DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 201 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, AUGUST 26TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah Poročali smo že, da v neki slo-1 Venski hiši v mestecu Pewaukee, Wis., straši1. To neumestno vest je prinesel milwauski časopis "Journal," in kmalu za tem so se začele pomikati cele čete proti hiši Mr. in Mrs. Zupet v Pewau-' kee, kjer baje straši. Radovedne ' množice prosvitljenih Amerikan-cev so oblegale poslopje zadnji teden noč in dan. Oblasti so morale najeti več deputy šerifov, da so vzdrževali red in straži 1 i ogroženo hišo pred vsiljivimi zunanjimi strahovi. Mr. in Mrs. Zupet sta dobila na. koše pisem iz vseh krajev dežele, nekatera polna kozjih molitvci in "strokov-njaških" nasvetov sentimentalnih starih devic in vedeževalk, ki so se požrtvovalno stavile na razpolago, da z veščo roko — proti mali odškodnini seveda. — pre-ženo "strah." Razni spiritisti so si kar podajali kljuko, da s stro-kovnajškim očesom preiščejo prostor in doženejo pod katero stopnjico se nahaja strah. Med njimi se je oglasil tudi "znameniti" čarovnik Koran, ki uganja svoje čarovnije v nekem milwau-škem gledališču. Ob polnoči je iskal na vrtu Zupetove hiše strah. Slovenski odvetnik Glo-jek in urednik Staut sta tudi odšla na pozorišče. Ko sta dospela tja, sta dobila nekega novega spiritlsta, ki je dospel iz daljne Nevade. Z vso resnostjo, ki £lo veka sili na smeh, se je špiritu vsedel ob določeni uri na vrh stopnic in z veliko napetostjo čakal, kaj bo. V hiši je vladala grobna tišina, le zunaj so stražili avtomobili in deputy šerifi. Toda noben vrag ni hotel priti po stopnicah. Na vprašanje urednika spiriti-stu, ako veruje v strahove, ga je slednji grdo pogledal in rekel: "Tu poglej, ti neverjetni Tomaž. Fotografija ne laže! Ne samo eden, pač pa cela kopica strahov se nahaja v tej hiši." In res —5-o, groza! — v spodnjem krogu slike na levi je sam bognasvaruj! Pravi pravcati peklenšček, z rogovi, krivim nosom, brado, repom in vsem, kar spada zraven. In spričo takega dokaza je moral neverjetni Tomaž ^eveda umolkniti. Neverjetno pa je, kake ogromna j eljudska domišljija, praznoverje in prazna vera. In rekli bi, da so Amerikanci še mnogo bolj podvrženi temu, kot Pa naši Slovenci. -o- Umazane saje Na, hiše in vrtove, ki se nahajajo na Morgan Ave., se je včeraj vsula cela ploha umazanih saj iz tovarne Master Builder Co., 6511 Morgan Ave. Jezni stanovalci so se dvignili korporati-vno irj se vsuli nad tovarno, da Protestirajo proti onesnaženju svojih domov, ženske so se bridko pritožile, da je perilo, ki se je sušilo zunaj tako umazano, da mora biti znova oprano. Moški in ženske so se morali preobleči. Na lice mesta je dospela polici ja, ki je položaj preiskala, in žu-Pan Miller je poslal direktorja Postav, ki se je ves črn vrnil iz Pozorišča. župan Miller je obljubil, da bo temu naredil takoj konec. Iščeta se Jos. Marn, 1101 So. 2nd St., Milwaukee, Wis., bi rad zvedel radi važnih zadev za naslov Zef-ke in Terezije Smuk, ki sta doma iz Dolenje vasi št. 13 pri šmi-helu. Obe se nahajati nekje v Clevelandu. Železniški delavci pod nobenim pogojem ne sprejmejo znižanih plač Washington, 25. avgust?.. Ameriški železničarji ne bodo več privolili v znižanje plač. Februarja meseca so vzeli 10 odstotkov znižane plače, in sedaj, ko voditelji železnic silijo v ponovno znižanje, so se železničarji postavili v bran in izjavili, da nobenega znižanja več! Lastniki železnic sicer trdijo, da če vzamejo železničarji sedaj ponovno znižanje plače, da bo mogoče toliko več brezposelnih železničarjev sprejeti na delo. Isto so lastniki železnic trdili tudi fe- i bruarja meseca, ko so železničar- i ji privolili v znižane plače. Toda številne Interstate Commerce komisije kažejo, da imajo železnice danes v resnici 19.50 odstotkov manj delavcev uslužbenih, kot so jih imele, predno je znižanje plač stopilo v veljavo. Lastniki železnic se menijo, da bi predlagali 20 odstotno znižanje .plač. t cd a kot se doznava, bi bili zado-voljni tudi z 10 odstotki, ako jih železničarji sprejmejo. Toda železničarji vztrajajo, da ne sprej mejo več znižanja. -o- Krav je več v Ameriki kot še kdaj prej Washington, 25. avgusta. Pomanjkanje mleka v Ameriki? Nikdar, pravi poljedelski oddelek vlade, ki trdi, da je danes več krav v Ameriki, kot kdaj prej v zgodovini republike. En vzrok, zakaj je danes več krav v Ameriki, kot sicer, je dejstvo, da se je letos, v prvih šestih mesecih leta, poklalo manj krav, kot kdaj prej, ker ljudje ne uživajo take množine mesa, kot so jih bili prej vajeni. Smrtna kosa V četrtek zjutraj je preminula ' Josephine Peterlin, rojena Matko, stara 50 let, stanujoča na 1283 E. 55th St. Tu zapušča soproga Josephs in 7 otrok, Agnes, omoženo Trebar, Louis, Joseph, Josephine, Anton, Frank in Rose, ter enega brata v Penn-sylvaniji. Ranjka je bila rojena v v^.si Zavratel, fara Studenec pri Krškem, kjer zapušča, tri sestre. V Ameriki je bivala 32 let. Ranjka je bila članica društva Srca Marije (d;aro) in podružni ce št. 25 S. ž. Z. Truplo se nahaja v Jos. žele in Sinovi pogrebnem zavodu do 6. ure zvečer v petek, potem pa ne. domu, odkoder se vrši pogreb v pondeljek zjutraj. Bodi pokojnici ol.ranjen blag spomin, prizadetim sorodnikom pa naše iskreno sožalje! Piknik društva Zvon Brez piknika pevskega društva Zvon seveda n<3 more iti mimo nas letenska sezona. Zato so se pevci in člani ter članice "Zvona" pripravili za v nedeljo, 28. avgusta, da priredijo na Go-riškovih prostorih na Green Rd. v Warrensville Heights, svoj vrtni koncert. Pevci in pevke bodo zapeli lepo število domačih pesmic, ki tako lepo donijo zlasti pod milim nebom v senci košatih dreves. Poleg tega pa boste imeli na razpolago dobre pijače, vsake vrste in okusen prigrizek. Prijazno so vabljeni pevci in pevke iz širnega Clevelanda, da se udeležijo tega izleta priljubljenega pevskega društva Zvon v nedeljo. Neplačani davki Kot naznanja county auditor Zangerle znaša svota neplačanih davkov v Clevelandu tekom zadnjih štirih let ogromno svoto $51,000,000. Pomoč prihaja za male lastnike hiš in farm Tisoče in tisoče oseb v državi Ohio imamo danes, kot seveda tudi v drugih državah, ki so lastniki malih domov, farm ali trgovin. Gotovo se nahajajo enaki ljudje tudi v drugih državah, toda dočim nam ni znano, kaj delajo v drugih državah, da pridejo tem ljudem na pomoč, pa se v državi Ohio pripravlja, nekaj definitivnega tozadevno. Tudi med Slovenci imamo stotine lastnikov domov v Clevelandu, v okolici, pa tudi v ostalih delih države Ohio, ki so si kupili svoje domove pred več leti, ko so imeli par tisoč dolarjev prihrankov. Zopet drugi so si kupili farme ali ustanovili koristne trgovine. Prišla je depresija, in dočim so prvo ali drugo leto še1 lahko zmagovali bremena svojih prvih vknjižb, plačevali na glavnico, obresti in davke, pa je tekom zadnjih 12 mesecev to postalo večini nemogoče. Družinski oče, ki je bil tako skrben in marljiv, da si je pri-trgal pri kruhu denar, in je šel in si kupil svoj lastni dom za družino, ne more plačevati obresti, dolga in davkov, ako nima stalnega zaslužka. In tega je depresija vzela, že se oglaša šerif in sodnija, ki grozijo prevzeti dom in ga prodati na javni dražbi, in tisočaki, katere si je človek prihranil v dobrih časih, bodo zginili za par sto dolarjev lia šerifovi prodaji. Aktualno se je prodalo že stotin takih hiš na javni dražbi. Zadnje zasedanje državne po-stavodaje se je zavedalo položaja, ki preti tisočerim lastnikov domov v državi Ohio, pa je naročilo governerju White, da imenuje posebno komisijo, ki naj do-žene natančno v kakšnem položaju se nahajajo ti lastniki domov, malih trgovin in farm, in ta komisija naj potom governer-ja poroča izvanrednemu zasedanju državne postavodaje, ki se bo vršilo septembra meseca. Governer White je tako komi-jsijo imenovel, in sicer je posta-j vil sledeče ljudi kot člane komisije: C. W. Coffin, tajnik Real Estate odbora v Clevelandu. Thos. J. Donnelly, tajnik-blagaj-nik Ohio Federation of Labor. A. j F. Moon, član Ohio Farm i Bureau, v Conover, Ohio. Dr-Jžavni senator Earl R. Lewis, iz ISt. Clfirsville. Charles F. Williams, načelnik eksekutivnega odbora Cincinnati Community Fund. Ta odbor se je sedaj organiziral in je imenoval Charles Wil-liamsa za svojega načelnika in C. W. Coffina za tajnika. Odbor je že začel poslovati. Odbor pa prosi vse one ljudi, ki so zainteresirani pri p o s o j e v a n j u na vknjižbe, dolgu na vknjižbe, ali oni, ki so zainteresirani glede zaostalih davkov, da se zglasijo. Predvsem je potrebno, da se ti ljudje v kratkem zglasijo pri odboru, kajti potreba je tako velika, da mora priti državna po moč čimprej. Vsak, kdor želi kaj sporočiti dotičnemu odboru, je preden, da se zglasi,'pismeno ali ustmeno na sledeči naslov: Office of Governor, State House, Columbus, Ohio. Izvanredno zasedanje državne zbornice bo najbrž sklicano na dan 12. septembra. Ob tej priliki bo država Ohio sprejela postave, kako ohraniti domove onim. 