GEOGRAFSKI OBZORNIK SEPTEMBRSKO NEURJE V ZGORNJI SELŠKI DOLINI Nika Debeljak, U r š k a Hafner, Polona P intar in Z o f k a P intar UDK556.166:502.5(497.4 Zg. Selška dol.)"1995" SEPTEMBRSKO NEURJE V ZGORNJI SELŠKI DOLINI Nika Debeljak, Urška Hafner, Polona Pintar in Zof- ka Pintar, Gimnazija Skofja Loka, Podlubnik /B, 4220 Skof- ja Loka, Slovenija Zaradi ujme se vsako leto izgubi pomemben delež družbene- ga proizvoda in zato pomenijo veliko oviro v razvoju ne le po- krajin, ampak tudi države. V sestavku želimo prikazati razvoj, obseg in posledice poplav, ki so 8. in 9. septembra le- ta 1995, in tudi že velikokrat prej, prizadele Selško dolino v nje- nem zgornjem delu. Skušale smo poiskati vzroke ujme in od- govoriti na vprašanje, kolikšen delež krivde zanje moramo pri- pisati izrednim naravnim razmeram in kolikšen človeku. UDC556.166:502.5(497.4 Zg. Selška dol.)" 1995" THE SEPTEMBER WEATHER RAVAGES IN THE UPPER SELŠKA VALLEY Nika Debeljak, Urška Hafner, Polona Pintar in Zof- ka Pintar, Gimnazija Škofja Loka, Podlubnik IB, 4220 Skof- ja Loka, Slovenia The damages done by the weather yearly represent a con- siderable burden on the national income and conse- quently an expensive impediment to the development of both the region and the country. In this treatise the causes as well as the consequences of the floods which damaged the up- per parts of the Selska valley on September 8 and 9, 1995 are presented. Selška dolina se začenja pod stranskim grebenom Jul i jskih Alp in pod Cerkl janskim hribovjem ter pote- ka po robu Loškega hribovja do Soteske pod Lubni- kom, kjer se odpira v zahodni podaljšek Sorškega polja, ki je že del obsežne Ljubljanske kotline. Pod imenom Selška dolina ne razumemo samo dna do- LEGENDA: poplavljena območja vode z močnejšimi erozijskimi učinki majhni usadi (200 m3) V srednje veliki usadi (200-1200 m3) • veliki usadi (nad 1200 m3) Slika 1: Poplave in plazovi leta 1990. 24 GEOGRAFSKI OBZORNIK line Selške Sore, temveč tudi ves hriboviti svet do raz- vodnih višin, torej celotno ozemlje, s katerega vode odtekajo v Selško Soro. Selško dolino delimo na spodnji in zgornji del. Spodnji del daje vtis še dokaj odprte pokrajine, zgor- nji pa je zelo utesnjen in ima mnogo bolj gorski zna- čaj. Na skrilavih in peščenčevih kamninah so povr- šinske oblike zložnejše, bolj zaobljene in raztegnje- ne, na apnencih in dolomitih pa razgibane in ostre. Selška Sora, ki izvira nad Sorico (904 m), strugo hitro zareže v plasti zaliloških skrilavcev. Tudi njen dru- gi izvir Zadnja Sora teče po enakih plasteh. Šele pod Zalim Logom Sora priteče na apnenčasta tla. Dolina je zato globoko zajedena, dno je tesno, ponekod de- bersko. Tesna mesta so tam, kjer se Sora prebija sko- zi odpornejše apnence in dolomite. Prevladuje pa skri- lavec, ki je mehak in slabo odporen proti razpada- nju (2). Kmalu ga prekrijeta prst in ruša, velikokrat pa je še razločno viden na površju. Ravno taka kamnin- ska sestava (ob še drugih dejavnikih) je odločilno vpli- vala na pojav številnih usadov in plazov. Nad dolino in številnimi divjimi grapami se strmo dvigajo bregovi in slemena. Dolino zapirajo razvod-Slika 3: Odnesena cesta na Trnju v Železnikih. 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Spodjedena makadamska cesta v Davči. na Porezen (1622 m) in greben Ratitovca (1667 m) ter niz drugih, skromnejših višin. Te prestrezajo vlaž- ne jugozahodne vetrove in zato v zgornjem delu Selš- ke doline pade od 2000 do 2200 mm padavin, kar je precej nad slovenskim povprečjem. Škofjeloško hri- bovje namreč predstavlja prvo znatnejšo pregrado, na katero naletijo te vlažne zračne mase. Pozimi pov- zročajo nenadno odjugo, dež in poledico, spomla- di in poleti pa ob stiku s polarno fronto nalive ter zad- nji sneg in sneženje v gorah. Tako dobiva Selška do- lina razmeroma veliko padavin, še zlasti pa njen zgor- nji del, kajti letna množina padavin rase čim bolj gre- mo v notranjost doline in v višino. Najbolj namočen mesec je november, za njim pa september ali oktober. V zgornji Selški dolini pade jeseni 533 mm do 599 mm padavin. Najmanj pada- vin dobiva dolina v zimskih mesecih (400 mm), spomladi je padavin spet nekoliko več (450 mm), za poletje pa so značilne nevihte in plohe (1). September leta 1995 je bil zelo namočen mesec, v Sorici je na primer padlo celo 472 mm padavin, v nižje ležečih Železnikih pa 390 mm, kar pa zelo odstopa od tridesetletnega septembrskega povpreč- ja (1961-1990) , ki znaša 172 mm (Sorica) in 157 mm (Železniki). 