ali bodo Živinske STAJE ZAPLENJENE? dalj litjčni in finančni položaj sta zelo nejasna na Kubi in v Washingtonu govore, da pojde generalni major Crowder, najvift-ji vojaški avditor, na diplomaitič-110 misijo v Havano. Finančni položaj je celo »lalbeji kot politični. Združene države so vložile proti raznim načrtom za zboljšanje financ svoj veto, do katerega so u-pravičene po PlattoVem amend-mentu, (ki tvori del kubanske u-stave. Z«|H v jezero Miehi-r*» K«> j« njegov bratec videl, da n> '"1 nrkoder pOasaA, je skočil *s njim v vodo in gs privlekel do Mežico City, Mehika, 1. dee. — Alvaro Obregon je danea nastopil svojo predsedniško alužbo. Pro vizorični predsednik Adolfo de la Huerta ja formalno oddal svoje mesto pravilno izvoljenemu nasledniku in trinajsto revolucionarno poglavje Mehike je zaklju čeno. Obregon je obdržal brez malega vse provizorične ministre v svojem kabinetu. Huerta je zdaj zakladniški tajnik; general Calles, bivši vojni minister, je državni tajnik in šef kabineta. Predaednik Obregon je takoj po svoji inauguraciji izjavil v intervjuvu s poročevalci ameriške Associated Press, da njegova največja naloga bo notranja rekon strukeija dežele. Pri tem je dejal: Rešiti bo treba mnoge probleme. Vem, da Američane naj >olj zanima petrolejski problem. Povem vam takoj in odprto, da moja vlada ne bo razveljavila 14. n 27. člena mehiške ustave, skrbel pa bom, da kongres imenu je komisijo, ki bo gledala, da se izravnajo vsi spori, na nafta jočfH na olje." (Štirinajsti in 27. člen mehiške ustave določata, da so vsi prirod-ni zakladi v mehiški zemlji lastnina Mehike in da inozemci ne smejo več posedovati teh zakladov. Zaradi teh točk, ki ju je uvedel pokojni Carranza, je bil največji apor med Mehiko in kapitalističnimi interesi v Združenih državah, Angliji in Franciji.) Obregon je dalje rekel, da Mehika ne bo nikdar prosila vstopa v ligo narodov, ako pa pride vabilo za vstop, se bo vlada ozirala nanj. Provizorična vlada, ni iskala vstopa v ligo narodov in tegs se bo držal tudi Obregon. Vsaka taka prošnja bi bila ponižanje za Mehiko, ki tradicijelno ceni svo-jo neodvisnost nad vse drugo. Sprememba mehiške vlade se je izvršila z običajnimi ceremonijami v Narodni palači. Glavno me sto je danes v zastavah in bile so parade in simpatiške demonstracije. Washington, 1. dec. — Državni tajnik Colbv je snoči objsvil po goje, katere mora sprejeti nova mehiška vlada ,ako hoče biti pri znana od vlade Združenih držav. Glavni pogoji so, da Mehika pri pozna vse "legalne interese ameriških petrolejskih, rudniških in drugih podjetij na mehiških tleh; drugič, da mehiška vlada ne bo smatrala določbo 27. člena me-hiške ustave "za konfiskatorične, retroaktivne in naailne" napram inozemskemu kapitalu, ki je ulo-žen v Mehiki; tretjič, da se usta novi razsodiščna komisija, ki po ravna tlrjatve Američanov in drugih inozemeev za odškodnino, katero zahtevajo za škodo, po vzročeno na laatnini in izgubi živ Ijenj tekom revolucij in drugih prevratov v Mehiki, v zadnjih desetih letih; četrtič, da se obsto ječe pogodbe med Mehiko in Združenimi državami emendirajo tako da bo roožfK izravnal vse a^ie red obe ni republikam« Washington, D. 0. — Justtfni d upa rt men t je obvestil višje sodišče l)istrik.ta Kohnribije, da namerava vložiti peticijo, da sodišče imeuvuje zaupnike, ki previs-mejo vse živinnke staje, lastnine mesarjev v Chicagu, da se proda nu javni dražbi. To obvestilo je izdal justični depart ment, ker amatra načrt mesarske tvrdlke Armour k Co. za neMprejeimljiv. O načrtu messsake tvrdlke Cudahy & Oo. pa justični depart ment izreče svoje mnenje najbrž po enem tednu. Mesarji so nameravali organi* zirati novo druibo, inkorporirano državi Maine, ki bi prevzela sedem največjih živinskih staj v Združenih državah. Ta nova družba bi gosiMMlarila skozi dvajset let z živinskimi stajami. Temu načrtu pa odloično nasprotuje ju-streini depart ment, ker je nova družba nič drugega kot nov monopol. Mesarski baroni seveda niso zadovoljna z alkcijo juatičnega de-mrtmenta. Honry Veeder, advo-tat mesarske tvrdke Swift k Os., pravi, da je razdčatai, da prihaja justični department a takim peed-ogom. v- Bdward Morris, predsednik me-sarske tvrdke Morris k Oo., pa izjavlja, da so messrji složni in bo* < o zagovarjali in brsnili svoj aa-rt, ker ga smatrajo dobrim ki Mesarji imajo najeto 'kar oelo četo najboljših korportfdjekih advokatov in upajo, da »idejo kot zmagovalci iz boja pred sodiščem. ^Ijfcki ogrožajo mir f Cehi T"ndon, 1 dee. — Poročilo iz Vr*<" ne glasi, da ae zbirajo polj *k' ««t.. ob l*škl meji v Tešlnju. ['hi ™ aretirali dva>H poljskih '"Ji«kačav» < liieago in dkolieet V pet/k nestalno m A**™ Lshki «ped „i vHrovL Tisnperstera v sadejih 24 »rab: najvišje 4», najnUja 4L flsftMB hddr ob € ^f, zaide ob 4:20 — V VLADNEM NAČRTU JE MENDA ZAPLENITEV ŽIVLJEN8KIH STAJ. Justični department js poslal obvestilo o akciji sodišču. STAVKA KONČANA PO MESECIH S KOMPROMISOM. Kompanijo ns skomin ja vsš 90 boju. Reeding, Pa — Pri Keeding ron kompaniji so pričeli aopet z delom po petmesečni stavki. Večina sta vikarjev je sprejela ponudbo po $16.25 od tone. Kompa-nija je pristala, da sprejme vse stavkarje v delo, toda stsvkokazi »stanejo tudi v delu. Ko je pričela stavka, je bila (ompanija zelo ošabna in njeni n-radniki so grozili, da ne bodo tisti nikdar več delali za kompanijo, __ ao na stavki. Atrajk je trajal pet mesecev in ošabnost k oropani • je se je pričria drobiti. Komlpsni-ja je morala odnehati v nekaterih točkah, če je hotela, da ae sto v-karji vrnejo na delo. Kapitalistična ošabnost ima tudi svoja meje. WILSON SPREJEL POSREDOVANJE ZA ARMENIJO. Waahington, D. C. — Predsednik Wilson Je sprejel ponudbo ige narodov za posredovanje med Kemalom pašo in Armenijo. V brzojavki, katero Je poslal Hjr manau. predaedniku skupščine v Ženevi, je Wllson odgovoril, da aprejme ponudbo posredovalca toda obljubiti ne more ameriških čet brez dovoljenja kongresa. Njegovo posredovanje bo terej le moralno. : Detroit, Mieh. — Dr. r. S. Co-jfcland, adra vat veni komisar is Naw Yorka, je rekel tukaj na konferenci uradnikov sdravstve-nlh oddelkov iz vseh večjih ameriških mest, da je pomanjkanje stanovanj najboljša propaganda sa aoclalizem v Ameriki. Cope-land je dejal: "Amerika se boji socializma, noče pa odstraniti razmer, ki pripravljajo tla aocializ-mu. Jaz se ne bojim socializma, ki gnnsse javno zdravje." ANGLE2I ZAŽGALI W CORK NA IRSKEM. Ji * - IS poslopij Bgorslo v irskem mestu skladišča v Liverpoolu. OONJA PROTI IROEM V LONDONU. Cork, Irska, 1. dec. — Ozračje nad Ctorkom je razvsetljeno vsako noč vsled velikih požarov, ki so do danes uničili dvsnajst velikih poslopij, med temi tudi starodavno stavbo mestne hiše in mnoge sinfsjnovske klube. Požiganje vodijo angleški črnorujavci is osve-te sa požgsns bombažna skladišča v Liverpooolu in vsled tega, ker so pred par dnevi isginili tri-ia angleški čsstniki is vlsks v Waterfallu. Ognjagaaoi, ki ao poskušali gasiti ogenj, ao bili napadeni in morali so pobegniti. Maskirani moški so streljali na nje. Hkoraj vsi požari ao nastali is bomb, ki ss jih Angleži vrgli v poslopja. » v Corku vlaila "prava anarhija. Streli iz pušk in rovolverjev odmevajo vsako uro na ulicah, dim in smrad požara visi nad msstom, ves promet in trgovina počivata in prebivalci se ne upajo na dan k svojih stanovanj; mnogo oseb jc pobegnilo iz mest«. Nekaj ljudi je tudi zblazue!" radi večnega strahu sa Življenje in imet jo. Ljudje se ne upajo govoriti na glaa, temveč aamo šepetajo. Razmere v Corku in drugih mestih nu Irskem so naravnost peklenske iondon, 1. dee. — Policija je »noči vlomila v pisarne Irske lige samoodloČevanje, Galske lige in v mnoga privatna stanovanja znanih sinfajnoveev v Umdonu. Policisti so pobrali mnoge listine, toda zaprli niso nikogar. V South-amptonu je bilo danes sjutraj aretiranih šest Ircev, ki so se pravkar izkrcali s parnika, kateri