'ki ne morejo več plačevati dolga (na hiše, farme pli trgovine, ki ne I morejo plačevati obresti, in ki niso že dalj časa plačali davkov, pa jim grozi nasilna prodaja hiše ali posestva. Umestno je, da ti ljudje v kratkih besedah napišejo to dejstvo in se obrnejo na gori podani naslov. Suhači razdeljeni radi Hoo-verja. Napadi in pohvale za predsednika Washington, 25. avgusta. Ker je predsednik Hoover v svojem nominacijskem govoru se izjavil za odpravo prohibicije, in ker je par dni pozneje voditelju anti-;s?loonskega gibanja pisal, kako obsoja opojno pijačo,.so sedaj su-I hači v Ameriki razdeljeni in ne vedo, pri čem da so, ne vedo, ali je Hoover za prohibicijo ali je j proti. Odbor za temperenco in moralo metodistovske cerkve v i Ameriki, ki vodi veliko besedo : glede prohibicije, je izjavil, da I je stališče predsednika "grenko j nezadovoljno," ali stališče podpredsednika Curtisa "čista izja-Iva." Curtis se je izjavil za prohibicijo. Omenjeni odbor meto-distov nikakor ni sledil združenim organizacijam suhačev, v katerih imenu se je njih vodja, dr, i Polling, izjavil, da bodo delovale j za izvolitev Hoover j a, Končno je J odbor metodistov sklenil, da bo pozval na pomoč vse kristijane, na katerih zavest bo apeliral, re-;koč, da v krščanski civilizaciji in pod ameriško zastavo se ne more točiti opojna pijača. Suhači bi letos radi vodili ogromno kampanjo, da obdržijo prohibicijo, toda jim primanjkuje denarnih sredstev. Rockefeller in drugi magneti so jim vsi obrnili hrbet, in ti so dosedaj dajali milijone za prohibicijo. -o-- Župan Miller ponovno na počitnicah. Tudi mestna zbornica ne deluje Cleveland. — Vsak kdor dela, zasluži počitnice ob gotovem času v letu. Vsak mestni uslužbenec dobi letno tri tedne počitnice, enako tudi vsi zvezni in državni uslužbenci. Do počitnic je gotovo opravičen tudi župan in njegovi direktorji ter člani rritest-ne zbornice. Toda kadar počitnice gredo že skoro v navado pri nekaterih je treba obrniti pozornost na to dejstvo, župan Miller je dal glede počitnic slab vzgled. Ko se je koncem junija meseca vršila demokratska narodna konvencija, je šel župan Miller tja, ker je bil od naroda izvoljen za delegata. Vrnil se ni deset dni. Kmalu potem je odšel Miller v Cedar Point, kjer se je vršila konvencija državne odvetniške zveze. Malo prej je Csel Miller v Washington, kjer je ostal 'šest dni, ko je nestopil pred kongresom glede podpore brezposelnim, in še prej se je mudil štiri dni v Detroitu, kjer so zborovali župani vseh večjih mest v fltosve-jtovanju glede brezposelnosti. V mesecu juliju je šel Miller v San-;dusky za tri dni, na prave počitnice. In včeraj je Miller zopet c d pete val za deset dni v Defiance, Ohio, k svoji materi. Odkar se nahaja Miller v svojem uradu 16. februarja, je bil vsega skupaj izven mesta 32 dni. Mnogi mislijo, da je to preveč. (Zlasti v današnjih dnevih, ko je i adi krize toliko več uradnih I skrbi in pozornosti potrebno. "Enako tudi mestna zbornica, kjer S prevladujejo republikanci. Med -junijem in julijem niso zborovali pet tednov, in sedaj je mestna zbornica zopet vzela si počitnice od 15. avgusta do 12. septembra. Videči je, da v županskem načr-I tu vlade imajo počitnice precej veliko besedo, in ko je mesto ime-jlo managerja, so bile počitnice bolj redka prikazen. Tudi več direktorjev mestne vlade je začasno odsotnih. Kitajska dobra odjemal-ka Zedinjenih držav Washington, 25. avguta. Kitajska republika je letos 27 procentov svojih naročil oddala Zed. državam, in je na ta način najboljša odjemalka Zed. držav. Anglija stoji na četrtem mestu z 10 odstotki, Francija pa na petnajstem mestu z enim odstotkom. Znižani dohodki Prvič v 14. letih ima družba i cestne železnice v Clevelandu v I enem mesecu manj dohodkov kot j $1,000,000. V juliju mesecu je kompanija imela dohodkov $933,-1412.00. Vsega skupaj so cestne kare v juliju prevozile 18,248,591 oseb, ko je prevladovala 8 in pol Icentna voznija, a v juliju, 1918, j je družba prepeljala 32,542,677 i oseb, ko je bila voznina 3 cente. Avtomobili so seveda storili svojo dfolžnost, da so odvzeli družbi cestne železnice potnike. Prodajalci pive Gotovi elementi, ki prodajajo pivo na, vzhodni strani mesta, so zadnje čase se vrgli na prodajalce pive na zapadni strani mesta. Ti raketirji zahtevajo, da prodajalci na zapadni strani prodajajo pivo iz vzhodne strani mesta, in, ker se je mnogo prodajalcev pive branilo, so prišli najeti raketirji in te dni razbili 11 prostorov na zapadni strani mesta s sekirami. Policija ne ve, kdo in kako in zakaj. Javne knjižnice Neki sodnik v Cincinnati ju je odredil, da denar, ki se plačuje v davkih za nepremično lastnino, se ne more deliti med posamezne okraje v državi po določilih, kot jih je odredila državna postavodaja. Raditega so zlasti javne knjižnice silno prizadete, ki bodo morale zapreti 1. oktobra, ako se med tem kaj druzega ne ukrene na sodni j ah. Davki na odplačila Okrajni blagajnik(Collister na-znanje, da so ljudje plačali kot delno plačilo na davke $649,-404.12. Tega denarja blagajna ne bi dobila, ako bi se zahtevalo celo svoto davkov. Uspešen policist Trije roparji so napadli podružnico City Ice & Coal Co. na 91. cesti in Loren Ave. Odnesli j so $154.00. Obveščena je bila takoj policija, in policist John Chcviii je izsledil roparje. Za-»čel jih je preganjati z avtomobilom. Potem ko je vozil za njimi 60 milj na uro kakih dvaj-; set blokov, so roparji ustavili !svoj avto. Dva sta pobegnila, I tretjega je pa policist dobil v roke, in ravno pravi je bil, kajti pri njem je dobil ves ukradeni denar! Poroka v soboto i V soboto se poroči v cerkvi sv. Jercnima na Lake Shore bule-vardu, ob 9. uri zjutraj Miss Bil-! lie Kastelic z Mr. Gordon Cham-j berlin. Nevesta je hčerka poznane družine Mr. in Mrs. John Ka-jstelic, 383 E. 152nd St. Prijatelji družine so prijazno vabljeni k cerkvenemu obredu. Mladi ne-: vesti in ženinu naše iskrene čestitke k dolgemu in zdravemu življenju. Miller na počitnicah župan Miller je včeraj zaprl svejo pisalno mizo v City Hall in odpotoval na počitnice. Vrnil se bo šele v 10. dneh. Izjavil je, da gre v Defiance, Ohio, kjer | se bo ves čas mudil pri svoji ma-jteri Starostna zavarovalnina i Važna seja, ki naj ukrepa o starostni zavarovalnini, se vrši v pondeljek večer v prostorih j Eagles na 46. cesti in Euclid Ave. Konvencija na morju V Clevelandu zboruje konvencija Moose, ki se je včeraj resno pečala z vprašanjem, če bi kazalo obdržati prihodnjo konvencijo na — visokem morju. Stoteri delegati, ki so navzoči na konvenciji so garantirali že $100,000 za tako konvencijo. Načrt je narejen, da se najame velik parnik, ki bi odpeljal iz Montreala. v Cardiff, Anglija, in odtod bi se konvencija odpeljala v Nemčijo, kjer bi ustanovila prvo veliko ložo. Predlog za konvencijo na morju je stavil angleški delegat Wil-mott iz Anglije, ki je izjavil, da Anglija iskreno želi dobiti konvencijo, in da je že $25,000 pripravljenih v to svrho. In ko je Wilmott nehal govoriti, se je oglasil senator Davis, ki je izjavil, da je za njega vredno $5,000.00, ako konvencija zboruje na odprtem morju, štirje drugi glavni uradniki so obljubili vsak $5,000.00, Končno se je dognalo, da bi bilo $100,000 takoj pripravljenih za konvencijo na morju. Preračunali so, da bi konvencija veljala $250,000, ker bi se moralo financirati delegate, ki niso sami zmožni plačati stroškov. Predlog bo resno uvažen pri debati, ki bo sledila te dni. Zopet eden Jos. Milewski, 14 let star, 2421 W. 7th St., je dobil smrtne poškodbe, ko se je obesil na neki truk, je pri tem padel in bil povožen. Skoro sleherni dan se na ta način žrtvuje življenje otroka. Dolžnost staršev je učiti otroke, naj se ne obešajo na trlike. Mandelnova petletnica V soboto se bo praznovala, peta obletnica obstanka Mandelno-ve lekarne. Za to priliko bodo v lekarni izjemno nizke cene in tudi darila. Berite oglas in obiščite v soboto to slovensko podjetje. Osma obletnica V soboto, 27. avgusta, se bo ob 8. uri zjutraj brala v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša v spomin osme obletnice za pokojnim Florijan Turšič. Prijatelji ranjkega so vabljeni. Hči Rockefellerja umrla Chicago, 26. avgusta. Mrs. Edith Rockefeller McCormick je umrla, včeraj popoldne. Bila je najmlajša hčerka starega Rockefellerja. Umrla je mirno, potem ko je dalj časa bolehala. Nekdaj je bila poznana kot najbogatejša ženska na svetu. 