8. in 9. septembra je padla sko- raj polovica mesečne količine dežja, kar pa je še ved- no več kot tridesetletno povprečje (3). Obilne in kratko- trajne padavine, ki jih tla niso mogla vpiti in so po šte- vilnih studencih, hudourniških grapah odtekle v So- ro, sojarav gotovo pomemben razlog za poplave. V Škofjeloškem hribovju so večja neurja s popla- vami razmeroma pogosta v obdobju od srede sep- tembra do sredine novembra. Pred ujmami je Slove- nija in v njenem okviru tudi Selška dolina nemočna. Narasla Selška Sora je ogrozila okolico že v letih 1924, 1927, 1933, 1954, 1989, 1. november le- ta 1990 pa je presegel vse katastrofe (4). Takratna škofjeloška občina je bila na četrtem mestu po ško- di v Sloveniji. Padavine so bile najintenzivnejše v razvodnem hribovju med jadranskimi in črnomor- skimi rekami. Na tem območju imamo opravka z izrazito krat- kotrajnimi poplavami. Velika škoda je nastala zara- di številnih hudournikov, ki so s svojo erozijo in na- nosi povečali razdiralno moč vode: nastale so nove rečne struge, mostovi so bili spodkopani ali odneše- ni, oblikovali so se številni vršaji. Zaradi obilnih pa- davin so se sprožili številni zemeljski plazovi, ki so povzročili zapore cest, ogrozili stanovanjske hiše, poš- kodovali kmetijska in druga zemljišča, v Davči pa so ostali brez elektrike in telefona (4). Večji del usadov in plazov je nastal na poboč- jih, kjer preperelina prekriva za vodo slabo prepust- no kamninsko podlago. Zemlja se je tako kot že to- Slika 5: Nadomestni most v Davči, v strugi pa je viden stari odneseni most. 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 6: Količina vode ob poplavah pri Zgagi. likokrat, še najbolj pa leta 1990 in 1995, namoči- la in zaradi teže zdrsela po pobočju. V petek 9. septembra leta 1995 je od zgodnje- ga jutra naprej voda v Sori močno naraščala. Nje- ni hudourniki in številni pritoki so s seboj nosili tudi ogromne količine najrazličnejšega gradiva: drevje, kamenje, blato, listje. Z njim so zasipali reko, ali pa ga odlagali v vršajih. Deroča reka je imela veliko ru- šilno moč, večjo kot ob poplavah leta 1 990, za ka- tere so trdili, da so posledica stoletnih padavin. Iz- podkopavala je bregove, rušila mostove, v širših de- lih se je razlila po poljih in travnikih, vdirala je v sta- novanjske hiše in tovarne. Okoli poldneva je voda začela upadati in za seboj je pustila hudo razdeja- nje. Da je bila nesreča še večja, se je s strmih bre- gov sprožilo veliko število zemeljskih plazov. Ujma na srečo ni odnašala stavb, razen kozolcev. Odne- sla ali uničila pa je kilometre cest, ki so v tako od- maknjenih predelih življenjskega pomena. Prav ta- ko je bila pretrgana tudi električna in telefonska na- peljava (5). Treba je tudi poudariti, da so prizade- ta področja med najbolj agrarnimi predeli Selške do- line, ki kmetu že od nekdaj režejo tanko skorjo kru- ha. Izguba vsakega kosa zemlje je zato še toliko bolj boleča. Ujme v preteklosti niso bile tako uničevalne kot v zadnjih letih, pa tudi njihovo število narašča. Se- veda velja omeniti vzroke za visoko število plazov in usadov, ki so poleg naravnih tudi posledica po- manjkljivosti pri posegih v okolje, na primer neure- jeno odvodnjavanje poti, umetno spodkopavanje po- bočij za širjenje poti, neprimerno urejena vodna za- jetja, pri katerih se premalo upoštevajo geološke in Slika 7: Nasut material, ki ga je voda pustila ob rečni strugi pri Zgagi. hidrogeološke značilnosti terena, neprimeren način gradnje in neprimerne lokacije objektov, divja odla- gališča odpadkov v grapah, neprimerno poseganje v naravo z betonom in kamenjem ter ne dovolj na- črtovane regulacije strug. Namesto teh posegov bi morali vode najprej umiriti in upočasniti s pregrada- mi. Tako bi preprečili mnoge katastrofe, zato to de- lo ne dopušča nikakršnih površnosti. Takih pregrad je bilo na Selškem območju veliko, danes pa so sko- rajda izginile. Žage in mlini so bili tisti, ki so vodam odvzeli odvečno rušilno silo (1). Zdaj sta ostala le dva, ki sta sestavni del male hidroelektrarne. Hoteli so jih zgraditi še več, a so bile prošnje za nove iz- gradnje zavrnjene (5). Omeniti pa je treba tudi, da je to območje raz- glašeno za krajinski park, zato so nekateri posegi Slika 8: Naplavine na travniku pri Zgagi, ko je voda odtekla. 