je dospel is New Yorka. Policija pravi, da so "najeti strelci" is Amerike, ki ao prišli pomsgst svojim rojakom. Pri njih so našli orožje in munieijo. Ves Manehe-star je na straži proti požarom, ki jih pričakujejo sleherno noč. V Glaagofvu ni ni« Ulje. V Liverpoolu je bilo aretiranih nekaj ee-rinakih uradnikov, ki ao osumljs ni, da so pomagali pri požiganju skladišč. Bombs, ki je včeraj zjutraj eksplodirala v aevernsm Londonu, nI naredila dosti škode, kljub temu ps ja vsa okolica za atražena po policiji. Komisija deiavakc atranke, ki Ima preieketi razmere na Irskem, js ettoši odpotoval* v Dublin. POSLEDICE DRUZlNSKEOA JETNICAR URIT; TRIJE KAZ NENOI SO POBEBNILI. Memphis, Tsaa. - V bojn. ki je nastal msd jetničarjem Reevesom in tremi »bežnimi kazn*nei, je bil jstnlčar tako tsŠfco obstreljen, da kmslu umrl v bolnišnici 1'befti« k sanice ao kmalu za Nlsdovmle pstruljc. ki ao ae umaknili v močvirje ob Vol tfl reki. Od tukaj ao ao se odpe Ijali na avti»mo4»4iu v državo Mi» aiaaippi. Oblasti ao prišle T. K Md^aoea. ki ja obUkal kaenea« hi s katerem sodijo, da js kas _______— Joseph Za- Ion js imel majhen prsplnčsk s svojo soprogo Amalijo, Beseda je dala besedo, nasnkrat je pa soprog angel po samokresu in Javljajo, da podlomiČejo proti meji nove reške državice. General Csviglis je pre-lel is Iiims povelje, ds vsatue d 'An nun si ju otoks Krk in Rsb v loškem zalivu ter kos teritorija v rilŽini Kastava (vshodna Istra), d po rapalski pogodbi pripsde Jugoslaviji. D'Annunsio je posvsl pod orožje vse moške ns Reki od 8. do 62. leto in isjsvll, ds rsjši umrjs ns bojišču, kot ds bi se podal.) Rim. 1. dse. — General Cevi-glis, poveljnik vladnih čet, je ds-n«s obvestil d'Artauslje, da bo Reka popolnoma 'blokirana v 24. u-rab, iko s« legijonarjl na Reki v tam čaau ua vrnejo k svojim polkom, pri katerih so ni uši J i predsio iH^M 11 leško armado. D'Aa-nenzio je pa odogvoril s tem, ds assegel transportni parnik 'Nerento," ki je bil naindnjen s moko, sirom in drugimi ftivill ss redno italijansko armado. Is Trsts jsvljsjo, ds so d'An-nunzijevi srditi ujeli manjše število Halijsnskttt regulsroev, s katerimi so prišli v dotlko. Mlnistr-ski predsednik OiolHti js molčal ns vprsiSivie v zbornici, ko js bil vprašan, če misli viada s orožjem prijeti d'Anmmzlja. Ri-ški pesnik pojačal avojo ga mizi jo ns otoku Krim. Pariz, L dec. — Is Rlms poro-čajo, da IS js baron Vrangel ia kred v Dalmadji s 17,000 mošml svojs begunske armade. Vrsngsl se je ponudil Prsneijl, ds ji je priprsvljen "služiti v vssko svrhe, kstero si želi." Italijanaki listi pišejo, ds je talijs alarmirana vsled prisotnosti osrističnegs glsvsrjs v Jugo-slaviji iz bo najbrže protestirala pri savssnikih. Rimski časopisi »revijo, da tolika sila ruskih eari-stov v Dalmaciji postavlja rapsl-aki pskt v nevarnost in lahko po-vsroši Iskro, ki zašge ves Bslksn. Rim, 1. dse. — Italijanski senat Do Jutri glasovsl o rspslski pogodbi In nedvomno bo sprejeta s veliko večino kakor je bila v nlžjt zlsnmicl zadnji teden. Zlsirnies je poslsls čestitke Reki In Zedru In izrekU šeljo, da rspelakl pakt prinese prijateljatvo med Italijo in Jugoalavijo. ARMADA BREZPOSELNIH OGROŽA LONDON. Vlada js iavsdsla, da as pripravlja nov naval na WhltshalL BARIKADE SO PROTI DELAVCEM. NE PROTI IRCEM, London, 1, dse. — Vlsde js bi« Is danes infonairens, da brezposelni delsvoi v Londonu organizira jo uovs demoimtrselje. Polloija jo isvedela, da namerava armada bresposftlnth korakati pred psls-čo Lloyda Georga, ki je sdaj za varovana n leaetiimi bsriksdsmi. Delavski voditelji Izjavljajo, ds y armadi bresposelnih postoji največja nevarnost ss angleško vlsde letošnjo zimo. London, 1, dec. —. 70,000 angleških vojakov in policistov je pri-prsvljenih as potlsčsnjs revolucije na 1 rekom. Cste so bile saduje dni selo pojaAane. Vsš pernikov, naloženih s to^mvi, strojnicami, tanki, okhipniml voaovi In strsli* vom js dospelo v irska pristani* ščs. Vlada <*ličs vojno stanje, a-ko se rssmertt poslabšajo. Usnbsi, 1 dse, - "DsMy He. rsld"4«» dBwn^vU prassasi. Ijlvo poročno, ds js minister no-tranjlh zadev velel psetoviti barikade pred parlamentom in okrog Wlhitehslls, kjer so vtndaa po slopjs, ns ssrsdi Irskih grošenj, temveč ker se vlada boji novih navalov armade Irreapoaehtih de-lavoev. Ns reki Thaanas pred zbornično palačo ao pstruljne ladje a lahkimi topovi, London, 1. dee, — V Londonu se je pojsvils bels garda — eivil-" ns orgsniasoijs, ki se js ponudlls vodstvu policijs as pomoč pri od-bijsnju nspsdov v slučaju nsvsla ns vlsdne pslaše. Kot ae šttje, Je vlada bolj v ftrahn prsd vslike armado bresposelnih dsUvssv, kot ps pred Irskimi rebell. y sa nesljlvih krogih sa govori, ds ao bsriksde okrog vlsdnih poslopij postavljene proti bresposslnim delsvesm. S DELAVSKE TRONTB V Willlamson, W. Va. — V stov kovnem okrožju Mlngo je MIs v pondeljek Mtka med sta v karjl In šerifovimi pomagači, ki ao hoteli aretirati na kaj radarjev. Dva po-sto bils ranjena. V nsde I jo svašar js nekdo streljal ns vojsiko atraln v Rose Hiddlngu Vss sto v kovno okrožje js pglssitl obsedno sta njs. Kacine, Wis — Governor Phll lip js ekaaal šerifu liuttorju, da al najame poemgača, ki Imajo narediti . red v okolišu tovarne Hamilton Rose h Manefaeturing Co., kjer se Mil Izgredi v ponde Ijek zvečer V tovarni je stavka Is RLAH1AMA DRUtEA SI IA* BATU A. Ohloago, 01. - V klavntfksm okraju je odprta velika šivinaka rasstava, ki je selo pod učljiva SB farmarje, posebno pa iiviaereJee, To razstavo al je šla ogledat tudi družim višjih Mri sto — sli ble-z i rana druAia, ki od paaenja leno->s ns ve, ikaj M počela, da sap rs-vi zlati *m. Člani te družbe, h kateri pripsdsjo večkratni miljo-nsrjl s svojimi boljftimi polovlša-ml, sinovi in HšsraatJ, nI šle ns rasslsvo, ds se kaj nauči e umni živinoreji, aegmk seredi tegs, da se sebevs. Nsdsbudni mi I Jona raki ainovi In hčerka, ps tudi žsne mi-IJonsrjev, so se skušali med sabo, kdo sna bolje vositi s konji se persdo, Ko so se naveličali to U4-RM, so spuetm v areno čredo o ve Ht ovčarskega pae s sspsds. da imkašs tej blaalrani družbi, kake goni tam v Idehu ovčjo čredo v hlev, S tem js bMe končana predstava o umni Sviaoreji sa blaairsn-ce, ki eo zopet leno sedli v svta-moliile, a katerimi so nanje čekell šoferji, de jMi odpeljejo topet ne razkfišeo opnseJjetts domove, ds tsm sanjajo, kako si prihodajl dsn prelenajo dolgučasae žirije nje. f Pa naj Aa kdo reče, da nI de-oašnja druftie fine laiejmet postopače imaeso, ki ee vedo kom a miljeei, in postopale Hnamo, bres sad v lapa. ker prvi postopači as vedo fcem s deaarjsok afc PROSVET I.A8TNIMA HIjOVENSKE NARODNE PODPORNE .r JEDNOTB Nasvisina: Z^jln|«rv> drtav tri mnn, In m in osama tro 91J6 M "PROSVETA* "THE ENUGHTENIICIfr W HmlUmmi kj tli# Sl4>f#®if BM^HI ZVONENJE PO TOČL Vrangel je tepen. To je fakt, ki se ga ne upajo utajiti tudi v Parizu, kjer so zbrani šmokavzarski mojstri v časnikarskih racah. Kdor je trezno sodil, ko je doAlo poročilo, da so poljske čete poražene, je vedel, da je zapečatena tudi Vranglova usoda na Krimu. Tako pa niso sodili pariški imokavzarji, ki sestavljajo poročila o položaju na ruski fronti, ampak rekli so, da Vrangel prav zanesljivo naklestrsovjeteko Rusijo, ker razpolaga z močno armado in najboljšo vojno opremo Pričele so prihajati vesti v javnost, da se Trockij in Lenin in bili so tudi pošteno tepeni, Francija je pa ostala republika. Da, šmokavzarji v Parizu naj malo pogledajo v zgodovino in prepričali se bodo, da tudi njih modrovanja ne morejo Vranglovfcga poraza in poraza drugih prijateljev earističnega režima spremeniti v zmago. Rapaltka pogodba. Tukaj aledi uradno besedilo rapalska pogodbe med Italijo m Ju g oslarijo v eeloti kakor je bilo prlObčeno v tržaškem "Delu" dne 15. novembra. Iz tega besedila je natančno razvidno kod gre nova meja na K r onjakem t _ . j . ' . ■, ik Ker želita kraljevina Italija In kraljevina