31 avgusta bi spolnila 60. leto. Ob njeni smrti je bil navzoč njen razporočeni mož McCormick, dve hčeri in sin. Bilo je prvič v 11. letih, daje bila njena družina zbrana, kajti v družini so bili na vrsti pogosti prepiri. Otroci so se vsi poženi-li, ne da bi mati dovolla. Kriza je tudi Rockefellerjevo hči hudo prizadjala. Zgubila je zadnja leta težke milijone. Taborišče štrajkarjev je bilo uničeno Athens, Ohio, 25. avgusta. V bližini Nelsonville, Ohio, je dal šerif povelje, da se mora porušiti taborišče štrajkarjev, ki stra-žijo premogovnike, da ne bi šel kdo delat, šerif je označil taborišče kot javno nadlego, člani narodne garde so raztrgali rjuhe, ki so tvorile tabore, razbili so mize in klopi in drugo opremo, kar so pozneje vse skupaj zažgali. Stražnike so pregnali. V tem taborišču so se nahajali štrajkarji več mesecev, in zjutraj ali zvečer, ko so delavci prihajali ali odhajali iz premogovnika, je navadno prihajalo do pobojev. Hrvatski piknik V nedeljo 28. avgusta se vrši piknik Hrvatskega narodnega doma na Pintarjevi farmi. Vršile se bodo razne igre in tekme in — Seve — bratjd Hrvati bodo spekli 20 janjcev na ražnju za okusno pečenko. Progresivni klub Seja Jugoslovanskega progresivnega kluba, v Euclidu se vrši danes, v petek, ob 8. uri zvečer, v SloV. društvenem domu na Recher Ave. člani so prošeni, da se gotovo udeleže. Politični piknik Republikanci iz Clevelanda imajo v soboto svoj letni piknik v Puritas Springs parku. Važno za otroke Kot smo že poročali, je mestna zbornica sprejela postavo, ki naročaje družbi cestne železnice, da izda posebne'privilegije šolskim otrokom, ki se vozijo v šole in zopet domov. Družba cestne železnice je temu ugodila in izdala sledeče odredbe: Učenci nižjih in višjih šol (Junior and High Schools) dobijo tedensko izkaznico za, 50c, s katero se lahko vozijo skozi sedem dni, ob vsakem času, kamorkoli hočejo, j brez vsakega transferja. Otroci pa, stari 12 let ali manj, ki pohajajo osnovne šole (Grammar classes) se pa, lahko vozijo za en cent ob vsakem šolskem dnevu, (torej ne ob sobotah in nedeljah in praznikih), od 7:30 zjutraj do j4:30 popoldne. Družba izjavlja, j da je pripravljena to storiti, da-| si so ta privilegij lansko leto mnogi izkoriščali, toda želi pomagati staršem, ki imajo več za šolo godnih otrok. Učtelji v šolah dajo lahko še več pojasnila. Richman Bros." Riichmian Bros. [naznanjajo, da so otvorili še dve novi prodajalni za obleke, in sicer eno v Washington, D. C., in drugo v Harrisburg, Penna. Omenjena tvrdka, ki ima v Clevelandu svojo glavno tovarno, kjer je zapos-ljenih stotine Slovencev, ima sedaj 63 prodajalen v 58 različnih mestih. Našim gospodinjam Oglejte si v današnji številki oglase trgovcev, ki vam nudijo res po skrajno znižanih cenah razno meso in grocerijo. Kupite pri svojih ljudeh, kjer ve-j ste, da boste dobile pošteno mero in vago in se preskrbite za soboto in nedeljo. Pazite vsak petek na te oglase v našem listu! Priporočamo Rojaka Lustrek in Petsche imata moderno urejeno strojno delavnico (machine shop) na 1422 Larchmont Rd., blizu St. Clair Ave. in 179. ceste. Kadar kdo kaj potrebuje v tej stroki, naj se obrne k tema rojakoma, ki izvršujeta izvrstno in garantira-Ino delo. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) BLOVKNTAN DAILY NKWBPAPBR Published daily except Sunday« and Holidays NAROČNINA: Ea Ameriko in Kanado na leto IS .51 za Cleveland, po polti, eelo leto 17.00 Ea Ameriko In Kanado, pol leta $1.0« Za Cleveland, po poitl, pol leta 13.50 Za Cleveland po rasnaftalclh: celo leto $5.50; pol leta »3.00; 6etrt leta 11.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta 11.50. Foaameana itevllka • cente. Vaa plama, dopise in denarne pošlljatve naslovite: Amerlfika Domovina, 8117 8t. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HZnderaon 0638 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. MRO, Edltora and Publiabera Entered as second class matter January 5th, 190S, at the Fast Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Srd, 1878. <*g@|^83 No. 201, Fri., Aug. 26th, 1932 Času primerne Vsa znamenja kažejo, da golob miru danes bolj kavsa s kljunom kot pa grli k miru. sfc >!< $ "Ženska je porodila sina v zrakoplovu," naznanjajo te dni časopisi. Solit naj se gredo pridigarji o kontroli porodov. Saj ženske že na svetu dovolj prostora nimajo za porode ! $ sjt Najboljši odgovor na Einsteinovo teorijo o relativnosti je ameriški kongresman, ki ima 15 svojih sorodnikov na plačilni listi zvezne vlade. :|c * Kako vraga, da depresije že vendar ne zmanjka, ko nam je vendar zmanjkalo že vsega drugega na svetu!' »:•• * * V Chicagi učitelji že toliko časa niso bili plačani, da ne zahtevajo več plač, pač pa pokojnino. « * * In da se čgsi zboljšujejo potrjuje dejstvo, ker je včeraj neki chicaški trgovec začel ogledovati kvoder, katerega je dobil za blago, in ki se mu je zdel sumljiv. S« * >Js Za demokrate bo v predsedniški kampanji govoril znani rokoborec Tunney. In če se repoblikancem sedaj posreči, da pridobijo Dempseya, tedaj se bomo tepli, da bo perje frčala okoli. In če se v resnici vrne pivo v Ameriko, ali ne bodo naši mladi fanti in dekleta govorili, da ni tako dobro to pivo kor ono, ki ga je mati doma skuhala? Sc Neka ženska v državi Massachusetts je pravkar dobila razporoko od moža, ki jo je že prej razporočil. Ženske pač hočejo imeti vedno zadnjo besedo. * s;: s» Oženjeni moški bi morali imeti na sebi nekaj, po čemur bi se poznali, da so poročeni. Hm, kar poglejte na njih zašite srajce in obleke! sit * sje Podpredsedniški kandidat republikancev je.,Indijanc. podpredsedniški kandidat demokratov je pa cowboy. Doslej so cowboyi še vedno namlatili Indijance. * $ * Pisatelj George Bernard Shaw trdi, da tekom 30 sto leti j bodo otroci že govorili, ko pridejo na svet. Blagor nam, ki živimo v današnjih časih! :Jt :;c Vse vzbuja pri ljudeh novo zaupanje, in kakor hitro se vrne, bo konec depresije. Samo, da ne bomo imeli zaupanje v napačne osebe in predmete! Potem ko je ustrelila neka ženska v Chicagi svojega moža, je blazno kričala na njegovem grobu, kako silno ga bo pogrešala'! Pogrešila ga ni, ko je streljala! >is $ >'f Neka banka v New Yorku skuša ljudi učiti, kaj je pravzaprav denar. Če bi nam poslala par prostih vzorcev, bi se menda prej naučili. Ji« * Če oseba zapre oči, tedaj lahko veliko bolje sliši. Pridigarji bi morali to poskusiti pri svojih vernikih ob nedeljah. dobrega spraviti v želodec. Zato take prostore rad obiščem. Zadnjo nedeljo so imeli v Maple Gardens piknik godbeniki sv. Lovrenca. Tam je bilo prav prijetno, postrežba je bila izvrstna, godba imenitna, ohaj-čan pa čez vse. Kdo bi si mislil, da se bodo naši fantje naučili tako dobro igrati, ampak se morajo za to zahvaliti svojemu učitelju, ki je tako dolgo vztrajal in jih navadil. Fantje, le korajžo, pa bo šlo! Kam gremo pa v nedeljo? Najboljše je, če se odločimo vsi za eno stvar in ta naj bo, da gremo vsi v Randall na Anton Goriškove prostore. Tam bo imelo društvo "Zvon" vrtni koncert. že jam Goriškov vrt je vreden, da si ga človek ogleda. Koliko lepih hrušk, jabolk, breskev, češpelj, grozdja, koruze, fižola in še mnogo drugih dobrih stvari je na vrtu. Pevci in pevke "Zvona" so se dobro pripravili za ta koncert s petjem in drugimi stvarmi, ki so prepo-trebne, da je veselje popolno. Kdor bo prišel na. koncert, bo dobil prvi kvort za 50cc, drugega pa tako. Moram pa, še pristaviti, da je to res pravi ohaj-čan, ki je vreden, da se človek potrudi do njega. In še nekaj je, kar je vredno, da pridete na ta koncert: to so naši otroci, ki bodo nastopili kot pevci. Za število ne vem, ampak približno 50 jih bo. Kar predstavljajte si: 50 slovenskih otrok se trudi, da se učijo lepe slovenske pemi in v nedeljo vam hočejo pokazati kaj znajo. Ali ni vaša, dolžnot, da jih pridete poslušat in jim daste s tem poguma za nadaljno učenje. Morda bo kdo rekel: "Nimam denarja!" Zvon to dobro ve, zato bo pa vsaka stvar toliko računana, kolikor stane. Za obilno udeležbo se vam že naprej zahvaljuje varuh naraščaja, Jos. B. V NEDELJO BO PA "ZVON" ENO REKEL Cleveland (Newburg), O.