOR Pohorje* N 55 87 138 0 0 128 3 6 EIS TES ZAVODNJE N 100 83 157 0 0 152 5 5 VELENJE U 96 55 164 0 0 146 5 5 EIS TET KOVK N 89 87 146 0 0 135 6 6 Preglednica 4.5. Koncentracije inhalabilnih delcev PM10 za marec 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in March 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV >DV Zod 1.jan. LJUBLJANA Bež. 94 45 72 6 22 MARIBOR 94 58 106 12 40 CELJE 92 54 84 8 35 ANAS TRBOVLJE 97 71 104 22 36 ZAGORJE 86 57 91 13 33 MURSKA S.- Rakičan 82 41 79 4 25 NOVA GORICA 88 39 72 1 2 MO MARIBOR MO MARIBOR 91 41 74 3 14 EIS CELJE EIS CELJE 93 47 76 5 5 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE (sld) 95 24 40 0 0 EIS TEŠ PESJE (sld) 98 37 77 1 2 SKALE-mob. (sld) 99 29 51 0 0 EIS TET PRAPRETNO (sld)* 49 32 31 0 3 sld- merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljublj ana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnaj narj e EIS Celje Krško Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnj e Velenj e Graška Gora Pesje Skale mob. Kovk Dobove c Kum Ravenska vas 0 □ cp(^g/m3) □ DV-1ura(št.primerov) ■ MV-24ur(št.primerov) Slika 4.1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v marcu 2003 Figure 4.1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in March 2003 260 240 220 200 180 MV £ 160 0 * 140 1 120 ■a 100 80 60 40 20 0 13 14 15 16 18 19 20 21 23 24 25 26 Ljublj ana Bež. Maribor Celj e Zagorje t Trb ov lj e Hrastnik Šoštanj Murska S.Rakičan Krško + Nova Gorica Slika 4.2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (|g/m ) v marcu 2003 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 4.2. Average daily concentration of SO2 (|g/m3) in March 2003 (MV- 24-hour limit value) 100 120 140 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljublj ana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica EIS Celje Murska S. Rakičan Vnaj narj e Zavodnj e Škale mob. Kovk NEURBANO □ cp(^g/m3) ■ DV-1 ura(št.primerov) Slika 4.3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v marcu 2003 Figure 4.3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in March 2003 Ljubljana Bež. Maribor Celje Velenje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Nova Gorica Murska S. Rakičan Vnaj narj e Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Zavodnje Kovk 0 □ Cp(^g/m3) □ MV-8ur(št.primerov) H OV-1ura(št.primerov) Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v marcu 2003 Figure 4.4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in March 2003 0 100 120 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Lj ublj ana Bež Maribor MO Maribor Celje EIS Celje Trbovlj e Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica 0 □ cp(^g/m3) ■ DV-24ur(št.primerov) Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti inhalabilnih delcev v marcu2003 Figure 4.5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in March 2003 Slika 4.6. Povprečne dnevne koncentracije inhalabilnih delcev (p,g/m3) v marcu 2003 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 4.6. Average daily concentration of PM10 (p,g/m3) in March 2003 (DV- 24-hrs allowed value) SUMMARY Air pollution in March was on the level of previous two months. Among cities SO2 pollution was above the allowed values in Zasavje region, at Krško site, which is influenced by the emission from nearby paper mill factory during clear and calm nights, and at Šoštanj site, which is directly influenced by emissions from lower stacks of Šoštanj power plant during southwest wind - it happened on 5 days in March. Among other places influenced by Šoštanj Power Plant SO2 concentrations exceeded the allowed values mostly at Zavodnje and Veliki vrh. SO2 pollution around Trbovlje Power Plant exceeded the allowed values at all measuring sites though they were not extremely high. Pollution with suspended particles was also higher than the allowed value especially in urban sites. Ozone 8-hour limit value was exceeded in almost all places. Nitrogen dioxide and carbon monoxide remained below the allowed values. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AT AUTOMATIC STATIONS Andreja Kolenc Na avtomatskih merilnih postajah smo v mesecu marcu spremljali kakovost Save v Mednem in Hrastniku ter kakovost Savinje v Velikem Širju. Vse tri merilne postaje so opremljene z merilniki za kontinuirno merjenje temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika. V Mednem, kjer Sava infiltrira v podtalnico in tako neposredno vpliva na njeno kakovost, je merilna postaja dodatno opremljena tudi z merilnikom za merjenje celotnega organskega ogljika (TOC). Avtomatske postaje na Savi v Hrastniku in Mednem in na Savinji v Velikem Širju so v marcu obratovale brez večjih izpadov. Meritev TOC za Savo v Mednem zaradi okvare merilnika, v marcu ne podajamo. Meritve osnovnih fizikalnih parametrov (temperatura, električna prevodnost (20 °C), pH in raztopljeni kisik) potekajo neprekinjeno v pretočni posodi na avtomatski merilni postaji. Rezultati meritev za avtomatske merilne postaje Sava Medno, Sava Hrastnik in Savinja Veliko Širje za mesec marec so prikazani na slikah 5.1.-5.6. 12,0 11,5 ^ 11,0 § » 10,5 Ta 10,0 'M 9,5 t H 9,0 pH ■Raztopljeni kisik / odostaj Slika 5.1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v marcu 2003 Figure 5.1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in March 2003 ■ Električna prevodnost ■Vodostaj Slika 5.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v marcu 2003 Figure 5.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in March 2003 115 110 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo |_pH ^^^^^MRaztopljeni kisik ^^ Vodostaj Slika 5.3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v marcu 2003 Figure 5.3. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sava Hrastnik in March 2003 ■Električna prevodnost ■Vodostaj Slika 5.4. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v marcu 2003 Figure 5.4. Average daily values of conductivity and level at station Sava Hrastnik in March 2003 12,5 12,0 11,5 > 11,0 pH ■Raztopljeni kisik Slika 5.5. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v marcu 2003 Figure 5.5. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Savinja Veliko Širje in March 2003 390 260 385 250 380 240 375 230 370 220 365 210 360 355 200 10,5 10,0 9,5 9,0 8,5 8,0 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Električna prevodnost ^"Vodostaj Slika 5.6. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v marcu 2003 Figure 5.6. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Veliko Širje in March 2003 Rezultati meritev osnovnih fizikalnih parametrov na treh avtomatskih merilnih postajah za mesec marec, ne kažejo bistvenih sprememb stanja glede na izmerjene vrednosti parametrov v preteklih mesecih. Spremembe vrednosti posameznih parametrov so sledile spremembam hidroloških razmer. SUMMARY In March 2003 the automatic stations on surface waters at Sava Medno, Sava Hrastnik and Savinja Veliko Širje operated without major interruption. The continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) followed the changes in hydrological situation. The results of on - line measurements are shown on the charts (Figures 5.1.-5.6.). 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6. POTRESI 6. EARTHQUAKES 6.1. Potresi v Sloveniji — marec 2003 6.1. Earthquakes in Slovenia - March 2003 Ina Cecic, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so marca 2003 zapisali več kot 320 lokalnih potresov, od katerih smo 147 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa, potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic; če nas zanima še globina, so potrebni zapisi najmanj štirih. V preglednici smo podali 49 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro, da bi dobili poletni čas pa mu je treba prišteti dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. V preglednici so preliminarne vrednosti maksimalnih doseženih intenzitet v Sloveniji označene z zvezdico. Na karti so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v marcu 2003 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 6.1.1. Dogodki v Sloveniji - marec 2003 Figure 6.1.1. Events in Slovenia in March 2003 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Marca so prebivalci Slovenije čutili več potresov. Najmočnejši lokalni potres je bil v petek, 28. marca ob 