Srttov, Hrvatov in Slovencev ustanoviti med seboj razmerje odkritosrčnega prijateljstva in prisrčnih odnošajev v skupni blagor obeh narodov; ker Italija priznava, da pomeni dbnorvHev Sosedine države enega izmed največjih ciljev vojne, ki jo je vzdržala, je imenoval Njegovo Veličanstvo italjanski kralj za svoje pooblaščence: Vit. Ivana Giolittije, ministrskega predsednika in miniatra za notranje zadeve, grofa (Karla Hforzo, miniatra za zunanje zadeve in prof. Boranija, vojnega mani- Ivana stra; Njegovo Vel Srbov, Hrvatov in Imenoval za avoje Gospoda Mllenka V< rekega predsodni Stvari, gospoda Karla Stojanovi-ča, finančnega ministra. Navedeni so si mefl»<4>ojno pokazati sVo-ja pooblastila, ki so bila spoznana kot. veljavno, hi se sporazumeli,' kakor sledi: Čl. 1. Med kraljevino Italijo in kraljevino tirbov, Hrvatov in Slovencev ae določi sledeča meja: Od hriba Peči (1511 m), na pomeji med Italijo, Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, do hriba Jalovca (2643), črta, ki se ima določiti na ozemlju in ki jugu Če* td&ko 2277 (Pencg). Od ho šla na splošno od severa pr Jalovca črta, ki naj sledi razvodju med kotlinama Soče in Save od Podkorena do Triglava (2864) dalje razvodju med kotlinama So če in Save, od BoMnja do severovzhodnega dbrenka hriba Možiča (1602), dotScajoč ae točk 2848 na Voglu, 9006 na LetHeviei in 2060 na Knkv. Od aevemovzhodnega obronka Mofiča oh vzhodnem ob ronfkiu Porama (1631), črta, ki ae ki bo ulju m ki ido rera proti ju-obronka Po- preprirata med sabo, da ima Lenin pri vsakem vbodu v Kremelj pripravljen avtomobil, da v slučaju nevarnosti pobegne, da izbruhne vsakčas revolucija v Moskvi, ki odpravi sovjete itd. Take vesti so prihajale približno štirinajst dni v javnost, ko je sovjetska Rusija pričela s svojo ofenzivo proti Vranglu. Nastala je hipno kratka pavza, za njo je do$o poročilo, da Vrangel teče, kar ga nesejo noge in da je med prvimi pobegnil na ladjo, da se odpelje v Carigrad. Njegova armada je strta, ^polovica njegovih častnikov ubita, parniki so natlačeni z begunci, nobena država noče vzeti ruskih protirevolucijonarjev pod streho, nazadnje se jih pa vendar usmili revna Jugoslavija, ki ne more preživeti niti svo'jega ljudstva, in dovoli, da se na njenih tleh naseli petnajst tisoč ruskih protirevolucijonarjev. Tako so se podile vesti o Vranglovem porazu druga za drugo. Zopet je nastala pavza in po tej pavzi so pričeli šmokavzarji v Parizu vsiljevati vsem narodom križem sveta svoje mnenje, zakaj je bil Vrangel poražen. Najnovejša sugestija je, da je Vrangla zadela ta usoda, ker je imel le petnajst tisoč mož, sovjetska Armada je pa štela sto petdeset tisoč mož. Smokavaarji so pozabili, kaj so pisali in poročali v svet pred sovjetsko ofenzivo proti Vranglu. Takrat je bila Vranglova armada najmočnejša armada v Rusiji, ki je bila obenem tudi najbolje opremljena, armada, ki kmalu dospe v Moskvo in spodi Lenina in Trockija v Ura lak o gorovje. Sugestije, ki zdaj prihajajo kot zvonenje po toči iz Pariza, niso drugega kot navadne šmokavzarske čenče, ki imajo namen prikriti dalekosežnost Vranglovega poraza in pridobiti opornike za novo ofenzivo proti Rusiji. Ali gospodje, ki prihajajo! b takimi sugestijami v svet, naj si zapomnijo besede, da se vsi ljudi ne morejo trajno vleči za nos in da končno le prodre resnica na dan, da osamljeni in zapuščeni pa ostanejo tisti, ki šo hoteli imeti ves svet za norca, če ne verjamejo, da se te besede resnične, naj pogledajo v zgodovino in prepričal! se bodo, da niso na pravem potu. A C uS^u^^ b?d°ibraH' dt £ nek0* bi!a K^^afi^t^ v Ameriki velika revolucija, ko je na angleškem prestolu sedel kralj Jurij III. Takrat je bila Britanija napram ameriškim revolucionarjem malo večja sila, kot so Judeniči, KolČaki, Denikini, Vrangli, Poljska in drugi imperija- listični elementi napram Rusiji. Tudi takrat so britaki ge-________________ nerali poročali o velikih zmagah, o svojih dobro opreme- aafrHiifci, Vm«'M* hI RaJIek 'krsfljevhd ftHbov, Hrvatov in Slovence*. Od »cM do Čabranske črta« ikl se ima določiti in ki pojde na spfaftno od severs prati zafro- prej db vzhodnih obronkih Js-. vornika (1968) puttajoč %mM Dolenja Vas. Dolenje Jezero in O lak kraljevini Srbov, Hrvatov ln Slovcnssv, a višine točk 876 ln 665In m Italiji. Unij* oh vzhodnih obronkih TOftkc gore (123) in Pleče gore (1064), puščajoč I ta« Hji Leskovo dolino in razpotja na toflkl 612 zapadtoo Skodnika in na točki 1146 vzhodno Cifro r (1369) in obsegajo* Čabraasko, ki oata- tvo kralj ovencev je aŠčence: niča, mini-dr. Anta za zunanje puščajoč Klano in Brezo Italiji, a Studeno kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ter dosegajoč vozno cesto Matulje-Kaatav na pielazu vzhodno Alatulj in slednjič na cesti Reka-Kastav severno mejo neodvisne reBko drŽave, in sieer ob severnem robu va*i Hu beši na razpotju pri Tomatičih o koli 500 m od kastavskega ^rojne-ga razpotja. Dokler pa ne bodo urejene na italijanskem . ozemlju redne vozne razmere na omenje nih cestah, vzhodno kastavwkega trojnega razpotja, l*>do iste na prosto razpolago Itmliji kakor tudi reški državi. . Čl. 2. Zader in njegovo v na slednjem opisano ozemlje sta pri znana kot del kraljevine Italije: ZadnJko ozemlje pod italijansko auvareni tet o obsega mesto in davčno občino Zader ter davčne t4>-čine Arbonaai, Černo, Bocagnaz-zo in del davčne občine Djelo in ga določa črta, idoča od morja okoli 700 m na jugovzhodno vasi Diolo ravno proti severovzhodu točke 66 (Oruž). Potom posebne ga sporazuma* se bo določilo vse 1{;ar se tiče tega člena o Zadru in kar se tiče njegovih odnošajev političnim okrajem in z defelo Dalmacijo. Ravno tako se bodo u redili medsebojni odnošaji med taliji prisojaiiim ozemljem in drugim ozemljem, ki jo pripadalo dosedaj občini, političnemu okra ju in deželi ,katera pripada km ljevlni Sribov, Hrvatov in Slo vencev. Tukaj je vključena tudi pravična razdelitev dežehicga in ima določiti na oeemlju i šla na ^tošno od severa gu. Oil vzhodnega resna do aapaidnega obronka Ble-gaša (1662) črta, ki ae ima doto Čiti na osemAju in ki naj gre na splošno od aapadu proti vzhodu, puščajoč vaa Davčo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, vaa Novekc pa Italiji. Od zahodnega obronka hriba Blegaaa (1562) oh vzhodnem obronku hriba Bevka (1060) črta, ki ae ima določiti in iti na splošno od severa pro vzhodu in jugozapadu, puščaj vosi Leskovico, Kopač ni oo in SOr vodenj kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovenoev, a oba prelaza pod Lori ščera Italiji; od vahodnega obronka hriba Bevk (1060) do tik sapadno vaal Hotedršiee črta, ki Re ima določiti in ki pušča kraj« 3 šče, Rovte hi HotedrMco kraljevi-nI Srbov, Hrvatov in Slovencev, a Prepetno ftrdo (1066) in kraj* Vreanik, TrednMt, Za vrsteč in Medvedje Brdo ItalTjl. Odtod do vafd ZeMe črta, ki ae driH naprej vzhodno ob 'vozni eesti Hotedrši ljenih armadah, ki bodo kar pozobale ameriške rovohid-jonarje z Washingtonom vred. Ali razcapani fn slabo oboroženi ameriški revohicijonarji so tepli te bahave brit-ske armade, da je bilo strah in groza. C<> jim niso bili v začetku revolucije kos v velikih bitkah na planem, so jih zobali v malih oddelkih, da so britski generali 4 svojimi dobro opremljenimi vojaškimi četami bežali pred njimi. In konec? Britanija je morala priznati neodvisnost Združenih držav. Nekaj ,et kasneje, leta 1812 je Velik* Britanija zopet poizkusila svojo srečo. Z izzivanjem )e prignala mlade Združene države tako daleč, da je pffšlo do napovedi vojne. Britanija se je bahala s svojim brodov-jem, Združene države niso imele skoraj nobenega bro-dovja. In ko so Američani zgradili svoje male Mjfe tn se Se na Ualljan^efS^oBa^jiraTM spustili z njimi v boj z britakimi ladjami, Je Britarij* ftela poraz za (»orasom. Britako brodovje na jezeru Erieju je bilo uničeno. Na Atlantiku so bile premagane največje britnke lsdje kot 'riuerrere" in drog*. Britanija se Je morala izjaviti, da nima pravice potUkati smeri* 1* dr-Pavijanov v britako vojno mornarico. Vm^a narni olH*iiu;kega arhivov. imetja in tozadevnih ao eesto vred. katera ar vije na vzhodnih dbrorikih Bneinika od UAore doline do Cahranake. Od (V>rauake do O rile (602) črta, ki se ima drtočiti na ecenAju ia na ^aAnb od severa proti v shodu in jugtMH^adu, vzhodno iad hriba Trstenika (t 1243) in se mia je bila revolucija v Franciji. Proti revolucijo- ^f?