— Trii dni in tri noči sem že grunta!, kaj bi napisal, da se ne bi moj dopis sprijaznil z uredniškim košem. Pri nas so vedno imenovali "ta zakajeni Newburg" in mi smo se vedn® počutili užaljene, ako nam je to kak tujec rekel, čeravno je govoril resnico. Ako ti pa danes kaj takega reče, zasluži, da mu daš klo futo, ker bi se očitno lagal. Prej-šne čase sem res mislil, da se v Ameriki zvezde ne vidijo, v današnjih večerih jih pa lahko vse sešteješ. Tudi z rožami je naša naselbina napredovala. Prejšne čase se ni videlo drugega kot ograje, danes so se pa ograje večinoma umaknile zeleni meji in na slehernem dvorišču se vidi zelenjavo in cvetlice. Le žal, da DOPISI Euclid, O.—Rada -bi poveda-| la, kako smo se imele v soboto 20. avgusta zvečer pri nas. Ta večer nam bo ostal v lepem spominu za dolgo. Koliko krasnih slik iz starega kraja, iz našega Euclida in Minnesote, ter več zgodovinskih slik nam je pokazal Mr. Anton Grdina. Kdo je ta, mož? On je mož iz naroda in za narod. On dela za društva vedno in povsod, on je na razpolago menda vsem narodom. Menda ga ni v Clevelandu naro da, da bi ne poznal Mr. Grdino. Vedno je pripravljen pomagat, kadar ga kdo kaj prosi. Z veseljem se odzove in tudi izpolni kar obljubi. Tako je podružnicca št. 32 SŽZ ob tretji obletnici svojega obstanka prosila Mr. Grdino, da bi nam prišel kazat slike. "Ne samo to, še pele in plesale boste lahko," je rekel Mr. Grdina. In res smo imele krasen koncert, godbo in petje in obenem smo pa videle tudi slike. Vse to nam je na raznolasro dal ta uslužni mož. j In vse to nam je napravil brez-jplačno. Rekel je: "No, saj sem I boter vaši zastavi!" Res, to je i naš velik dobrotnik, ki se vedno toliko za, nas žrtvuje, j Podružnica št. 32 SŽZ mu je I hvaležna in mu kliče : Bog ga ohrani zdravega še na mnoga leta! Pozdrav vsem čitateljem tega lista. Terezija Zdešar. --o-—t— Cleveland (Newburg), O. — Tako je vroče, "da kar od vsa-| ke kaplje dlaka visi," kakor je rekla ongava Mica. Pa kljub J tej vročini hočem napisati par I vrstice za naš priljubljeni list | Ameriško Domovino, da nekoliko sporočim javnosti, kako živimo tukaj pri nas. Slabosti ne bom omenjal, ker, mislim, itak Že vsakega preveč tarejo, zato bcm začel bolj pri veselih stvareh. Takega človeka kot sem jaz najbolj zanimajo veselice, krati-je, ohceti, kakšno godovanje a,li kai oodobneira. kier se da. kai Warren, O.—Po daljšem času se zopet oglašam v našem priljubljenem listu Ameriški Domovini. Z delom je kot povsod — slabo. Pravijo, da se bo obrnilo na bolje, ampak po pravici rečeno — izgleda ne! Poročati imam nekaj iz društvenega polja, namreč, da, smo v nedeljo 21. avgusta v prostorih Jugoslovanskega doma ustanovile podružnico Slovenske ženske Zveze. Zasluga in priznanje za to gre zavedni in napredni ženi Helen Tomažič iz Clevelanda, O. V kratkem času, ko je bila med nami, se nam je vsem priljubila, Najlepša hvala za njen trud. Najlepša hvala pa tudi vsem že nam in dekletom iz Warren in Niles, da so se odzvale mojemu vabilu, da nam je bilo mogoče vsem pridružiti se, kot že mnogo drugih, pod okrilje SŽZ. žene drugih narodnosti so organizirane, ravno tako se moramo tudi me Slovenke in Hrvatice. Res je težko ustanavljati nova društva v teh težkih časih vendar se še vedno dobi žene in dekleta, ki so pripravljene žrtvo vati nekaj za dobro stvar in to je Slovenska ženska Zveza. Za prihodnji mesec imamo obljub ljeno že lepo število novih članic. Upam, da bomo v kratkem ,vse članice naše podružnice. Vsak začetek je težak in ni brez žrtev in dela, zato vse za eno, ena za vse! Prihodnja seja se vrši ob sedmih zvečer, prvi četrtek v mese cu, to je 1. septembra pri na«, 2205 Burton St. Popoldne smo peljali Mrs. Tomažič v prijazni Girard. Obiskali smo Mr. in Mrs. Dolčič, kjer smo se prav izvrstno zabavali. Mr. Dolčič nam je pokazal mnogo slik iz domovine, za kar mu najlepša, hvala. Enako Mrs. Dolčič za tako prijazno postrežbo. Upam, da tudi tamkajšne žene v najkrajšem času ustanove novo podružnico Slovenske ženske Zveze. Tajnik društva Bratska Sloga št. 82, SDZ in njegova soproga sta se podala v Permsylvanijo in sicer na Rankin pri Pittsburgh)*, kjer se je morala podati hčerka VESTI IZ DOMOVINE —Silno neurje na Dolenjskem. Dne 3. avgusta krog 13 so se nad št. Janžem začeli zbirati na zapadu temni oblaki.' Skoraj v hipu je nastala tema. Parkrat je zamolklo zagrmelo in že je bila nevihta tukaj. Začel se je divji ples narave. Vse je šumelo, pokalo in hroplo. Lilo je kakor iz škafa. Grozni vihar je vrgel oblake k tlom in jih gonil v vrtincih z brzino čez gorico in polje. Med nalivom je padala toča. Ni je skoraj strehe, na kateri ne bi bila povzročila nevihta škodo, nekatere so do polovice razkrite. Veliko oken je razbitih. Drevje je s koreninami vred ruvaio, lomilo debla in klestilo sadje. Precej škode je toča napravila v vinogradih na grozdju in na polju. Naliv je odnesel iz vinogradov in njiv mnogo plodne zemlje. Na Gla-vjšut je i:ij kozolca dvignilo in preobrnilo novo streho, v Suhi gori pa ves pod. škoda je ogromna. Upamo, da bo vsaj najbolj prizadetim priskočila državna oblast na pomoč. Ljudje pravijo, da je bilo enako silno neurje leta 1914 tik pred svetovno vojno. V strahu ugibljejo, ali ne pride zopet kaj podobnega. —Jakovica pri Planini — Notranjsko. Dne 6. avgusta smo pokopali g. Marijo Milavec p. d. "Škofovo" mamo iz naše vasi. Smrt jo je rešila groznega enoletnega trpljenja. Bolna je bila na neozdravljivi tožki bolezni, ki pa jo je prenašala z naravnost občudovanja vredno Jobovo potrpežljivostjo. —Jugoslavija je dolžna Ameriki 61,625,000 dolarjev (okrog 3 milijarde 451 milijonov dinarjev). —18 Jugoslovanov so izgnale avstrijske oblasti. Opravljali so poljska dela v bližini meje. Izgnane bodo nadomestili avstrijski brezposelni. —Vprašanje. Andrihar iz Vihre pri Leskovcu, sedaj v Bošta-nju ob Savi bi rad izvedel, kje v Ameriki se nahaja Janez Prišel iz Drnovega pri Leskovcu. — župni urad v Boštanju. —Hrastnik. Pri sv. Marku nad Hrastnikom je umrl v najlepši moški dobi obče spoštovani in priljubljeni posestnik in gostilničar g. Ernest Sušnj,Jc. Napori svetovne vojne in ujetništva v Rusij ., kjer je bil več let, so omajali njegovo zdravje, tako da je podlegel plučnici, ki ga je sedaj pritisnila. Bil je dober pripovedovalec in je v družbi rad pripovedoval o svojih doživljajih v Rusiji, posebno za časa revolucije. Večkrat je izrazil željo, da bi rad videl še enkrat one kraje in razmere, žal mu ni bilo dano. Rosie Ha.bich na operacijo. Operirana je bila v nedeljo zvečer. Kot poročajo, je še zelo slaba. Upam in želim, da se ji ljubo zdravje skoro povrne. Ona je članica našega društva, Bratska Sloga. Pozdrav vsem čitateljem in či-tateljicam tega lista, enako tudi — Jakatu. (Hvala lepa! Jaka.) I Rosie Rachar, 2205 Burton St. sedaj, ko so vrtovi v najlepšem cvetju, moramo pa misliti, da se nam bliža jesen in da imamo le en dober mesec še, da si ogledamo to krasno narovo. Da pa človek pozabi na današnje razmere, je pa priporočljivo, da gre med veselo družbo in tako priložnost imate v nedeljo, ko bo pevski zbor "Zvon" priredil vrtni koncert pri Antonu Go-rišku na Green Rd. "Zvon" bo zapel venček narodnih pesmi, moški zbor. "Delaj dekle pu-šelc," mešan zbor. "U jesenski dugi noči," mešan zbor, in "Dekle poglej me prav," mešan zbor. Ako bo čas dopuščal, bodo pevci in pevke pa še katero navrgli. Pel bo tudi naraščaj "Zvona." Proti večeru bomo pa še tisto zapeli: "Kje je moj ljub' Jaka?" Odgovor bo: "Tam pri Gorišku pod jabolko čaka." Kdor količkaj more, naj ne prezre te prireditve, ker ako bi drugega ne bilo, je vredno pogledat Goriškov vrt, ki je tako obložen z raznim sadjem. Kaj, še, ko boste slišali lepo petje in dobili poleg tega prvovrstno postrežbo. Torej na veselo svidenje v nedeljo 28. avgusta pri Gorišku na Green Rd. Green Rd. Žagar. Dnevna vprašanja 1. Koliko časa morate biti v Ameriki, da lahko prosite za prvi papir? 