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK omejeni. Betonski zidovi ob cestah so se pokazali kot edini primerni za upiranje taki ujmi in trajno sa- nacijo. Zaradi varovanja naravne dediščine pa je bolj zaželena gradnja kamnitih zložb, ki so na po- gled sicer bolj sprejemljive za okolje, niso pa do- volj trdne. Treba bo najti kompromis med dovolj trd- nimi opornimi betonskimi zidovi in primerno zuna- njo podobo. Za poplave torej niso krive samo podnebne in hi- drološke razmere, svoje je naredil tudi človek z ne- premišljenimi posegi v naravo. Rušilne poplave so sa- mo naravna reakcija reke, ki išče svoj prostor v oko- lju. Marsikomu se ti posegi v naravo niso zdeli nič nenavadnega, postali so nekaj samoumevnega. Ve- ljalo je prepričanje, da človek že tisočletja usmerja vodne tokove. Malo je tistih, ki so spoznali, da ti po- segi trajno pustošijo naravo. Poplave spremlja še dol- gotrajna ekološka škoda, ki je pogosto še hujša, obe pa sta boleči. /. Grad, K., Planina, F., Pučnik, J., Ramovš, A. 1973: Selška dolina v preteklosti in sedanjosti. Železniki. 2. Tolmač za Geološko karto list KRANJ, L 33-65. Beo- grad, 1976. 3. Hidrometeorološki zavod RS 1995: Količina pada- vin 1961-1990. Klimatografija Slovenije. Ljubljana. 4. Orožen Adamič, M., Vidic, F. 1991: Ujma 1990 v Škofjeloškem hribovju. Ujma 5. Ljubljana. 5. Sredstva javnega obveščanja: Delo, Republika, Go- renjski Glas, september in oktober 1995. SKRIVNOSTNI KRAJI SVETA IN ATLAS LEGENDARNIH KRAJEV SVETA PRI POUKU GEOGRAFIJE Tatjana Ferjan V slovenskem prevodu sta izšl i dve zanimivi knji- gi s podobno vsebino, ki se med seboj dopolnjuje- ta: Jennifer Westwood, Skrivnostni kraji sveta, 1995, in James Harpur in Jennifer Westwood, Atlas legen- darnih krajev sveta, 1 996. Knjigi prikazujeta števil- ne stvaritve ljudstev, ki so postale kulturna dediščina. Knjiga Skrivnostni kraji sveta ima štiri poglavja: Sve- ti kraji, Simbolne krajine, Starodavna mesta in Izgi- nule dežele, knjiga Atlas legendarnih krajev pa jih ima pet: Večna kraljestva, Brezčasne dežele, Sveti čudeži, Vizije v kamnu in Zmagoslavje duha. Pisci so pri predstavitvi skrivnih legendarnih krajev upo- števali izsledke različnih ved, ne vsiljujejo pa nobe- nega dokončnega prepričanja. V sestavku želim ugotoviti, kakšno didaktično vlo- go imata omenjeni knjigi v geografski učni praksi. Podajam ugotovitve na osnovi dela v razredu, kjer sem knjigi z estetsko-kulturno vsebino uporabila v različnih oblikah in metodah dela. V prvem didaktičnem koraku učence seznanim z obema knjigama. Predstavitev je lahko izčrpna in zajame vse: od tehničnih podatkov (na primer naslo- va izvirnika) do vsebine. Slike dopolnjujejo vsebino, pri splošnem pregledu pa pomenijo tudi privlačno si- lo; učence pritegnejo in jim nakazujejo glavno vse- bino. Namen predstavitve je, da se učenci seznani- jo s knjigama in z njuno vsebino. Knjigi predstavlja- ta človekove stvaritve, ki so nastale, doživele razcvet in propad (na primer Stonehenge, Giza, Machu Picc- hu), opozarjata tudi na simbolne naravne vrednosti (na primer Uluru). Ker so teksti napisani privlačno, jih imajo učenci radi. Spoznajo zanimivosti po sve- tu in si zaželijo novega širjenja znanja. Stopnja zah- tevnosti vsebin je različna. Ko jih izbiramo, moramo upoštevati razvojno, izobrazbeno, učno stopnjo učen- cev. Osnovne oblike dela, povezane s tekstom v obravnavanih knjigah, potekajo v toku učne ure. Namen je različen, od spoznavanja do razširjanja in poglabljanja vsebine. Seveda s tem zbudimo pri učencih zanimanje in snov postane privlačna. Da jih motiviramo, najprej preberemo odlomek. Knjige, ki jih dodatno uporabimo, sami izberemo. Tekst vklju- čimo v razlago oziroma razlagamo z njegovo po- 28