* iofk* 817 I^Aad-Krtnciji «, « dvipiili * cofa*i kr.tjl i. knOJiad,^^ ^ Čr. 31 Ravno tako se priznata Italiji otedka Cres in Lošinj manjšimi otoki, in školji, ki jih obsegajo dotični sodni okraji in tudi manjši otoki in školji, ki jih objema upravna meja istrske de Me. Italiji sta prisojena tudi oto ka Lastovo in Pelagnui z bližnji mi otdčiči. Vsi drugi otoki, ki so pripadali l)ivSi avstroogrski mo narhiji, pripadejo kraljevini Sr hov, Hrvatov in Slovencev. Čl. 4. Kraljevina Itaftija in kra ljevina Srbov, Hrvatov in Sloven cev priznavata popolno svobodo In neodvisnost reške države in se obvešeta, da jo -bosta vselej spoštovali. Reška država se sestav lja: a) iz "corpus separatum" sedanjih mejah z mestom in re ški mokra je m; b) iz pasa bivše ga iatHkiNga ozemllja v sledeči mejah: Na severu črta, ki se ima določiti in ki tx> začela nepo^red no južno Kastva in bo dosegla na cesti Od Sv. Blatija na Reko mejo "eorpus separatuma," puščajoč vasi SardoČi severno gostov kra ljevini SiHjov, Hrvatov in Sloven cev, a reški drla vi cesto severno železnice za v Matulje, ki pelje čez trojno razpotje zahodno Ka ■tava v Riuro; na zapadu črta, gre od Mafulj k morju pri Prelu ki, puščajoč postajo in vas Matu lja na ljubljanskem ozemlju. Čl. 5. Meje ozemelj, o katerih je bila beseda v dosedanjih členili, začrtajo razmejitvene komisije, ki bodo sestavljene iz zastopnikov kraljevine Italije hi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v e nakem številu. V slučaju neso glaaja bo razsodnik brez prizivs predtaAnlr helvetske konfederacijo. Radi jasnosti hi večje natančnosti jo priložen pričujoči pogodbi zemljevid z merilom 200/ 1000, na ksterem so označene smeri mej. določenih v členih 1 in 4. Čl.,6. Kraljevina Italija in kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev pristaja aa to. da boki bo sestavljena iz izvodencev in stfekovnjskov obeh držav, v dveh maaecih, ko stopi v veljavo pričujoča pogodba. Omenjena konferenca bo imela predložiti obema vladama natjuičnc predloge o vseh argumentih, ki ao v atanu dovesti do najpriarčnejftih gospo-darrkfch in finančnih odnošajev med obema dsšelama. Čl 7. Kraljevina Srhov. Hrvatov in Slovencev priznava v prid italijanskim državljanom aledeče: 1. Koncesijo goepodaraki naravi, ki ao tUe dane od vlade ali od javnih uprav dršav. katerim je Stodila kraljevina Srbov. Hrvatov In Slovencev, italijanskim društvo« ali državljanom, katere pssedujejo ns podlagi keneeaijakih listin, izdanih do 12. sSveadbra 1920 . m bodo popolno-, obvezuje 4dš ft) apdfelaia vseTpo-Kodbe izpod prejšnjih vlad; 2. Kraljevina Srbov, llrfutov in tyo lad ;venrt«dsednik in izjavil, da ne mara bili prodsedni-k, dokler se ne dokaže njegova nedolžnost. Njegovo mesto je piv-v/.-l njegov politični nasprotnik, katerega vsi premogarji v Kansa-»u dobro poznajo in se ga ttnli ae dobro spominjajo, m Uowatt je pa ael kopati premog, akoravno so mu velepodjetniki ponujali vsakovrstna ddbro plačana dela, katera je pa vsa odklonil. — Cela zadeva ae je vlekla nad eno leto. Pi-emlogovni baroni so si iznuslja-i vse mogoče, da bi mogli prepričati javnost in prpmogarje, da je Howatt izda1! premogarje. Toda zaman. Hovatt je sam pritiskal in tudi zahteva) sodnijsko obravnavo kjerkoli si že bodi, ker se je Čutil popolnoma nedolžnim. In kbnčna obravnava se je vrfiila pred porotnim sodiščem v Kansas Oityju.. Premogovni baroni so najeli najboljše advokate, katere so le mogli dobiti in Howatt je pa imri «amo enega. Porotniki ao bili sami najzagrizenej&i nasprotnici delavstva. In izid? Porotniki niso mogli dokazali Howattu uiti nnjman.jifie krivde in vse trditve nasprotnikov so se izkazale kot velika in debela laž. Premogovni baroni so pogoreli tako korenito, da se niso mogli niti oddahniti dalje časa. In sodišče je priznalo Howattu kot od&kodnino onih detet tisoč, o katerih ko prej trdili, da jih je dobil kot podkupnino. Ne morem popisati nAvduSenja, katero je nastalo med premogarji v tej drilavi, ko je prifila vest. v Pittiburgh, Kans., in ki se je bliskovito hitro raznesla po vseh premogarskih naselbinah. Hitro so bile sklicane izredne seje posameznih podružnic, na katerih je bilo sklenjeno, da dotični dan, ko se povrne Howatt iz Kansas Cityja v Pittsburgh, Kans., počiva vse delo v promogorovih in da se premogarji po možnosti udeležijo sprejema Howattovga. Prišel je s popoldanskim vlakom in na kolodvoru je bilo vae črno pre-mogarjev in .tudi drugih strokovno organiziranih delavcev z zastavami in godbami in v dolgi po-vorki so ga spremili v največjo dvorano v Pittsburghu, kjer je Howatt v krasnem govoru pojasnil eelo zadevo. Ne verjamem, da bi kateri delavski voditelj imel tak sprejem, kot ravno Howatt. In ko so se ponovno vršile volitve distriktnega predsednika, je bil Aleksander Ilowatt z velikansko večino izvoljen predwdni-kom, katero mesto je tudi po Vsej pravici zaslužil in vsi premogarji od prvega do zadnjega mu popolnoma zaupamo. In vreden y tega zaupanja, kajti ako bi imeli ameriški delavci take voditeljo. M ac nahajali sedajo v vae drugačnem položaju. J Ker se je podla nakana premo govnih podjetnikov izjalovila, po akusili so druga sredstva. Prišli so ga nadlegovati in mu ponujali vsakovrstne dobre wtaft>c, kot au-perisrt ondento vo slušbo, razne drug« dobro plačane, da štirikrat bolje, kst jo ima sedaj. Toda H«> watt js Iskonično vse odklonil »" izjavil, da mu ji' desetkrat ljuM« en premogar, kot pa vsi kapitalisti na oelem avetu, in kadar se g« !/podpisaU: 'Giovanni Giblitti; Carlo Sforea; Ivanoe Bonomi; Milenko Vesničt Ante TrnmiMč; Kosta Stojanovič. i _L Rojaki-premogarji! Eingo, Kana. — Iz te države je lc malo pero»l, k tega varoka naj jez nekoliko opliem, v kolikor je pa£ men! anano. Kot premogar ac bom omejil aamo na položaj premogar j ev, kake boje amo imeli od kar sem jaz vpoden v tej indtt-tWriji. 1 V tej državi sem naseljen že nad sedemnajst let in vea čas vposlen v premsgorovih, in razu mno da sem toliko časa tudi Že član premogarske organizacije U nited Mine Workera of America Pazno aem zaaledoval ves ta čas vse gibanje v tej organizaciji I pazno sledil vsem dogodkom in bojem, katere amo imeli oziroma imela ta organisaclja a premogovnimi baroni. In priznati mo ram, da smo imeli trde ln hude boje in takorekoč večno bojeva nje za izboljšanje našega položa ja. Bile ao manjše ln večje atav Ite, iz katerih smo pa do izredno madih izjem vedno taMi zmagovalci in premogovni baroni — dobro organisirani — so'morali vedns priznati naša zahteve, ki UrNke se reče, da tukajšnja okrožna orga nizaoija (diatrfkt It. 14) j« bila i a je še vedno strah vsem premogovnim velspodjelaikom, ker se nikdar nismo ukloniti In vi-dno vztrajali do konca..' In ta rlistrikt je valed tega poslal poznan po celi Uniji. Da smo pa bili uspešni v vseh teh bojih, se pa moramo premo-irarji v državi Kansas zahvaliti tu.Memtt vodileljn, predseflniku td knjšnjega distrikta, Aleksander------- — ; ■■ lluuattu. ki ai» je ves čas, odkarjbodo delavci je im«^ ta urad, nimstrašeno in bret ozira na levo ih desno boril z« pravico prerttogarja trpina. NI ve imtraftU nobŠ^e.lfroJ.nje, ne zapora rii ječe. VelepadjKniki ao se poslužfli suš megočih stev. ds l>i ga očridli |ri pretrro zavest in značaj garjih, vneH nw zaupanje, katerega ja vžival med pftepgnrji »" ga na ta na^in moralno uničili Toda biva uspeba. DoM vsi je vedns ia vstfns protilaa pisma, naje ti agent je ao-kodili asi