2. Koliko znaša pristojbina za prvi papir. 3. Katere druge zahteve se še stavijo za pridobitev prvega papirja 4. Ali vam je treba, dokazati dan in leto prihoda v Zedi-njene države, ako ste prišli sem pred 29. junijem 1906? 5. Zakaj ni treba dokazov? 6. Koliko let morate biti v Ze-dinjenih državah, da lahko prosite za drugi državljanski papir? 7. Koliko velja pristojbina za drugi državljanski papir? 8. Kaj še druzega se zahteva od prosilcev? 9. Ali smejo biti priče prosilca za državljanski papir s prosilcem v sorodu? 10. Kaj se zgodi, ako ne veste za ime parnika in za dan, kdaj ste dospeli v Zedinjene države ? Gospod urednik je med tem spekel drugo stotnijo vinaric in jih zopet lepo nesel na, klop. Ker je bila tema, seveda ni opazil, da prvih vinaric ni več na mestu. Vzel je novo zalogo vinaric, da še te speče, potem pa da se bo vsedel k večerji. Ko gre urednik s tretjo zalogo vinaric k ognju, je tudi že izginila druga porcija, v "Dannyevem" gobcu. Jaz sem vse to' pazljivo gleda) in čakal, kako se bo stvar sešla. In se je sešla. Ko prinese urednik tretjo pečeno porcijo vinaric na klop, si globoko oddahne, pa pravi: "No, zdaj jih imam pa dovolj. Sedaj le bom pa večerjal !" Z roko seže po klopi in tipi je vedno dalje ih dalje, a za-željene večerje ni nikjer. Skoči po električno svetilko in sveti vse okrog. "Kje so pa moje vinarice?" končno spravi iz sebe in njegov glas kaže, da nekaj ne bo prav v bližnji bodočnosti. "Dannyja" vprašaj!" mu prijazno svetujem jaz previdno izza debla, ker urednik, ki drži v roki dolg raženj, ni za prijateljski razgovor. "Ali si. jih ti požrl?" se res obrne urednik do "Danrfya." Ta pa na vso moč maha z repom kar pomeni, da on zanikuje vsa- Odgovori na vprašanja 255 let je čakal V vasi šangčunu na Kitajskem živi starec Li čingjun, o katerem se trdi, da je star 255 let. Ta ogromna starost prese-zai vse doslej znane primere sta rcisti in pomeni torej nedosežni višek. Turek Zoroaga je s svo jimi 158 leti proti Liju pravi pravcati mladenič. O resnično sti te trditve sicer marsikdo dvomi, a "North China Herald" zatrjuje, da ima ta Kitajec v rokah uradna dokazila, ki pričajo, da je bil rojen zares že pred 255 let. Li pozna vse važnejše dogodke zadnjega četrttisočletja in pripoveduje o bojih, katerih se je udeležil pred več ko 200 leti. Imel je 14 žen, ki so vse že davno pomrle ter mu zapusti le mnogo otrok in potomcev, od katerih jih 180 živi še sedaj. VeČino svojega življenja je bil ranocelnik in vaški zdravnik Poznal je in še pozna nešteto zdravilnih rastlin, iz katerih izdeluje razne soke, čaje, maže itd. čil je in zdrav, bolezni sploh ne pozna. Na sprehod hodi kakor bi bil vsaj 200 let mlajši, a ne hiti nikdar. Na dan prehodi, če je treba, tudi 50 km. Zaradi starostne izkušenosti, modrosti in duhovne čilosti razsoja vse spore svojih sovaščanov in okoličanov. Posebno zakonske spore poravnava v splošno zadovoljstvo. Pravijo, da je tudi s svojimi 14 ženami živel vedno v slogi. K njemu hodijo, posebno odkar so pričeli o njem pisati listi, ljudje od blizu od daleč, da bi jim izdal skrivnost svojega dolgega življenja. Navodila, ki jim jih daje Li, so pa zelo kratka; pravi samo to: "Ohrani si mlado in vedro srce, jej kaikor želva, hodi kakor golob in spi kakor pes!" Po naše bi se torej reklo: "Otresi se skrbi, ne jemlji življenja pretežko in pre-resno, počuti se mladega, ne razburjaj se, bodi moder, jej zmerno in le tedaj, kadar si res lačen, hodi z vzbočenimi prsi in z glavo pokonci ter spi, kolikor ti je treba in vselej, kadar ti je treba — pa boš tudi, ti doživel 255 let." Seveda je poleg vsega tega potreben tudi zdrav in odporen organizem z močnimi živci. Lijeva navodila so tedaj pravilna. Med listinami, ki potrjujejo, da je Li res toliko star, je tudi vojaško odlikovanje, ki ga je izdal in podpisal cesar Kangh-sij, eden izmed prvih vladarjev dinastije Ma,ndžu. Isto izpričujejo tudi njegove civilne listine. ko sumnjo od sebe. Ampak, uredniku se je najbrže zdelo, da so imele moje besede velik vpliv nanj, ker sta jo z "Da.nnyem" ucvrla po hosti, da je kar vrše-lo za njima. Meni se je ta prizor zelo dopa-del, ker ni bilo treba plačati nobene vstopnine. Ko sta se podila urednik in pes po gozdu, sem jaz lepo stopil do klopi, kamor je bil urednik položil tretjo porcijo vinaric« in sem si lepo pomagal do njih, ker sem se bal, da bi se ne shladile, ker nobena stvar ni tako zanič, kot mrzle vinarce. Ko je prišel kolega nazaj, sem mu tudi zadevo pojasnil, da, ne bo kake pomote in povem vam, da se mu s tem nisem prav nič prikupil. Potolažil sem ga, da bo še dovolj koruze in krompirja in da mu ne bo treba iti lačnemu spat. No, končno se je zopet postavilo ravnovesje v družbi. Sedeli smo okrog ognja, na katerega je "Hot dog" metal velika polena, da so iskre pršile na vse strani. Nobena stvar na svetu ne da tolike žeje kot pečen krompir, to vem že iz časov, ko sem krave pasel. Tudi tukaj nam je strašno oralo po grlu, a zdravila so bila v neposredni bližini. Skrivnostno se je bliščala iz polmraka na mizi stoječa "bufalca," ki ji je bilo dolgčas sami. Zato smo pridno hodili vasovat in kmalu smo bili naši. Oglasila se je pesem in ko smo prepel ivse, kar smo jih znali na pamet in je tudi drva zmanjkalo, smo zapustili taborišče. Ker je bila lepa noč in tudi razpoloženje po paragrafih, smo sklenili, da gremo eno miljo daleč farmerju Kumlu podoknico zapet. Prijeli smo se za rame, kot bi šli v sosednjo vas dekleta klicat, pa smo dali vesoljnemu svetu na znanje, da zdaj gremo. . . Ker je cesta bolj ozka, in smo hoteli vsi iti vštric, sta morala prikrajna dva hoditi po grabnu ob cesti, kar ni pa čisto nič motilo dobre volje. Jas sem že toliko gledal, da sem bil bolj pri sredi. Pred Kumlovo hišo smo zapeli, da se je kar hiša majala. Ko smo kake tri odpeli, smo šli lepo počasi nazaj, ne da bi čakali aplavza ali kake nagrade, kar je v takem slučaju najbolj priporočljivo. Potem se je vršila pa "ajn-kvartirenga." Gospod urednik nam je ušel k sosedu Franjotu, kjer je mislil, da bo najbolj v miru, Gašper je dobil posteljo v ka.mrici, ker je bolj mehke sorte, Harry je šel v mrvo na skedenj, jaz pa na svoj avtomobil, ki je bil čisto sam na jardu- Ko se zjutraj zbudim, vidim neke prašne škornje, ki gledajo pri oknu iz mojega avtomobila. Gledam in gledam in premišljam, čega.vi bi bili ti škornji in kdo jih je obesil na mojo lizo. Skrčim noge, da bi vstal in glej ga spaka, škornji gredo za mojo nogo. Potem šele sem konšta-tiral, da so moji škornji pri meni spali vso noč. Potem sem šel gori na hlev, da vprašam po zdravju prijatelja, Harryta. Gori na skednju mi pa pove "Hot dog," da je pač prišel Harry ž njim na mrvo, in da mu je dal plahto, sedaj pa ni Harryta ne plahte. V podu je zijala velika luknja in sem takoj sklepal, da se je Harry ponoči premaknil v spodnje prostore po bližnjici. In gotovo sedaj mirno počiva pri teličku v pregraji. Hitim doli po lestvi in v hlev, a o prijatelju ni duha ne sluha. Po dolgem iskanju ga najdem v "šiši," kamor se je bil preselil s plahto vred proti jutru, ker mu je nagajala mrva, ki mu je silile, v ušesa in v nos, česar on ni vajen. Hotel sem sklicati še druge pasažirje in sem se poslužil enostavnega sredstva za take slučaje: stopil sem na porč in zavpil: "Zajtrk je gotov!" In ni preteklo pet minut, pa mo bili že lepo skupaj zbrani pri okrogli, mizi. čudno se mi je zdelo, da je vsak najprej segel po velikem kozarcu, polnem najboljše stu-denčnice in to že kar na tešče. No j a, pa saj veste, kako je . . « 1. Za, prvi papir lahko prosite takoj prvi dan svojega prihoda v Ameriko. Ko prosi' te za drugi papir, ne) sme biti vaš prvi papir še sedem let star. 2. Pristojbina za prvi papir znaša $5.00. 