23. uri in 16 minut UTC (oziroma v soboto, 29. marca ob 0. uri in 16 minut po lokalnem času). Njegovo žarišče je bilo v Savinjski dolini, lokalna magnituda pa je bila 1,9. Po do sedaj zbranih podatkih so potres čutili prebivalci Prebolda, Šempetra v Savinjski dolini, Velenja, Polzele, Žalca, Gomilskega, Braslovč in okoliških krajev. Prebivalci Slovenije so marca čutili tudi močan potres (29. marca ob 17:43 UTC, magnituda 5,5) pri otoku Jabuka v Jadranskem morju. Še posebej so ga čutili stanovalci v višjih nadstropjih stavb. Preglednica 6.1.1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - marec 2003 Table 6.1.1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - March 2003 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Magnituda Intenziteta Področje h UTC m °N °E km ML EMS-98 2003 3 1 8 35 46,15 15,03 10 1,2 Trbovlje 2003 3 3 10 23 46,40 15,18 7 1,0 Velenje 2003 3 4 15 15 45,42 15,69 14 1,2 Vukmanič, Hrvaška 2003 3 5 3 0 46,02 15,21 9 1,0 Radeče 2003 3 5 12 4 45,65 15,55 0 1,2 Krašič, Hrvaška 2003 3 5 12 23 46,08 15,74 0 1,1 Tuhelj, Hrvaška 2003 3 5 20 24 46,04 14,21 18 1,4 Rovte 2003 3 6 10 8 45,80 14,90 0 1,1 Suha Krajina 2003 3 6 12 15 46,19 15,78 9 1,4 Pregrada, Hrvaška 2003 3 10 11 15 46,20 16,08 0 1,0 Lepoglava, Hrvaška 2003 3 10 18 15 45,99 14,12 15 1,2 Rovte 2003 3 11 5 54 46,46 13,25 19 2,8 Dogna, Italija 2003 3 11 5 57 46,46 13,27 19 3,1 Dogna, Italija 2003 3 11 19 35 46,21 14,34 1 1,3 Kranj 2003 3 12 4 25 45,87 15,42 7 1,7 IV* Kostanjevica na Krki 2003 3 12 13 39 45,73 15,51 6 1,1 čutili* Žumberak, Hrvaška 2003 3 13 10 26 45,43 15,41 0 1,6 Jarče Polje, Hrvaška 2003 3 13 10 35 46,25 16,10 7 1,2 Bedenec, Hrvaška 2003 3 15 6 21 46,13 14,96 11 1,2 IV* Trbovlje 2003 3 15 11 12 46,20 15,80 7 1,3 Pregrada, Hrvaška 2003 3 16 13 9 46,47 14,80 0 1,7 Črna na Koroškem 2003 3 16 23 43 46,14 14,83 7 1,0 Peče - Kandrše 2003 3 17 12 9 45,97 14,65 7 1,3 Grosuplje 2003 3 17 12 12 46,39 15,19 7 1,0 Kozjak 2003 3 18 3 31 46,47 14,80 0 1,2 Črna na Koroškem 2003 3 18 15 22 45,39 15,37 0 1,5 Tomašiči, Hrvaška 2003 3 19 2 44 45,80 14,21 14 1,4 Postojna 2003 3 19 11 56 46,10 14,35 11 1,3 Trnovec - Topol 2003 3 20 9 40 46,13 13,31 0 2,1 Campeglio, Italija 2003 3 21 6 48 46,03 14,79 4 1,4 Litija 2003 3 21 15 36 46,07 14,78 8 1,7 Litija 2003 3 22 4 46 45,50 15,29 7 1,7 Bojanci 2003 3 22 16 54 45,40 15,27 6 1,7 Zdihovo Bosiljevsko, Hrvaška 2003 3 23 1 14 46,31 13,29 10 1,0 Musi, Italija 2003 3 23 2 47 46,06 14,77 9 1,0 Velika Stanga 2003 3 25 10 6 46,22 16,08 0 1,2 Bedenec, Hrvaška 2003 3 25 11 49 45,85 15,27 0 1,2 Šmarješke Toplice 2003 3 26 2 44 46,35 15,42 5 1,8 Slovenske Konjice 2003 3 26 2 46 46,35 15,40 0 1,1 Slovenske Konjice 2003 3 26 20 47 45,86 13,56 4 1,1 III* Opatje selo 2003 3 27 1 45 45,34 14,63 16 1,0 Tuhobič, Hrvaška 2003 3 27 15 17 45,94 14,26 10 1,1 Logatec 2003 3 28 15 25 45,81 14,98 0 1,0 Žužemberk 2003 3 28 16 22 46,21 15,80 2 1,0 Hromec, Hrvaška 2003 3 28 23 16 46,27 15,10 7 1,9 IV* Šempeter v Savinjski dolini 2003 3 29 8 24 46,22 14,62 21 1,2 Kamnik 2003 3 29 17 29 46,11 13,66 13 1,3 Kanal 2003 3 30 5 44 45,50 15,10 0 1,4 Stari Trg ob Kolpi 2003 3 31 12 42 46,06 15,34 6 1,1 Podgorje - Zabukovje 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo 6.2. Svetovni potresi — marec 2003 6.2. World earthquakes - March 2003 Preglednica 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - marec 2003 Table 6.2.1. The world strongest earthquakes - March 2003 datum čas (UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek dolžina Mb Ms Mw (km) 11.3. 07:27:31,6 4,65 S 153,13 E 6,3 6,S 6,S 33 Nova Irska, Papua Nova Gvineja 17.3. 16:36:16,6 51,40 N 177,94 E 6,6 7,0 33 otočje Rat, Aleuti 25.3. 02:53:25,2 S,23 S 120,S0 E 6,1 6,1 6,5 33 otok Flores, Indonezija V potresu so umrle vsaj štiri osebe, 15 pa je bilo ranjenih. Na območju mesta Reo je nastalo veliko škode in se sprožilo nekaj zemeljskih plazov. 29.3. 11:46:4S,9 35,97 N 70,61 E 5,9 5,9 115 Hindukuš, Afganistan Potres je zahteval vsaj eno žrtev. Nekaj je bilo ranjenih in je povzročil nekaj škode v Bajaurju, Pakistan. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v marcu 2003. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 4S Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo 60" 30" -30" -60" 60" 120" □ □ ■ ■ 0 33 70 200 700 Globina [km] Slika 6.2.1. . Najmočnejši svetovni potresi - marec 2003 Figure 6.2.1. The world strongest earthquakes - March 2003 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 7. MEASUREMENTS OFPOLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar Letos se je zaradi mrzlega februarja in snežne odeje, ki se je po nižinah v notranjosti države obdržala ves februar, sezona pojavljanja cvetnega prahu začela kasneje kot v prejšnjih letih. Svoje je k zakasnitvi sezone povsod po državi prispevala tudi suša, nikjer ni padala niti petina običajnih marčnih padavin, v Primorju pa marca padavine niso presegle niti 5 l/m2. V marcu je bil v zraku cvetni prah leske, jelše, topola, vrbe, bresta, jesena, cipresovk in tisovk ter javorja. V zadnjih dneh meseca so se pojavila prva zrna brze in gabra. Na začetku vegetacijske sezone med prvimi drevesi zacvetita leska in jelša. Začetek cvetenja je odvisen od temperature zraka, ki omogoči rast rastline in razvoj cvetov po obdobju, ko je zaključen počitek rastline (dormanca). V letih, ko sta bila december in nato še prva polovica januarja topla (glej Mesečni bilten za mesec marec v letih 1998, 2000), se je cvetni prah pojavil v zraku že v drugi polovici januarja. Podobno kot letos, ko je cvetenje za najzgodnejšimi leti zamujalo za več kot en mesec, je bilo v Ljubljani leta 1996, ko se je začela glavna sezona leske in jelše še kasneje kot letos (slika 7.1.). Prva zrna leske so bila letos zabeležena 17. februarja, v Kopru 18. in v Mariboru od 25. februarja. Sezona pojavljanja cvetnega prahu se je razvila šele v marcu in dosegla vrh v toplem obdobju med 9. in 13. marcem. 250 N O J > w H 200 150 100 50 0 JELŠA H LESKA ,A___________________________________________________________________________A M A j* s/y w A ..............v.......... ........\ I ....... "............................................................................................................v ..__i. i O H W W H -10 1 6 11 16 21 26 31 5 10 15 20 25 1 6 11 16 21 26 31 DNEVI Slika 7.1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske in jelše v Ljubljani in potek najnižje in najvišje dnevne temperature zraka januarja, februarja in marca 1996 Figure 7.1. Average daily concentration of Hasel (Corylus) and Alder (Alnus) pollen, minimum and maximum daily temperature in Ljubljana in January, February and March 1996 Ob obali je bil začetek marca hladen, drugod po državi je bila temperatura nekoliko nad dolgoletnim povprečjem. V Ljubljani in Mariboru se je opazno ohladilo 6. in 7. marca, nato je sledilo toplo obdobje, ki se je končalo s 13. marcem. Sledili so trije hladni dnevi, nato pa spet otoplitev, ki jo je prekinila ohladitev v dneh od 21. do 23. marca. Obe ohladitvi sta povzročili opazen padec koncentracije cvetnega prahu na vseh merilnih mestih. Od 24. do konca meseca so bili popoldnevi topli, jutra pa hladna. Ob obali je bil prvi dan marca sončen, 2. marca je bilo oblačno z manjšimi padavinami, tudi 3. marec je bil oblačen, preostanek meseca je bil suh, oblačno je bilo še 12. marca in zadnje tri dni v mesecu, sicer pa so bili dnevi sončni. V Ljubljani in Mariboru so bile občasno zelo rahle, komaj omembe vredne padavine v prvi polovici meseca, druga polovica marca pa je bila suha. V Ljubljani in Mariboru je bilo oblačno 2. in 3. marca, 6. in 7., 12. in 21. marca, v Mariboru so oblaki dodatno prevladovali tudi v dneh od 13. do 16. marca in zadnji dan v mesecu. Zaradi visoke koncentracije cvetnega prahu je zanimiv 12. marec, pred ' Inštitut za varovanje zdravja RS 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo prehodom hladne fronte v noči na 13. marec, je čez dan pihal jugozahodnik, na Štajerskem se je popoldne že obračal v severovzhodnik. Na sliki 7.2. je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku v Ljubljani, Mariboru in Kopru marca 2003, meritve so potekale še v Hrašah in Žalcu. 