delavTe in ga črnili kol največjega pod repnika lastnikov preamgorovov, toda aa—» Niao unp-U« 4 , Ker a . takimi sredkvi uUo mo-»Ii unšfttl Howatta. psslaiili s smlstva do našli tam, kjer so drugi nje govi pr< » sem hapksl eegs is kake ***** ......................................aM ds bi bil čas agitator za Aleksander vvafta. snpsk is gs(e želje do »z-holjšanja pslsšaja pi Iker sem prepričan, ako ba on k- Hrvatov In »ovenetv as asdnU orghniaaelja premogorov j voljen aa gl. podprsdaednlka pr- Skvetaka Narodu ipalipi •gesvljs VM pnU Mir« I« v 4*v*JJ«tv* fmlmm, U n •! Vil M dsjsjs fcfpUl 4. ki so ob fMU stsvkcl *kj očita, d« 4» Ukmt •v urnem* dele. *» eo svojim gospodarjem n* PftOSfETA ^Jke organizacije United jSfJUtm of America, bodl-*%r*em, rojeki-premngerjl, u ^miseeife zavzele eno -e tega iued drugimi narodnoatmi, oddajo acdaj pri 't— POTEZA OLJNIH VA6NAT0V. decem glasove temu volitvah Kajti Howatt je neustrti-EjUteti iu se ne natraii vsake Cfaie nam je doka* to, da on nahajal v ječi v Indiana ko ao drugi »lezli pod | priznati morim, da bomo pre-I rji v Kanaat* itgfAHi naj-JLega voditelja, koliko smo jih L imeli, toda dobUa bo pa cela Eganimfij* voditelja, kakršnega ! je treba iskati. Dobro poznam rtii-fijenje tukajšnjih premagarjev, in dobro vem, kaj mislijo twkaj-premoga rji o Ho*e*tu. Ne h,mi pretiraval, ako re«em, da ga wi 4jubijo kot svojega odeta. A-iko se izgovori le njegovo ime, !vgJ»kdo postane navdušen in sleherni reče: "O, ko bi bil on tam ali tani, bi pa (bilo vee drugače.", Vsled tega apeliram še enkrat na vse pomogarje, organizirane v Uuited Mine Workers of Ameri-et, da oddajo glas Alekaander Hovzttu, predsedniku diatrikta Stcv. H U. M. of America, ki kandidira za podprodsedhika. Lahko m popolnoma zaupate, ker mu ludi mi kaiLsafiki premogarji zaupamo vse, ker ga dobro poznamo. Ne lx*no ae varali o njem, o tem gt lahko prepričani. Ne morem izraziti, kako gorko ga priporočam vnem, ker vidim v tem, ako je on izvoljen za podpredsednika, velik napredek za našo organizacijo United Mine Workers of A-nerika. U predsednika kandidira sedanji predsednik distrikta št. 10 Roliert, H. Harlin, katerega pa ja« urimo ne poznam, toda kot sem rscvidel i/, nekaterih dopisov in priporočil, je tudi avest boritelj u pravice premtogarjev in kot tak popolnoma na mestu za glavnega predsednika premogarske orga-nkacije. In ker se je tudi Ale-fcnnder Howatt izrazil, da on prevzame mesto podpredsednika, iVo to Harlin izvoljen za glavnega predsednika, virted tega jaz popolnoma zaupam Harlinu in ga toplo priporočam vsem rojakom premogarjem. In (prepričan sem, tko bodeta ta dva izvoljena, bo upihal v«e drugačen veter v pre-motranriri organizaciji. Rojaki-pretriogarjil Naše geslo naj bo pri teh volitvah: Bobert H. Harlin gl. predsednik in Aleksander Howatt gl. podpredsednik premogarske organizacije TJ-ahed Mine Workera of America. - Louia SkrbinŠek. 80 PONUDILI ZA 111,600,000 DELNIC Tk metoda je itara. toda zavednosti ni mogla odvrniti od delanoev. Ohioago, IU. — Standard Oil kompanija v Indiaui, katero ao pred razpuatom oljnega trusta na kratko imenovali oljni trust, ae je zdaj poslužila metode, da ae sprijazni s svojimi delavci, kalkršne so se pred njo ie poslu žMe droge družbe, a niso nič do-segle. Komtpauija je ponudila svojim 23,000 uslužbencem za $1^^00,000 delnic na prodaj. Velebianifiko časopisje je 'ob tej priliki zapelo »lavo Standard Oil kompaniji, kakor jo je pelo dosdaj še vsaki družbi, ki je z drubtinaim. ki jih je vrgla delavcem, hotela v njih obuditi mnenje, da so postali sami delodajalci in da kot taki nimajo nobenih stikov vee z drugimi delavci. Načrt še ni odobren od denflforjev in jim bo 9. decembra predložen, da ga sprejmejo ali zavržejo. Delničarji bodo nalčrt sprejeli, kakor so ga sprejeli pri drugih družbah, dar jim je bil predlošen, da z njim odvrnejo zavednost od de-laveev. Take poteze od strani oljne družbe pokaamjejo, da prihaja zavednost med delavce, *ki garajo sa oljni trust. Dražba sicer tega ne pove, ampak znano je, da je vsaka družba, ki je dobila trn-stovnki enačaj precej dobro informirana o mišljenju svojih delavcev, ker inm med njimi vohune, ki prisluškujejo med delavci in sMSano »poreče ravnateljstvu družbe. In če ravnateljstvo spozna, da je mišljenje med delavci tako, da se je bati, da prinese škodo družbi, tedaj je dolžnost ravnateljstva, da izdela načrt, ki Pismo iz Slovenije. 'prijatelj uam je pasi al vole-ziuUaiuo pismo, katerega je dobil od svojega prijatelja iz stare domovine in iz kateregs po vestnemu sledeče: ' « » .8k>veaija. . . .»Saj veš, da smo reveži aadovoljui tukaj v deželi SllJS, to je dršava Srbov, Hrvatov, ttlovetmev, tlrfev* vte-rižnJkov, burioazije, rupentkih tolp, goljufov ki tatov, driava brez podlage iu poštenih postav. Uflede potovanja v Ameriko ie ue vem ,itak o bo, ker ae nekaj čuje, da od 16. pa do 52. leta ne bo Miuel nihče odpotovati, in ker še ae veni, 'kako Bodo volitve ia padle. Aii drugače bum pa ukoru gotovo, ker mi še vse preseda in preveč joai. Tukaj smo popolnoma zadavljeni; nastala je vsepovsod strašna mizerija, da je nI mogoče popisati Nadejati se je prelivanja krvi v notranjosti drla ve, ker sedaj se gre za obstanek titanov. Olede politike naj omenim sledeče: Klerikalna stranka je bolj mirna ki tiha in se skriva po fs-rovžih pod piscem. Stara liberalna je prekrščena v samoatoj-no kmečko stranko iu v tej so večinoma sami vojni dobičkarji, ki so med'vojno domu bogateli in mazali, da niso šli na rasne fronte in so raje porivali delavski iu uišji sloj v vojno stradati; tako jo delala tudi klerikalna stranka. Liberalna stranka je tudi na etalUču sa Veliko Srbijo iu je največja sovražnica de-lavskega razreda in nitjema aio-ja. Pritožujejo ae, da mora plačevati velike plače dninarjem iu Sioerr štiri ali pet kron za en popoldan (par trakov za čevlje pa stane osem (kvoti.) Miožje te stranke so sami za se in ne za revni aloj. Reveš še prej dobi u-smiljenje pri 'klerikalni stranki. I>uhov|5inn ae je razccpila v dva tabora: en del je za Jugoslavijo, drufi del eo pa aami Su-šteršičijancl. V prvem taboru Inozemstvo. Japonska zahteva rasno enakost. Ženeva, svlea, 1. dec. — Vla-kont m, japonski delsgst, je vče-1 raj isjavii v skupščini Nge narodov, da Japonska izstopi i« lige, ako liga ne prlposna enakih pra vie vsem narodni brez oeira na polt. Kahteva je Mla narevne naperjena proti Združenim drŽavam in brltskim kolonijam, ki isklju čujejo pr»s»-ljenoe is Asije. Ml j« predlagal, da se skupščina lige vrši vaške dve leti, tods njegov predlog je propadel. * 10,000 flfkulo železničarjev Kristijanija, Norveška, 1. dec. — 10.000 železničarjev je sastav-kalo danes o polnoči. Promet na vseh železnicah je prenehal. Htav-ka je prišla vsled spora s vlado,« ki ni hoteU vpoštevati zahteve želeaničarjev sa povišanje mezde, dokler m' umaknejo stsvkovne odredbe. Podporna Jednota Imksra. 