3. Prinesite s seboj dve vaši fotografiji in ugotoviti morate natančno dan vašega prihoda v Ameriko. 4. Dokaz ni potreben. 5. Kei* so vladi pogoreli tozadevni rekordi na starem "Castle Gorden." 6. Pet let. 7. Pristojbina za drugi papir znaša prvič $5.00, ako ste vi svoj prvi papir vzeli pred 1. julijem, 1931, in $10.00, kadar vložite prošnjo. Ako ste pa prvi papir vzeli po 1. juliju, 1931, pa v^as velja pristojbina skupno samo deset dolarjev. 8. Prosilec mora ugotoviti dan in leto svojega prihoda v Ameriko, ime parnika ali način, kako je dospel v Ameriko, prinesti mora dve fotografiji, dobiti mora dve priči, ki stla, (poznali prosilda najmanj zadnjih 5 let, in prestati mora skušnjo glede postav te dežele. 9. Postavno ni prepovedano, toda eksaminerji za državljanstvo se vselej protivijo pričam, ako so v sorodu s pro silcem. 10. Spisati morate posebno prošnjo, zapriseči jo in plačati $20.00, nakar se vam izda izvanreden certifikat postavnega prihoda. »» Ce verjamete al' pa ne. niXIXTTTXXXXXXXXXXIXXXIXr? PR. JAKLIČ: PEKLENA SVOBODA Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848 C03XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3 PRVO POGLAVJE Konjsko meso in "hudičevi krem-peljci" Nastopajoče leto 1848 se je začelo v naši deželi z debelo zimo. Sneg je zapadel ceste in pota, da je zastal ves promet po njih. Mesta so životarila, vasi so se pa pogreznile v zimsko spanje, ko jim je segla bela odeja že čez glavo. Nikogar ni bilo, ki bi bil skrbel, da bi se odprle ceste, da bi oživel promet. Ljudje niso čutili niti najmanjše potrebe po cestah in pojemajoči promet jih ni vznemirjal. Domorodci, po mestih so občudovali pesniški vzlet Koseskega — "Koseški, o sladko ime," — ki bi bil takrat skoraj zatemnil slavo Prešernovo, in se radovali novih pesnikov Valjavca, Poženčana, Cegnarja in drugih, ki so se porajali teden za tednom v "Kmetijskih in rokodelskih Novicah" in netili sveti ogenj v srcih. Uradnik je pa tudi prigazil zjutraj do pisarne in zvečer do bližnje gostilne, čeprav je bil sneg še tako debel. In kar je bilo prav uradniku, je bilo prav tudi mestnemu rokodelcu in vašča-nu, ki si je pač odkidal sneg do skladanice in naredil gaz do soseda, kamor je hodil vasovat, ki mu pa še na um ni prišlo, da bi snegu na cesti in poti napovedal vojsko. Vsi so bili edini v načelih in so mislili samo eno, že od vekov resnično: "Bog ga je dal, Bog ga bo vzel! Čakajmo!" Vendar so se pojavljali med množico tudi novotarji, ki so hoteli prevrniti stari red in bi bili radi Očetu nebeškemu nekoliko pomagali pri vladanju sveta. Tako je bil V Šiški neki Fr- Kovač, kakor se je podpisaval, v resnici se je pisal Schmied. Po podatkih, ki jih imamo o njem, je bil vsekako brihtnejši, kakor so bili Šiškarji tiste dobe. Ta je sosedom, ki so z njim vred gazili sneg iz Šiške v Ljubljano — da je bilo. to daleč, spoznate, ako povem, da je bil Figabirt zadnja gostilna in najbrž tudi edina od Šiške do Ljubljane — pripovedoval, kako bi bilo prav in pametno, ako bi ob novem snegu vsaka' šišenska hiša dala enega delavca, da bi vsaj stezo za mle-karice .prekidali, da bi ženske tako težko ne hodile in padale po snegu in mleka ne poliva-le. "Kaj nas to briga! Bo že gosposka ukazala!" Tako so mu pregovarjali v obraz, za hrbtom so pa zijala kazali, trkali se po čelu in si govorili : "Norec! Ta bi šel prostovoljno na tlako!" Tako je ostala Kovačeva beseda glas vpijočega v puščavi, četudi je to potožil v "Novicah." V Trbojah se pa še gosposke niso ustrašili in se niso genili, da bi preorali ceste, čeprav jim je bilo ukazano. V smleškem kantonu so imeli snežen plug ali kakor so mu pravili takrat: "nadlogo," ki so ga rabili za oranje snega po cestah. Smledni-čani so preorali cesto od Smlednika do Trboj, Trbojcem je pa ukazala kantonska gosposka vleči plug do Šenčurja, da bi se tako nekoliko svet odprl, župan je šel ukazovat od hiše do hiše in prosil, naj ubogajo gosposko, da ne bo kakšnega sakacjona, toda Trbojčani so se postavili pokonci in po vsej vasi je šlo: "Kaj? Tega nismo še nikoli delali. Nova tlaka je to, pa nič drugega. Nobene nove tlake več! Ubijemo ga,-kdor bi se pritaknil tiste 'nadloge'! " In snežni plug je ostal na vasi. šenčurci so pa bili drugega mnenja. Ponoči šo prišli po plug, ga odpeljali in preorali vse ceste in pota po svoji fari. "Norci!" "V šenčurji — so sami Jurji! MALI OGLASI Poziv Spodaj podpisani svarim obrekljivce, da me pustijo popolnoma v miru. Dovolj daleč sem se preselil. Prej ko sem bil na Saranac sem jih dovolj grenkih požrl radi lažnjivih jezikov. Govori se, da sem zaprt za tri mesece, toda pazite se, da, ne boste drugi na mojem mestu zaprti. Govori se, da imam na banki $1,300, in da so vzeli mestni ljudje denar iz banke, ker imam dve hiši, itd. Vse to jet nesmiselnost in pozivljem ljudi, da ne govorijo laži, ker se bom sicer poslu-žil postavnih potov. Louis Hegler 765 E. 236th St. V najem se da tri sobe za $12.00 na mesec, štiri sobe za $14.00 na mesec, 6 sob za $18.00 na mesec. Pet sob in garaža na 140. cesti blizu jezera za $25.00 na mesec. Vprašajte na 1011 E. 64th St. Tel. KEnmore 4597-J. (202) IZVANREDN0 NIZKE Lepa prilika se nudi gospodinjam kupiti najboljše meso po najnižjih mogočih cenah. Preberite sledeče cene: Goveji steak, ft......15c Meso od stegna, ft—14c Meso od plečet, ft.... 12c Meso za juho, ft...... 8c Mleto meso, 3 ft. za...25c Telečja prsa, ft......10c Telečje za pečenje, funt ..........15c-18c Svinjska plečeta, ft... lic Pork chops, ft.......14c Sveže šunke, ft......15c Prasetina, ft.....15c-18c Jagnjetina, ft. .. .12c-18c Sveže klobase, 2 ft. za 25c Suhe klobase, ft......17c Domače šunke, ft... .17c Suha rebra, ft.......12c Doma zaklane kokoši, ft..........18 c Vsa druga grocerija po znižanih cenah. Se toplo priporočam. DOBRO IN POCENI! Ako želite blago prve vrste, cene pa najnižje mogoče, tedaj se oglasite v naši trgovini. Sledeče posebno nizke cene nudimo: Pork shoulder, ft. __10c Sveže šunke, ft. _-13^26 Prata v komadih, ft. 13c Mleto meso, ft.____10c Meso za juho, ft.---10c Jagnjetina, mlada, ft. 10c Teletina za f ilanje, ft. 10c Male suhe šunke, ft. 12c Domače suhe klobase, 3 funte za________50c Fin švicarski sir, ft. 25c Domače suho meso, prata, ft.________12c Se vljudno priporočam odjemalcem za obila naročila. JOS. TISOVEC 16224 Arcade Ave. Tel. KEnmore 2580 Katero veseli seznaniti se v svrho ženitve s srednje starim moškim. Tudi ženske z otroci niso izključene. Prosim, da pišite na B. M., 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. (201) NAJBOLJŠI PRODUKT ZA DOBRO PIVO V VROČIH DNEVIH 3 kante za $1.25 POSEBNOSTI ZA SOBOTO Sirovo maslo, ft..... 19c 25 ft. sladkorja... .$1.19 Jetra, obisti in srca, ft. 7c Pljuča, telečja, s srcem 15c Sveže klobase, 2 ft. za 25c Narezana slanina ... .15c Campbell's Beans, 4 kante...........19c Gold Cross mleko, 4 kante...........21c Znižane cene Prejeli smo nove vzorce v blagu. Izbera velika. Znižali smo cene blagu. Po meri narejena obleka, zajamčeno delo in blago, od $25.00 naprej. Se vljudno priporoča Louis Srpan Slovenski krojač 17822 Marceli Rd. (x Fri.) Vsa grocerija po znatno znižanih cenah. LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave. FRANK VESEL 787 E. 185th St. Dvoje stanovanj se da v najem poceni odraslim ljudem. Vsako po 'štiri sobe, porč, kopališče, gorka voda in pralnica v kleti. Poizve se na 1106 E. 63rd St. (aug.26.27,sep.2.) PRVI SEOVENSKI PLUMBER J. MOflAR 6531 &T. CLAIR AVE. Če hočete delo poceni ln pošteno, pokličite mene. RAndolph 5188 (Thn. r.)S Odda se 'šest sob skupaj, ali pa po tri sobe. Prodasta se tudi dve peči za kuhanje, ena na plin za $6.00, druga na premog za $10.00. Vprašajte na 982 E. 63rd St. (Aug. 26. Sept. 2.) POSEBNOSTI SAMO ZA SOBOTO! LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KERN SLOVENSKI RAZVA2AMCO LEDU IN PREMOGA 1191 E. 1671 h St. Pokllilte« KEnmore 4381 GEORGE K0VAČIČ BRIVNICA 6214 St. Clair Ave. Striženje las za moške 35^ Za ženske in otroke 25<^ SE PRIPOROČAM ZA OBILEN POSET Soba se da v najem za poštenega fanta. Kopališče in gorkota. Oglasite se na 1139 Addison Rd., spodaj. (202) V SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI Antona Kostanjšek ki je umrl 26. avgusta, 1930 Oj usoda, ti življenje nam prehitro zagreniš^ radost v srčno nam trpljenje vsem naenkrat spremeniš. Solza pada še nešteta, tužno bije nam srce; smrt odvzela nam očeta in moža za vedno je. Hitro čas v večnost gine, dan za dnevom proč hiti, zbuja razne nam spomine, ali tuge ne vteši. Ah, čemu avgust ti mesec dragi si nam vzel zaklad ? Dneve srečne si spremenil v žalovanje nam in jad. Ljubi mož in dragi oče, več ne čuje Tvoj se glas, v rakev so Te položili in odnesli proč od nas. Spavaj mirno v zemlji tuji, dragi oče in soprog! V raju svetem duši Tvoji daj plačilo večni Bog Dragi mož in ljubi oče, prosi le Boga za nas, da bi enkrat, če mogoče, združil has trobente glas. Žalujoči ostali: Terezija Kostanjšek, soproga in otroci. Cleveland, O., 26. avgusta, 1932 Kupi se dobra kuhinjska peč na plin, srednje velikosti. • M. Udovich, 16016 Parkgrove Ave. Tel. KEnmore 2862-R. (201) fTTTT** I'TTXXXXTXgXHXXXXXJ Pork roast v kosih, ft. 15c Teletina za pečenje, ft. 12c-16c Svinjske ledice, srca in jetra, ft.