1800 Š N O hJ > W H >00 1600 -1400 1200 1000 800 600 400 + 200 --■ 0 | Koper I I Ljubljana I | Maribor 1 3 5 7 9 likJll^lJiJlMllrill 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7.2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku marca 2003 Figure 7.2. Average daily concentration of airborne pollen, March 2003 Podoben zamik pričetka sezone pojavljanja cvetnega prahu kot pri leski (slika 7.4.) je bil tudi pri jelši. Prva zrna smo zabeležili v Kopru 24. februarja, v Ljubljani in Mariboru 27. februarja. Sezona se je nadaljevala v marcu. Najvišje povprečne dnevne koncentracije smo izmerili po 9. marcu, v obdobju toplega vremena. Zelo visoka koncentracija je bila izmerjena v Mariboru 12. februarja, 1255 zrn/m3 zraka (slika 7.3.). 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 | | Koper | | Ljubljana | | Maribor JELŠA . .....................|r - n i "i i P^r-i—jJ-l-Jl- llUnr 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7.3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše marca 2003 Figure 7.3. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, March 2003 Koncentracija cvetnega prahu posameznih vrst rastlin je bila v Kopru občutno nižja kot na ostalih dveh merilnih postajah, več je bilo le cvetnega prahu tisovk in cipresovk; v celinski Sloveniji je v zgodnji pomladi to cvetni prah kleka in tise, v Primoiju pa poleg že naštetih še ciprese, ki je v Sredozemlju eden pomembnejših povzročiteljev alergije (slika 7.5.). 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 350 300 3 250 S 1 200 N O J > 150 W H 100 50 0 | Koper I I Ljubljana | | Maribor LESKA ^„^IfTllliHUjli 13579 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7.4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske marca 2003 Figure 7.4. Average daily concentration of Hasel (Corylus) pollen, March 2003 400 § N O J > w H 350 300 250 --■ 200 150 -- 100 --■ 50 0 I Koper I j Ljubljana | | Maribor CIPRESOVKE/TISOVKE 1 3 5 UmJJA JlLp^i U 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7.5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk marca 2003 Figure 7.5. Average daily concentration of Cypres (Cupressaceae) and Yew familly pollen, March 2003 300 S N O J £ w H 250 -- 200 --■ 150 -- 100 50 0 I Koper I I Ljubljana | | Maribor TOPOL -HH—I—I—I—I—I—I—I—h ■"t -H mfl^LJM 7 19 21 23 25 27 29 Jul 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 7.6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola marca 2003 Figure 7.6. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, March 2003 Že v prvi tretjini marca smo zabeležili prva zrna cvetnega prahu topola, vendar je koncentracija začela opazno naraščati šele v sredini meseca (slika 7.6.). V tretji tretjini marca je bil zabeležen prvi cvetni prah vrbe (slika 7.8.) nekoliko kasneje jesena (slika 7.7.), zadnja dva dni v mescu tudi cvetni prah gabra in breze. V marcu se je začela tudi sezona pojavljanja cvetnega prahu bresta, najprej v Kopru sredi prve tretjine meseca, pet dni kasneje v Ljubljani in šele v začetku tretje tretjine v Mariboru (slika 7.9.). 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo § N O J > w H 400 350 300 250 200 150 - — 100 - — 50 --■ 0 | Koper I I Ljubljana | | Maribor JESEN 1 H—I—I- 3 5 H—I—I—I—I—h 7 9 11 13 15 H—I—I—I—I—I—I- 17 19 21 ■— ■— K-i^rlU 23 25 27 29 31 Slika 7.7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena marca 2003 Figure 7.7. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, March 2003 50 40 __. § N O ►J > W H 30 20 --■ 10 Koper I I Ljubljana | I Maribor VRBA H-1-1-1-1-1-1-1-1- 11 13 15 P I P^l 17 19 wßfo-lJE 21 23 25 ■ 27 29 i 31 Slika 7.8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu vrbe marca 2003 Figure 7.8. Average daily concentration of Willow (Salix) pollen, March 2003 § N O J > w H 50 40 --• 30 20 10 --■ 0 Koper BREST I I Ljubljana I Maribor 1 H-1-1-1- 3 5 jvJ 7 9 11 t 13 15 JUH 17 19 Dl 21 23 25 I 27 29 Slika 7.9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bresta marca 2003 Figure 7.9. Average daily concentration of Elm (Ulmus) pollen, March 2003 31 0 1 3 5 7 9 SUMMARY The pollen measurement has been performed on five sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, at the North Mediterranean coast in Koper, in Hrase, the upper part of larger Ljubljana's basin, in Zalec near Celje and in Maribor. 53