1?. |Ml|a 100T % v delavi lltlasis. CLAVHI STANi ZSS7 SS »O. LAWHDALB AVE., ClšiCAOO. ILLINOIS lavršovalni odbor. / ursavni ooszk. roaoTNi ouaea miavK,Mi teše rini it, u aoLNišni ooaaa. I Rm4»U zataomo ssra, is«, otmm, sis nmn g~w*. Nndaorni odbor, taaiv Velik naseljeniški davek aa de-iavoe v Kanadi. Ottawa, Ont., Kanada, 1. dec,— Kanadaka vlada je odredila, da inozemski delavci, 1H se hočejo naseliti v Kanadi, plačtjo $60 do *250 davka. Odredba atopl v veljavo 15. decembre ob meji ua suhem, v pristaniščih pa 1. januarja. H to odredbo namerava vlada omejiti brezposelnost v Kanadi. Tlakoval odbor. te MsM hmh, pms am, si m 8» cn«m an, mstrm), bw i si, lnnmi, k ttet a. aa. i MmV UavM, IS44 i*. vnHovMi anaavN mi or. r. j. km, sam a«. oa a«s M uaannm MmoavaTt-i m amrsifc s.......... > s St •*•*•»!. M erisjs v vaa riaMA, m ss, mmsj. m smw st. a n. r. ssst-ss s. U«mSdU ckkW ul »oorona sa naslovs. onNARNa rošiuATva m arvAni, u m sl lasitv« a. n. f. j, aasi 4e as. V IVESl I flMOAjmftK a n, r. a, am* is k. tn-iiii a*s V$® |tfHtthf fltefe pablNjl 9 sW l"S (t|W SSSltV I* VS|Srivlsi |L n. r. BANDITJE V KLOVNIŠKI 8teubenville, O. — "Dobro sem jili oeintil nocoj," je rekel neki igralec v igrslnici v FollanabocjU, Va, ki je druge obrai za tisoč dolarjev, ko se je kaaale« na uri pomikal že proti tretji uri zjutraj. "In mi smo tukaj, da oberemo tiste, ki so obrali druge,*' je pri-M »las «Wv. l'n,v gflaj godljo oko« dHavA ki V'*4 Jim 7dsj Trrsv odvrne prfltajojočo nevarnost. To je dalo tudi povod, da priJao dubovni, ki sq za to, da osU- hajajo oljni magnet je do prapri- ae vse tako kot je^o se prav , canja, da je treba nfekaj delnic da bi oet^a franka na krmi- prodati delavcem, da bodo bolj I« iu vozila drfavm voz in du- pridni in ne bodo zahtevali povi- hovm bi pa imeli ^J«te v roludi. Sanja mezde * znižanja dciavni- K tenrn spada t ud, velike kU ka. Pri preccj velikem itevllu movcov, ki ne vedo,, kaj so. - delavcev bVta poteza nekaj dasa V drugem taboru so pa didiovn^ držala, a za tem pride spoznanje, ki ne morejo J da ao se zaradi tistih par dolsr- čs. Ta krščansW hmp fr aa č^a jev dividende, ki jo dobe na ^ ^.^f^Ske C odpovedali vaem svojim pravi-g^j^jjjj.'Bft delnice ne bodo prodane le de-Kranjem prodno živine vladi laveom zaposlj»nim pri Stand- po 8 kron kg, od kmetov pa ao s sTSu S/v Indiani, ampak silo pobirali živino in v va~tvu ta načrt je bH izdelan aa v« olj- bajonrtov gonili na ra.no posta^ ' ki so poznane pod i- Je in plačevali ljudem po dve ^iJinTvorile ne- Ul in 50 ajngrjov ^ogjram, ^T^^rit on jo je pa prodal po osem krim. koc oijni ___Ostanek je sam »pravil, kot TAKO »Motoo ljudje govorijo. Za vsak slučaj je pa kupil v ftvici lepo poaeetvo in ko je Avstrijo vzol f KAKOR PRIDOBLJENO IZGUBLJENO. - - v p.ni IU Ihudtf in so mu poatala tu prev- vrllgrafeev v ne- ročs v Ljubljani je bežal tja. In f N^a Jri T igrali od tam sedaj hujrfka ki agitir« kem hoteiu. L Habdburgovce, da bi Karol liti ki ao debivsU m w Imeli I«®«* dom>cl na Dunaj na pre ored sabo žo piecej^n kupček SSko^Tv, ki so jih odvzeli dni. Tretja -transa je gim ao se smejali od srca in de- mkfcraUčns ozironm kmetsko^ ali račune, kaj store z denarjem dolavtlka. h kateri nrLl^ienim na lahek nsčin. Ko delavci in mali kmetje. K tej P Wt mlcl l zatopljeni v stranki pripadam jaz le do goto- in ^kocke, je vstopilo pet ve meje, ker ^m U parkrat (b-m wocw, jr rokfth p^ n0s in nočem prevkoko Francija sklenila prijateljstvo a Pariz, 1. dee. — Vladni predlog za vpostavljonje dlplumatičnlh stikov s Vatikanom je bil snočl sprejet v francoski zbornici s 397 iHasovl proti 809. Halo prej je zbornica izrekla aaupnico vladi glede njene politike s papežem s 887 glasovi proti 19*. B tem je bila končana najljutejša beeedna bitka v francoskem parlamentu po mnogih letih. Ministrski predsednik IiCjrguea je dejal: "Vatikan je moralna sila, katere Francija ne sme preatretl." To doka zuje, da so na čelu Franeije danes največji nasadnjeki ki so pri-prsvfjcni stopiti v zvezo z vsako reakcijo, samo da se ubranijo svetovnih rsvolaelonarnih sil. aiTmIMAL.1 so » '- . —- «».--.- . ^ r remi rje na utvinsai I jondon, 1. dee. Komisija liga narodov, ki je obMtaia Vllno, je aratiMrala premirje med Poljaki 4n Iitvinel. Premirje je stopile v^ veljavo 30. novembra. (Po tej veeti je aoditl, da Rusi še niso okupirali Vllne kot je bilo poročeno pred par dnevi,) > m asa ssim ss| S* Mik m ssslsvi hovnikov ne aborovsnju v Pragi aklenila s 945 gluiovl proti 00,-da ne bo sledila ukaaom nadškofa Kordača naj se organizira v zvezah, ki bi stale pod njegovo komando. Protest zveze na pape-ie proti odredbam nadškofa, ki ovira njeno reformno gibanje, je hll odklonjen. 1 •LutomrJO n Sprejme ia lanaka v alužbo za domafa hišna dala In aplošno go-spodlnjstvo, opravljati ima štiri osebe. Sprejme aa dekle ali pa tudi vdovo brez ali a enim otrokom. Dobra plača. Za naalov se obrnite na liat "Proaveta" na ime "Služkinja", 2687 So. Lawndale Ave., Chloego, IU. Oslica duhovtoina aa na aktom. Češkoslovalkl tiskovni urad po-roča, da je zvrn katolttkih du- SREČNE IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE eeeeaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa PRISELJEVANJE V AMERIKO PREPOVEDANO „ Ameriški konaulatl v Evropi p* bodo imsH mvVMa Majati dovoli« njs v Ameriko po 4. maršu, 1MI. ao Jcvarte roparjev s samokresi v hraze so imeli zakrite z žepnunl aegsti. robci po dvorani je pa zvonci CeUia aii najnovejša strsnks kST"roke kviško." Bandltje so ^ komunistična; k tej strmi uvrstili igralce lepo ob steni, na- ki pripadajo mladi ljudje, ki u Sar so jiTp^obrolli žepe. Odvze-L ^ttlj^dsmokr.Uk« iso jimveč ko dvs tiao^ dolsr-L,,,,^ k, umt^pajo program W Denar so zmetali v vrečo, ki \rxMl aovjKov in e«lanje Z k, prinesli s ssbo, in odpeljsli v|eda in so «a borbo na no*, to ss sa isdreno v avtomobilu. smatra sa boljševisem. Ker ps ^ 1 imajo nobene pravo podlage in O- b* -vlada preganja in * žjem. bo a < ssom propadla. Vojake aa eedaj r "oliljPblje m* ToA. ir T. - fttirje bsn-lni deželi" P^epa a bikovlso in JtTaa. JS* VU mešetarske I hrano imajo tako. da Imajo pri t&lC Tavlor A CO. In od. mandkatere« kna^u pr Sw. »vobo-U.ljto km^J^dH ^ ^ STvd vrednostni papirji maaaEfio aa f* šestdeset tim^ m^ m iz- L p. ^ Srbi temu odnesli zdravo košo ll^egnvim . 1 NapM bi *e bkfco ta veWWh toda sa daam naj ssdostn RUS JE trna 3A90M0A z i„ Is. mtnm «e kaj -— 1 Troj m. — Kos Amdr^i afeljnUr je n mečem V*"*-} J' Tisa Jurij KdU^^ \ ponee bril oeree Iz njegs V." 1,1 u saBoaliene v kavsrai T.| £ CA ***** W aaj d 4a Miro prf mmml asmJBjt trekM Nstiss. teb. esdm v ste' krsja MMMšl . ksasvUu prod 4. muroom, IŠŠlt MATIJA SKENDER, Javni notar zs AtteHko fn ateH kraj. aarr *«Usr lir«««. Plltskae«k, trn. šl f karta (s Tr.u v 9Uw Yfk iteM mM H a«.. PIOSVIT« KUPO*. Po*uit.. »i,,... Josip KotUnJtvMi NA SOLNCNIH TLEH. »POVEST.« * (Nadaljevanje). Tod* ti še niso najhujši. V razkošnih palačah, v žametu in »rili, ob polnih mizah in ob penečem šampanjcu šive najgnusnejše pijavke in pijo našo kri. In »to prepovedi o ustanovitvi delavskih društev, zato barikade na pot vsaki o-iii) k i. Na pomoifi siromakom 1 Ko je dospe! Podlipnik v prodajalno in vprašal po šefu, ga ni bilo več tam. Odšel je Ml takoj za njim, in tli ga bilo potem več na izpre-gled tisti dan. • a VIL Popoldne tistega dne je prišel Demirose k Podlipniku v prodajalno. "Ako vam je prav, poj-diva zvečer, ko zaprete, nekoliko na izprehod v okolico. Noči so še itak dolge in človek ima sps-nja dovolj, ako pride tudi nekoliko pozneje domov. Dolgo še nisem bil nikjer in prav želim si nekoliko boljšega sraka." Podlipnik so je razveselil. Že sam je razmi šljsl, ds bi povabil Francoza k sebi in bi se nekoliko rszvedril v razgovoru z njim po današnjih dogodkih, ki so tako razburljivo vplivali nanj. Demirose mu 1» morda marsikaj razjasnil in vedel svetovati. Zato je takoj obljubil, da bode pripravljen po osmi uri in domenila sta se, da se snideta na pomolu 8v. Karla. top in svetel večer je bil. Na jasnem nebu je plul ščip in razsipal srebro po morju, da se je videlo tja daleč po zalivu. Velikansko bledosvetlo zrcalo ae je razprostiralo pred njima, ko sta stala Demirose in Podlipnik na koncu pomola in zrla molče po lahko se vzdlgajočlh valih, vtopljena vsak v svoje misli. Kakor v sanjah se je na desni dvigal iz tema velikega srcala Kiramar na koncu temneče široke lise, po bregu se spenjajočega par ka. Pred šestimi leti je bilo, ko je sprejel nadvoj voda Msksimilljan mehikansko ceaarsko krono, ko je izšlo od tam vabilo k nabiranju prostovolj cev. Oglasilo se jih je bilo sedemtisoč Avstrijcev in njegova pokojna mati je dobila ta čaa poročilo, da je med temi prostovoljci bil tudi njen mož, njegov oče. Na fregati je odplul s cesarjem v Mehiko. Čez tri leta je pripeljala ista Novara nazaj cesarja mrtvega. Do tlstegs čaaa je še vedno upala, da se vrne mol, ki jo je bil