-------8c Sveže klobase, 2 ft. 25c Meso za juho, ft.---10c Mleto meso, ft.----10c Fine salame, ft.----28c 3 kosi Palmolive mila, 1 škatlja Super Suds, skupaj za________ 23c Gold Dust Cleanser, 3 za____________10c Octagon milo, 3 za_ _ 10c Gold Cross mleko, 4 velike kante----19c Najboljše solatno olje iz soda, gal.------69c hyvis MdlbR OIL PERRY'S SERVICE STATION 6619 St. Clair Ave. Michael Casserman 18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING KEnmore 3877 TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po poŠti. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, Mi prodajamo najfinejše meso po resnici nizkih cenah. Meso je od tu zaklane živine in ne iz ledenic. Se toplo priporočamo. LUDVIK J. MANDEL 15611-15 Waterloo Rd. v Kmetovem poslopju. ------------------ NAZNANILO staršem ŠOLSKIH OTROK Ker je nemogoče razdeliti pred začetkom šol identičnih kart, se bodo prodajale vozne karte .za prvi teden brez teh kart. Zato bo moral vsak učenec, ki želi dobiti stalno karto za začetek termina, isto kupiti teden prej pri naši blagajni, na prvem nadstropju Midland Building. Zato kupijo lahko učenci, katerih šole se odpro 6. septembra, pri naši blagajni začenši v pondeljek 29. avgusta. Učenci, katerih šole se odpro 12. septembra, lahko kupijo vozne listke pri naši blagajni v pondeljek 5. septembra. Potem se bodo pa prodajale stalne karte na ulični železnici, ako se bo pokazalo identično karto, ki jo podpiše učenec in njegov učitelj. the CLEVELAND RAILWAY CO. , J^twmtT » šmmtoj FRANK LAVRIČ 15601 Holmes Ave. EDdy 6866 FRANK G. GORNIK SLOVENSKI ODVETNIK V mestu (čez dan) (259 Union Trust Bldg. E. 0th in Euclid Ave. Telefon Main 7260. Podružnica na 15335 Waterloo Rd. Suite 2, v Slov. Del. Domu Zvečer od 0:30 do 8:00. Telelon: KEnmore 1244 Si/ * JOSEPH ZORMAN * ODVETNIK * G411 St. Clail' Avenue 25 steklenica Rheuma gal, zaprtju, prej $1, sedaj .................79* proti revmatizmu ------------------------------89* PRVA IN EDINA SLOVENSKA LEKARNA V COLLINWOODU IN NOTTINGIIAMU Mandel Drug Company Telefon KEnmore 0031 ETHYL GASOLIN KUPCEM Ako želite hitrejši pogon, alio želite hitrejši začetek in da bo motor tiho deloval, napolnite svoj tank z novim zelenim ETHYL GAZOLENE MX vrSp tsmsmSmm s.'. . Več moči več milj K-t- i ~ ;.'->■' i. tt" Se dobi v vsaki Pennzoil postaji THE COLUMBIA REFINING COMPANY HRVATSKEGA NARODNEGA DOMA ■ V NEDELJO, 28. AVGUSTA, 1932 AUGUST GLICKER Vršila se bo žogometna igra; prvo žogo vrže župan Ely; 20 janjcev se bo speklo na ražnju. Izvrstna postrežba v vseh ozirih in mnogo zabave. NAZNANILO IN ZAHVALA Neizmerna žalost se je vselila v naša srca, ko smo izgubili za vedno našega iskreno ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga, očeta in brata. MRS. AMALIA GLICKER, soproga, AMALIA in AUGUST, otroka, 5 sester in 2 brata. Cleveland, Ohio, 26. avgusta, 1932. 4. septembra S. D. Z. piknik na Pintarjevi farmi!!!!! ki je za vedno zatisnil svoje mile oči 27. julija 1932 v najlepši moški dobi, star 38 let. Ranjki je bil rojen v Clevelandu, O. in smo ga položili k večne mu počitku na Calvary pokopališče. Tem potom se iskreno zahvaljujemo darovalcem krasnih vencev, ki so krasili krsto dragega ranjkega in sicer: Družina Mr. in Mrs. Podboy družina Mr. in Mrs. Mahne, družina Mr. in Mrs. Moškerc, družina Mr. in Mrs. Telič, Mr. in Mrs. Albert Glicker, Fred Glicker, Edith Glicker, Mrs. M. Zdolšak, Mr. in Mrs. Glovan Sr., Mr. in Mrs. Simon, Mr. in Mrs. Brown, Mr. in Mrs. Wolf, Mrs. Herbst, Mrs. želodec, Mrs. Kumše, Eddie, Willam, Frank Glicker, Marie Eberwein, Mr. in Mrs. D. O. Alley, Mr. J. Zwalsh in družina, Stanley Austin, Clifford Austin, Mrs. Talcott, Harold Smith, Vernon Sirith, Chas. Hefler, Mr. in Mrs. M. Braidech Sr., Mr. in Mrs. Goutts in družina, Louise Mitchell, Mrs. Kilby, Mr. in Mrs. R. Williams, John Spech in družina, Community Welfare Club, The Old Hudson! St. Boys. Boys from W. lC2nd St., Mrs. Campbell, Mrs. Cybulski in družina, Mr. in Mrs. Ludwig, Mr. in Mrs. Thompson, Mrs. Anna Buckley, Mr. in Mrs. Peterson, Mr. in Mrs. Wm. Rees, Mrs. Sarah Hayse, Mr. in Mrs. E. Benner, Mr. in Mrs. Miner, Mr. in Mrs. Wm. Waldbauer, Mrs. Collins, Mr. M. Brennen, Mrs. Hattie Morris, Mr. in Mrs. Adams, Mr. in Mrs. Amsden, Mr. in Mrs. Welty, Mrs. Henderson, Dorothy Strauss, Mr. in Mrs. Meier. Iskrena hvala sledečim, ki so darovali za sv. maše: Mr. in Mrs. Anton Koren, Mrs. Gabriella Posch Jenson, Mr. in Mrs. Mathew Braidech Jr., Miss Sophia Posch, Albin Posch, Mrs. Mary Mako-vec, Mr. in Mis. John Posch, Mr. in Mrs. Edward Posch, Mr. Rudolph Posch, Clementine Posch, Mr. in Mrs. J. Kozan, Mr. in Mrs. P. Kozan, Mrs. J. Jerič, Mr. Blatnik, Office of Neale Phypers Co., The Old Hudson St. Boys, Mr. in Mrs. F. Svete, Mrs. P. Kelly, Charles Sammt, Mrs. Sammt, Mr. M. Brennen, Katherine Meyer, Mr. in Mrs. M. Marolt, Mr. in Mrs. Pichler, Mr. in Mrs. Steklasa, Mr. John Speh, Mr. in Mrs. Butala, Mr. in Mrs. J. Bencin in družina, Mr. in Mrs. M. Povše, Anna Pcvše, Mrs. Agnes Zupančič, Mrs. J. Krameršič, Robert Sternen, Mr. Mathew Zakrajšek in družina, Mr. in Mrs. Frank Zalckar, Mr. in Mrs. J. Bab-nik, Mr. Frank Modic, Mr. in Mrs. Frank Kmet, Amelia Šinkovec, Mary Vidmar, Mr. in Mrs. Ma kasovic, Mr. Zupane. Prisrčno se zahvaljujemo sledečim, ki so nam poslali pismeno sožalje: Dr. Fred Makovec, Miss Josephine Bencin, Mr. in Mrs. R. Novak, Joseph Bolton in družina, Miss Nettie Briar, Mrs. Herbst, Rose želodec, Anna Kumše, Slovenian Ladies Union No. 50. Lepo se zahvaljujemo nosilcem krste: Frank Bolton, Frank Svete, Jim Mofta, Harry Davis, Clifford Austin, William Pierce. Iskrena hvala Rev. O'Conell, Rev. McNally. Rev. Manning in Rev. Kelly za lepe in ganljive cerkvene obrede. Lepa hvala James Manganu za ganljivo petje v cerkvi. Srčna hvala Mr. in Mrs. Albert Glicker za vso pomoč v teh žalostnih urah. Ravno tako se lepo zahvaljujemo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za vzorno in simpatično vodstvo pogreba. če se je pomotoma kako ime izpustilo, prosimo da se nam oprosti in se ravno tako lepo zahvaljujemo. žalujoči ostali: Armade pa mislijo drugače. Jekleno-ledene žive črte v okopih so se tu in tam pretrgale, se rušijo: kaplje padajo skozi nje, človeške kaplje. Seveda je bila na tekih mestih mreža civilnih oblastev, policije, patrulje, potujočih kom p an i j men j gosta. Vsakdo izmed teh poslednjih pa je imel pravico izprašati posameznika o njegovih namerah, poti itd. — pravico, pač ker je bila moč v njih rokah. In nekje v "hiši moči" je sedei korporal Langermann. Odkar je bil ranjen prilikom umika ob Vistuli po ruskem šrapnelu v ramo in se je ta polagoma zazdra-vila, je prišel do trdnega sklepa, da zacelijo Rusi njegovo rano, bodo morali izročiti več zemlje, kakor pa. je v vojaški zgodovini kedaj kdo sanjal. V svojem srcu — kakor so tudi drugi — je smatral aneksijo ozemlja že za izvršeno ter si štel v dolžnost, poklicno dolžnost, da popiše Nemcem psihologijo novih sode-želanov. Dokler ga ni usoda zanesla v vojaško suknjo, se je potikal po šoli