zspustil že deset let prej, njo in malega desetletnegs sina, ter odšel v svet brez potrebe in iz gole lahkoraišljenostl fiest nsjst let je torej preteklo, kar je izginil brez sle du ln za vselej. Mstl je v tem hirala in hirala, dokler je niso odneall Iz hiše za vedno. Spominja se dne, ko se je to zgodilo, z veliko bolestjo in tesnobo. Z njo je odšlo vse, veselje in sreča. Ko so jo zabijsli v rskev, je zbežal v gozd, kjer ga je šele drugi dan nsšel stric vsega premrlega in prezeblega. Izgubil se je bil v nepoznani črni gošči. Hudo je bilo, kar je potem prestal in vse žalostne posledice te holesni so se poznsle še v poznejših letih v njegovi Šibkosti. Stric ga je odpeljal s seboj na fttajersko, v malo mesto na jozikovni meji, kjer je pohsjsl ljudsko šolo in tam tudi pozneje stopil v gimnazijo. A že čes nekoliko let je umrl stric in Podlipnik je moral pustiti šole. Neki tovariš ga je pregovoril, da je s njim vred vstopil v trgovino. Neznsnsko hitro je vslovalo to mimo njegovih dušnih oči sedaj ob pogledu na Miramar. Demirose gs je predramil is misli. •'Kam krenevat Ksr tuksj bi ostal ln cele ure bi sanjal. Pa td bi bilo brezplodno. Predlagam, da greva proti Rojanu." 44Dobro, pojdiva tja." Krenila sta ob obali, čes zeleni most, mimo južne postaje in na Mlramarako cesto. Hodila sta počasi, razgovarjaje se polglssno.' "Ali se vam ni sdclo Čudno, da danea princi pala nI bilo vea dan v trgovini, rasen onih par ml nut, ko je odpiral pošto t" je vprašal Demirose. "Zares, prsv čudno. In povrhu tega sem ga iskal opoldne v stanovanju, da bi mu poročal o (zidu skladiščne zadeve," je odgovoril Podlipnik. "Ah, saj rea. ospod tturlsttl vam je izročil danes preiskavo v skladiščih. Znamenje, da vam sa-upa. To je pri njem nekaj novega. Doadaj je take reči urejeval vedno sam. Častitam vam." "In nlhfa mi nI vedel povedati, kje je," je na-daljeval Podlipnik, kakor bi bil preslišal tovariše vo opazko, "Morda bi vam utegnil jaz raztolmačltl njegovo mlaotnoat," je dejal Demirose zateglo in jtočasl. Podlipnik je postal in pogledal tovariša od atranl. "VI vea veata, nlČ vam ne ostane skritega," jc dejal nato akoro savidno. I »••mir«»se ae je pikro naamejal. "Vse vem ln ničesar ne vem," je prlatavll na- nlčljlvo. Hodila sta nekoliko čaaa molče ln prišla že Is ttiraU, ko jo aač*l Demirose sopet pripovedovati t "f'ndne reči ae godijo okoli naa, gospod Podlipnik. Naenkrat, kar čea noč se je maraikaj ispre-menilo. Nnočl ae je baje dovršilo to, kar ae je pripravljalo že dolgo. Počilo je med Hurlattijem In med Kabroviml. Ako ne bi bil isvedel ia verodostojnega vira, bi niti ne mogel verjeti in Še tako dvomim, da 14 as ns dalo morda Šr poravnati. Pa če «*r ne poravna, bo lmrlo sle poaledlce, najhujše ra Iturlattlja." ''VI grozno mučite mojo radovednost, goaped Demlroae." je dajal Podlipnik, 'kakor kak roma-nopUee. Začnite enkrat pri Bredi." "To ja tako moja navada, gospod Podlipnik. Nc je Kite ae, šs js pred nama kos poti do Ko Jana in do tam boste vedeli že vse, kar vem jas, ako Hpojde po sreči." Mimo njiju je ropotal težki voz mestnega tramvaja, ismozgani konji so zaduHjivo prhali. Ko se je polegel šum, je Demirose nadaljeval: I Kar se ni bilo menda zgodilo še nikdar, da bi bil namreč gospod Burlatti zašel med igralce, ae je zgodilo predsinočnim. Opazili ste namreč lahko tudi vi, da sta ae odpeljali proti domu gospa in Elza sami. Burlatti pa ni mislil igrati, ampak je hotel samo še tisti večer govoriti s mladim Fa-brom na štiri oči In ker ni našel prilike prej, je oetal tam, kjer so ostali drugi, namreč v igralni »o bi. Toda čakati je moral dolgo ; mladi Fabro je bil medtem odšel v mesto po svojih lepih potih in ae je vrnil šale proti jutru. V tem so igralci z opazkami in raznimi drugimi sredstvi pripravili Burlattija, da se ni dal več smešiti in je začel igrsti, da mu hitreje poteče Čas. Toda is šale Je postala resnica, Burlatti se je vglobil v igro, objela ga je bila strast. Začetkoma je dobival, potem izgubljal velike svote in vmes je zvračal čašo za čašo, da je kmalu začel rdeti in je videl vse po dvoje. Tedaj je bil čas, da bi bil odšel in vse bi bilo dobro. Pa gospod Burlatti je imel nesrečen dan, vino ga je storilo trmastega. Sedaj je šele pravzaprav čutil, da mora s svojim bodočim zetom obračunati. In je obračunal Ko se je Fabro vrnil domov in je videl, da so gospodje še v igralnici, je stopil še malo mednje. Bil je preecj židane volje in nič bi ne nasprotoval, ako bi ga bili povabili k igri. Pa to je preprečil gospod Burlatti. Komaj ga je začutil za svojim stolom, že je položil kvarte na mizo in se dvignil. "Ali mi dovolite par besed na štiri oči, gospod GvidonT" Njegov glas je bil zadirčljiv, da se je Fsbro neprijetno ssčudil. Toda odgovoril je vljudno: "Stopiva v mojo sobo, gospod Burlatti, ako vam je ljubo. Takoj tretja vrata na desno, prosim." Odšel je naprej in kazal BurlattUu pot. Ko sta bHa sama, je dejal FOfcro: "Na raapolaog sem vam. Sodiva." "čemuT Lahko stoje opraviva," je menil Burlatti. "Kolikor mogoče se hočem izraziti na kratko. Vi, gospod Gvidon, ste zaitčenec moje hčere Else. To je javno, to ve vsak človek v Trstu in okolici. To vedo tudi izven Trsta. Ker je torej stvar jasna, vam mora biti jasno tudi to, da se sedaj obnsšate kakor šenin poštenega dekleta is poštene hiše. Da pustite svoje nočne pohode po bez-nicah, po lokalih dvomljivega glaau, da pustite pri miru druge ženske, zlasti omožene. Z eno besedo, da se vedete dostojno. To in nič drugega sem vam hotel povedati Pa brez zamere 1" Fabro je stal kakor priklenjen. Na njegovem obrazu je menjavala bledost in rdečica, v hjegoVth prsih je kipelo. Z vso silo je skušal preprečiti is-bruh, ki je hotel na dan. In reo so mu je posrečijo, da se je ukrotil. > "Torej tako," je dejal s perečim sarkazmom. "To vam je naročila vaša gorica in vi kot skrben oče ste hiteli isvršiti na lep in dostojen način to misijo. Glejte, glejte l Že sedaj bi mi rada ukazovala. Pa ne bo nič, gospod oš* 1 Se sem jas sam gospodar čes sebe in ostanem tudi nadalje. Zato se je torej že nekaj časa držala teko čudno v moji navsočnosti. Zato se je snoči vedla kakor kaka mlekariea is okolioe, da so se spogledovali že dragi ljudje, ki imajo čut, kako se je treba vesti ob takšnih prilikah. Glejte jo, preganjano nedolžnost t Sporočite ji v mojem imenu, milostijivi gospod, da je s tem pretrgana vsaka sveža med nama in ji je na prosto hoditi po svojih potih." Burlatti se je hipoma stresnil Uvldel je svojo nepremišljenost, isvirajočo is preobilo zaužite pijače, uvidel, da je vrgel poleno pod noge samemu sebi. Hipoma mu je bilo jasno, kakšne posledMe nastanejo is tega In strah ga je' prevsel. Hotel je udariti na drago struno, a ni Ho, njegova ošabnost mu ni dovolila. Pa bi bilo menda tudi sastonj to ponižanje, sakaj Fabro je že odprl vrata na hodnik in odšel v igralnico, ne da U se bil osrl." "Meni ae vidi, da je ravnal Burlatti moško/' je prekinil tovariša Podlipnik. "In s tem je poka-zal, da vendar ljubi svojo hčer bolj kakor bi kdo mislil." "Kaj še!" se je sasmsjal Demlroae. "BurUt-ti In ljubeseni Saj jo vedel sa Fabrove poti le davno in se ni spodtlkal ob nja. Zasužnil je svojo hčer le bolj, ka mu je soproga rasodela te skrivnosti na njeno prošnjo. Zato ml je neumljivo, da je mol tako pozabil snoči svoje interne in napravil takšno neumnost. Razložiti se da morda to samo tako, da je snoči aFbro javno nastopil s Roo-aijevko in ee je Burlatti vsled toga sbel, da se bo rež saneela v javnost in da bo o tem med drugimi kompromitiran tudi on, in da je imel mladega Febra sa dovzetnega človeka, ki si bo morda dal kaj dopovedati. Nikakor pa nI roftanal, da jo bo tako iskupll. Prepričan sem, da bi v tresnosti ne storil nikdar takšne budslosti hi da bi brez pomisleka žrtvoval svojo Mer, samo ako bi ostala reš tajna. In Ae danes bi jo irtvoval, ako bi še šlo. In sedaj vam še povem, kam je danes izginil