kot učenec modernih jezikov. Sedaj je bil uradnik, a v prostem času je s peresom človeka, ki ve nekaj a ne mnogo, pisal mogočne članke za Press-biro, vladni oddelek, ki je dobro krmil časopisje ter preplavljal nemško ljudstvo s popisi novopridobl jenih dežel in njih prebivalstva. Ker pa je za svoje sodelovanje prejemal od načelnika oddelka bodrilna pisma in je njegove donose časopisje tudi vedno objavljalo in pošteno plačalo, je korporal Langermann kaj zadovoljno gledal izza svojih ogromnih, brk, vedno stikajoč za ka.ko novostjo. Skrbel je da je vedno napolnjeval kot sotrudnik krajevni časopis, a tudi vsak mesec enkrat s svojimi prispevki okinčal "Gazeto desete armade," 'Stražo na vshodu," "Bialistoske, Grodenske in Kovenske Novice." Nekdaj se bo morebiti kdo na kakem visokem mestu spomnil tega učenega, naprednega mladeniča — morebiti baš tedaj, ko bodo ustanavljali kako novo šolo in potrebovali zanjo dobro plačanega voditelja. Novica o klatečem se volkodlaku je dosegla njegovž, ušesa skoro isfočasno, kakor njegovo pero. In že je popisal več pol papirja "o bajeslovnih vražah Belih Rutencev." Ker pa je Langermann sumil, da se za povodom take bajke skriva tudi ne-kfij realnega .resničnega je sedel takoj za škatljico, skozi katero je šla kita brzojavnih žic. In tako je kmalu šla novica do neštetih narednikov in vaških načelnikov — mislih ljudi, katerim bi utegnilo zanemarjanje službe kaj lahko pomeniti izgube dobrega stolčka v zaledju. Ubežen vojni ujetnik? Mnogo jih je bilo, a človek jih mora najprej vloviti. Seveda, čim bi njih navzočnost kdo naznanil, kakor je to vedno delala ta s črnilom zamazana prašiča, korporal Langermann, bi vsakdo, ki se ni takoj zganil, kaj kmalu občutil kaj neprijeten prepih. Da iz-begne temu, je imel vsak poveljnik kaj dober izgovor: "nepristojno mesto." Kar je bilo izven jasno začrtanega delokroga gospoda stotnika A., ali pa župan B., je bilo ipso* facto izbrisano izpod solnčnega sistema. Kljub nezadovoljivim opazkam v aktih, kakor "ničesar znanega tu," "ta urad ni mogel ugotoviti ničesar," vendar je začel namah in nehote nov tok informacij, ki so svarile in svetovale, naj bi se podvojilp nočne patrulje. Prijatelj mora pač skrbeti za prijatelja: ako ti rešiš daneg življenje Ulitzkemu, bo morebiti Ulitzky jutri rešil tvojega. Poleg tega pa so splošni in posebni uke^i dovolj jasno govorili, da. ni vojak nikdar prost: "In ne pozabi, pešec tako in tako: ako naletiš na cesti na enega samega cigana, je tvoja sveta dolžnost, da se pobrigaš, da ga pograbiš za vrat." Konec prve knjige. * Druga knjiga EKSCELENCA V ON LYCHOW 1. POGLAVJE Mervinsjc Grič, ki se sredi ravnine dviga do višine kakih dvesto čevljev, se človeku dozdeva kakor prava gora. Navadno se razprostira ob vznožju takega griča mesto, s prostranim trgom, katerega obdajajo v osemnajstem stoletju zidane hiše. Sredi mesta stoji stolnica, katero so postavili pred tridesetimi leti Rusi, okolo te pa se razprostirajo lesene stavbe, skupine teh, vrste, okraji. Na bregu proti severu in jugu leži nešteto podeželskih hišic; kajti meščani ne marajo preživeti gor-kega poletja v mestni zagati, saj tam zunaj lahko prisluškujejo prijetnemu kukanju kukavice. Take lesene vile naziva j o v Mer-vinsku "Detsen." Imajo jih radi Rusi in Judje, čeravno so le skromno opravljene. Tu preži-ve poletje, med vrtovi in brezami, ob svetlem samovar ju, ki klo-pota v kakem hladnem, temnem kotičku. Spomladi, ko so noči še hladne in zapada še slana, se seveda- meščani tišče v mestu, kajti koledarje se drže, kakor se drže ptice selivke dneva svoje selitve. Cele ulice takih dvorcev so v spomladi še prazne. Proti običaju pa bo gotovo oče poslal svoje otroke na deželo, kadar nastane v mestu kaka nalezljiva bolezen. Nekega aprilskega dne je škripal in ropotal po poti kmečki voz. šmir za osi je tedaj pomenil mast, a konec pomladi ne more kmetič tratiti masti za drugo nego za izredno peko. Nekako sredi griča pa je poti nestalo. Nekdaj so nameravali potegniti cesto, po kateri je vozil voz, skozi predmestje vil in podeželskih bivališč. V zadnjem trenutku, pa se je oblastvo domislilo, da bi bilo to sicer v velikcij korist podjetniku, ki je zidal cesto, in pa tudi stanovalcem okolo nje, da bi se pa hudi klanec čez grič in pa tudi veliki ovinek ceste komaj splačal deželi in slavni vladi. Tako je vodila od glavne ceste v naselbino le stranska pot, vse do hišice trgovca Susskind-a, ki je poslal že svojo hčerko Deborah in nje nečaka Aleksandra semkaj na deželo. Kajti svetnik vojaškega sodišča, ki je bil nastanjen v njegovi hiši, mu je na najdrastejšni način predočil nevarnost griže, ki je baš tedaji spreminjala Mer-vinsk v vsekaj drugega nego pa zdrav. kraj. šole so imele še vedno počitnice za, praznike, a kdo ve če jih bodo vsled griže sploh po praznikih odprli. (Dalje prihodnjič.) Vsak dan so čitali v časopisih, da je Angleška toliko kolikor že sestradana. Pripraviti podlago za novo vojno posojilo in zbirati od podložnega ljudstva podpise na istega tudi ni bila lahka stvar. In tudi so baš sedaj kokoši nesle, pa je bilo treba pravično porazdeliti med posamezne vasi kontribucijo, ki so jo imele dajati v jajcih, da se pri tem obenem ne pozabi neuradnih potreb gospoda narednika policije na konjih, njegove žene in nekaj vplivnih prijateljev. Zamišljen, s femodko v ustih, "Litevko" odpeto, je stopil narednik Schmidt na stopnišče ter se ozrl po trgu pod njim. Z vremenom je že vse v redu. Kako lepo so izgledali oblaki okolo meseca! "čudno," je pomislil. "Izgledajo baš kakor ledene plošče na Njemenu pred tremi ali štirimi tedni. Nu, nu — naj se s tem pečajo znanstveniki" — in vrnil se je b svojemu rumu in časopisu. Kaj čudne občutke ima mož, ki ne znat brati, ko stoji v mesečini pred tablo in strmi v popisani papir. Poželjiv pogled — zmajal je z glavo nad tablo z njenimi ukazi in razglasi; v sedmih jezikih. Da je hodil v šolo, bi mu ta deska povedala, kje je. Ni mogel izbrati niti imena kraja, še manj pa, kako daleč je do fronte. Kako morje čudnega znanja bi se mu odprlo, ko bi le lahko razločeval ta bela in črna znamenja. Griša pa lahko razločuje samo različne načine pisave: rakasto nemško, lepo poljsko in litvinsko, zavite ruske črke, ko-tasto in pikasto judovsko pisavo. Tako premišljajoč je stal v mesečini pred tablo: pričel je misliti, dali bo kedaj zopet deležen gorkega kosila — ali pa, dali bo padel v grabežljive orožniške roke. Pa kljub vsemu se ne sme ozirati na nobeno nevarnost, mora skozi to vas, kajti! glavna cesta j e bila edina suha pot med reko in prokletimi ograjami okolo posameznih kmetij. Kako lepo bi bilo, ko bi človek znal citati vsaj enega izmed teh sedmih jezikov! Morebiti se nanaša kak teh razglasov na njega samega — čeravno to možnost skoro izključuje. Tam daleč, na vshodu te deželo je zakopana v zemljo nemška armada ter čaka miru, ki mora priti. V želji po miru so si bili častniki in moštvo, kljub velikemu razrednemu prepadu med njimi, edini, čim dalje pa bi človek pogledal proti; zahodu, posebno v tem zasedenem ozemlju, kjer je življenjska žila utripala tako slabo, v mestih, vojaških postojankah in med četami, tim-bolj so se častniki in moštvo krojili v dva razreda: Bele in Rudeče. Rudeče je bilo moštvo, čigar srca so z vsakim utripom želela miru. Beli pa —- častniki, uradniki, štabi za linijami, tedaj višja oblastva v splošno, vsekakor niso bili proti miru, a seveda le pod gotovimi pogoji, živeli so kaj prijetno življenje. Pripravljeni so bili, da, ga obdrže. Navdušeni so bili za zmago, kar so si razlagali tako, da bodo lahko še nadalje pritiskali s svojo peto na. prostrano, bogato deželo in nje prebivalce ter da tudi vojaško sodrgo, Rudeče ali ne, potlačijo še bolj globoko v jarem, s katerim., so v Prusiji do leta 1914,— in še več od tedaj naprej — narivali svojo voljo nebrojnim miljonom. Vsak upor je bilo treba v koreninah uduši-ti. Niti, potom katerih je ta ogromna organizacija oblastva delovala, so se stekala v sobo častnika v veliki palači nekdaj ruskega, a sedaj pruskega Biali-stoka: v urad Generalnega poročnika Alberta Schieffenzahn-a. Slučaj narednika Griše Vrtni Koncert S. P. P. DRUŠTVO "ZVON" V NEDELJO, 28. AVGUSTA, 1932 VABILO NA PIKNIK