gospod Burlatti. V Ksnoao je M in ko ni našel douM mladega, ae je mUkA k staremu. Kako fc opravil, al še popolnoma znano. Nekateri hočejo vadetl, da ni bM sprejet preveč milostno, ker stara dva ljribita svojega mladiča po opičje. In tudi te ai dobro znamenje, da es ja hoje popoldne aAlenlt T svojo sobo in ni veš prišli ns pogled. Vjsksknr bomo v par dneh popolnoma na či-s." "Iiolje bo sa Btso, ako ss tasklsjo", je de-jal Podlipnik. "A alsbše sa fturiatUja", jo JostavU Demirose. "Meer pa Mtm Mhri bolje kot njemu. Te-da danas ae M hotel Mti ne v njeni, ne v nje matere koli ia tudi jutri ne." Novice iz Jngoslafije. (Dnljo ) spreten in uporabljiv gospod, je brez dvoma naš predsednik vlade, g. Milen-ko Veanič, ali kakor ga nekrat-ko kličejo gospod Mile. V krogih, ki so nm še bližji, mu pravijo tudi Miteleben, dragi MHeleben, tako kakor se tl pr. imenuje različne Mojzese in Sare Majšeleben in Sarasleben. Torej gospod Mile-leben je v prvi vrsti odličen diplomat. O tem ni danea nobenega dvoma. Francoski govori perfek-tno — kaj hočete več t Potem je Odličen žumalist. ^ Odlikuje ee zlasti s svojimi dementili, katere pošilja v svet preko dopisnih u-radov ali pa preko g. Vase Kne-Ževiča. Njegovi dimentiji so bili v Fraririji tako znani, da so se jih /bali vsi francoski žurnsiisti. Da bi bi ae ga odkrižali, so ga imenovali častnim članom vseh mogo-Čtti društev, samo da bi dal mir. Tako je postal gospod Vesnič član, ali kakor ae |po francosko pravi, "membre" vseh mogdčfli inštitutov in institucij. Ker je memlbrovina malo nesla, je odkril gospdd M. V. v sebi novo zmožnost Začel se je pečati z vslutar mi, kar je bilo v Parizu laMko, ker dr. Žerjav tja ni mogel poala-g. Kerševana. Za vabite je pa treba groše. G. Milenko ni bil v posebni zadregi zaradi tega. Ko e srbska vojaka največ trpela, ko ie srt»ko prebivalstvo doma in v ujini etradalo in hodilo po svetn golo in boso, so začeli plemeniti zavezniki zbirati denar za pomoč za ibedno srbsko deco, za Rdeči Križ itd. in posla« so groie na pariško poslanstvo, kjer je gospodaril g. M. V. On je seveda smatral v prvi vrsti sebe za naj-jadnejšo in najbednejšo siroto pod milim Bogom in je "naklonil" sebi en mjljonček frankov, torej zdrave valute. Tega je tako ddbro založil afli naložil — točno se to ne ve — da tega miljončka iil bilo mogoče najti cela 3 leta. Ko so pa druge sirote vzdignile krik, je g. M. V. ta miljonček zopet "našel" in ga baje "vrnil", seveda bree obresti in ostalih dobičkov, katere je mogla nerti zdrava valuta. Vse to je stalo lepo popisano v bel grajskih listih, ie katerih to posnemamo. Seveda gospod Mile je o vseh teh stvareh molčal kot grob. Ne, ni molčaL Zakaj pa ima Presbiro in g. Kne-icviča in "Samoupravo"? Preko teh je proglasil vse to za ostudno laž, za katere se on, ki je *membre", absolutno no (briga,, posebno pred sodiščem ne. Tam so sami in natančni gospodje in silno mnogo dajo na doksce. On pa na doksae ne da mstogo, tudi na amerikanske ne. On je namreč kot finančni talent tudi prišel v stik z ameriškimi dolarji, ki so najbolj adrava valuta. O njegovih dolarjih poroča bosanski 4Te-žački List", nekoliko natančneje v svoji 21 številki Za "bosen-sko hercegovinOki "fond* namreč Bosanci poslali iz Amerike enkrat 1500, erfkrat pa 481 dolarjev na naalov g. M. V. v Pariz. Ker pa od ujprave fonda niso ddbiili nrkakega prejemnega potrdila, so vpraSaii v tvoji nesramnosti ameriško pošto, kaj In kako je s dolarski. In amerikan-ska poŠta je odgovorila, da je ta denar dostavila g. Mileoku Vesnič u in povedala tudi natančen datum, kedaj. To je seveda za g. M. V. neprijetno odkritje, ampak on bo rekel, da je smatral sebe paič aa velikega siromaka, kar bodo seveda vsi dipiomstje radi potrdili . . . Drugače pa je g. M. V. vettk patrijot, ki ao jo zeio zanimal ca bolnike. V pariških listih je čital (francosko namreč zna), da v Srbiji bednim bolnikom primanjkuje sdravil. Bistra glava je takoj spoanala položaj in poslal je žurno na Krf zaboj medlka-mentov, seveda s diplomatskim pečatom in s uradno pošto. Za-bnjčlcu je prlofll pisanje na nekega sorodnika odločnega radikal ca Vojhdova Sole, kjer je stalo, naj mcdikaanente proda, sa sebe pridrU provizijo in ostanek mipottje Toda g. M. V. Je ob-račal. earinarji so pa obrnili — namreč diplomatski kovčeg in ko so našH dragoceno vsebino, so jo *k rimo pravHl In čuvali, dokler se stvar ne pojasni. Pojasnila sa jr Vslkor poroča H<1 grajski ' Pro-graa' šale sedaj, ko je prftsl g. M. V. v Bel grad Kot najvišji fonk eijonsr v državi Ja odločil, da so mera kov** takoj oddati g. Koli, ki je prodal dragoceno vsebine drogoristu liškovičn V iSarajrv aki uMei v Belgrada SS fiO.OOO da je ddhit g. K, svoje soide — menda za pot v Italijo. Drugače bi lala puKaj««nja. z Itar lijo seveda zop4t odložena zaradi te preklete carinarije. Sedaj seveda, takoj po povratku iz Itali je, bo g. M. V. zopet vpregel Presbiro in gospoda Kneževiča in "Samopravo" in dokazal bo,'da vsetoniniSresindaseone gnusom obroča od frankov, od dolarjev in med?kamentov . . . Drugače je pa g. M. V. čisto pošten in dober človek, je "membre" in vere« zavesnrk in soliden državljan in predsednik vlade kraljevine BHS. v skupni vrednosti 57,100 K. N«. ksj tatov so spravili pod njih glavar pa je še pravočaami pobegnil v namene kraje. Kot so tto smeli slavni vojščaki — ju. naki po rasti ih bojnih frontah. Avtomobil ga jo povozil. Tržaški cesti v Ljubljani je neki avtomobil povocil skladiščnika Marcela IVnnaŽiča iz Dravelj. Ay. tomobil jo v divjem diru dirjal dalje. Lastnik avtomobila j« snaa. Profesorjeva nesreča. Profesor Bvgen Jsirc ie je s soprogo vozil z kvoščekom ipo Celovški cesti skozi Šiško. Pri Vodnikovi hiši se je kočiji zlomilo oje ter je konj nato prevrnil kočijo v obcestni jarek, Itvottelk je zletel s kozla, profesor pa v jardk. Velik vihar na sodišču. Med kmeti—pričami in oMožemcem— tatom je bil 7. novembra pred ljubljanskim sodiščem velikanski krik m prelpir. Pravi vihar. Kmetje so hoteli tatu, ki jim je pokradel ako« 150 kg krompirja * njiv, dkoro linčati. Anton Vi-drih je prtenail, da je štirikrat v nahrbtniku vzel z njiv krompir in je zato prejel 4 mesece težike ječe. Okradeni graf. Graf Kihard Omrich ima grad na Zgor. Bregu na Štajerskem. V ta grad je nedavni vlomila večja družba tatotf ter grofu odnesla rasne vrednosti, dragocenosti in hišne oprave ji-p------ JAVNA ZAHVALA. Slavonic Iimnigrant Bank, New York, N. Y. S zahvalo potrjujem prejem po. slanega mi prejemnega potrdila gosp. Ivana Gradiša iz Litije, Kranjsko, kateremu sem z Vašim posredovanjem poslal 14,423 kron Kakor izvidim iz omenjenega prejemnega potrdila, prejel je na* J slovnik denar tekom Štirih tednov, kar je a svojim lastnoročnim podpisom potrdil, kar držim, da je za sedanji še neurejeni d-atem po starokrajskih železnicah in poŠtah zelo hitro in cato se Vam tem potom javno z&hvalju. jem in Vas priporoČujem vsem, kateri se Vaše banke v »ličnih slučajih niso poslužili. S prijateljskim pozdravoip Lawrence Gfradifiek, 1533 Ninth Ave. East Moline, 111., dne 22. nov. 1920. (Adv. Dec. 2.) Novost! Zo 2ono in dekleta. Novost! BU 11 tm«l« ▼ UvlJmJ« k*daj priliko dobiti tako krasno uiion m akna, kot 0h vaa kafto ta slik* T V m->k«J krMnoga aa raU So najnoToJIoco wkstkkn MSaCHANDISC compAnv, W. CkkMO Avo, ChlcMO, IL JE PRENEHALA! HENRY C ZARO, BANKIR, naznanja vaem rojakom, da jo rojna z Italijo laaaaa JLoa am oa Končana. PROGLAŠEN JE MIR, DALMACIJA JE RE&NA. POMAGAJTE DOMOVINI! Kopajte jsgoetovaaks Mm— — bm, doktor so šs po aisld eeni, kar sa vsak dolar vloften v ta denar prineee daasl. V Jugoslaviji ja sedaj *ir. JugoaUvijs js postaU velika is močna država, Id aa da primerjati s vaako atiapo)-alenlh veliko MerUo uradnikov, da točnejia la hitreje odpravljajo potnike, preda« stopi ta askon v veljave. On vam daje plaeaejan*-atvo ss dobave svojeev, ali ps ds i ZARO 39 cooper square, new york, n. y.