Kamniški OBČAN
St. 2
OBE NAGRADI NA SLOVENCU LETA V KAMNIK
Slovenec leta 2013 je Aleksander Doplihar, plaketa Jureta Robiča za ekstremne športne dosežke pa v rokah Mira Kregarja
Na zadnji januarski večer je Nedeljski dnevnik razglasil Slovenca leta 2013. V uredništvu so prejeli rekordno število glasov, le nekaj manj kot 30.000. Slovenec leta 2013 je postal Kamničan Aleksander Doplihar, upokojeni zdravnik, vodja ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja Pro Bono, borec za pravice spregledanih, človek, močnejši od državne birokracije. Je tudi častni občan Občine Kamnik.
Prav tako je šla tokrat še ena pomembna nagrada Kamničanu - plaketo Jureta Robiča je prejel triatlonec Miro Kregar.
Več na 8. strani.
V SKEJT PARKU ALPREM VSE BOLJ ŽIVAHNO
53. leto
Kamnik, 13. februar2014
Ideja o skejt parku v Kamniku je bila glasna vrsto let. Predstavljenih je bilo več konceptov in lokacij. Zgodilo se ni veliko. Do lanskega leta, ko je skupina kamniških skejterjev z neizmerno željo, vizijo, ustvarjalnostjo in potrpljenjem aktivno pristopila k uresničevanju svojih sanj. Te počasi in vztrajno dobivajo obliko v skejt parku Alprem.
Ožja kamniška ekipa skejt parka (na fotografiji) na zgrajeni mini rampi, kjer od otvoritve konec lanskega junija preživijo vsako prosto minuto. Močno si želijo, da bi kamniški skejt park postal stičišče vseh ljubiteljev rolkanja. Vse elemente v skejt parku izdelujejo sami. Energije, volje in idej jim ne zmanjkuje. Trenutno se v skejt parku lahko »fura« le po mini rampi, čim prej pa bodo poskušali dokončati bowl, ki bo skejterjem ponujal dober poligon za nove izzive in radosti.
Več na 10. strani.
BOJANA KLEMENC
tUS MARKET Veronika
Kranjska cesta 3 c, Kamnik
UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ŽIVIL IN IZDELKOV ZA GOSPODINJSTVO IN VAŠ DOM, VALENTINOVA PONUDBA
Zaradi snega in žledu, ki je v soboto, 1. februarja, v led vkoval večji del države ter povzročil ogromno uničenje gozda, neprevoznost cest in okvare na električnem omrežju, so mnogi po državi, tudi v kamniški občini, ostali brez oskrbe z električno energijo, ponekod tudi brez pitne vode, šole in vrtci so bili v ponedeljek in torek zaprti.
Pod težo bremena ledu so se lomile veje, pokala in padala so drevesa, poškodovana je kar polovica gozdov in več kot polovica gozdnih cest. Občina Kamnik je bila od nedelje, 2. februarja, do petka, 7. februarja, ko so bile razglašene izredne razmere, ujeta v ledeni oklep. Že v soboto zvečer je bil aktiviran štab Civilne zaščite, ekipe vseh prostovoljnih gasilskih društev v občini ob pomoči gozdarjev, sekačev, gorskih reševalcev, policije, komunalnih delavcev in pro-
Kamniški turizem se je predstavil na sejmu Alpe-Adria
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je od 29. januarja do 2. februarja potekala osrednja turistična sejemska prireditev v Sloveniji Alpe Adria: Turizem in prosti čas. V štirih dneh je svojo ponudbo predstavilo 282 ponudnikov turističnih storitev iz dvanajstih držav, med njimi tudi Kamnik s svojo turistično ponudbo. Del razstavnega prostora je bil namenjen predstavitvi kulinarično obarvanega projekta Okusi Kamnika, drugi del pa skupni turistični ponudbi kamniških turističnih podjetij in društev pod okriljem Turističnega društva Kamniška Bistrica. Več na 5. strani.	VERA MEJAČ
Kamničani blesteli na državnem prvenstvu
i D KAVJ
stovoljcev so teden dni dan in noč odstranjevale podrto drevje, ki je ogrožalo hiše, predvsem pa povzročalo neprevoznost cest. Skrbeli so za čiščenje vodotokov in pomagali delavcem elektro podjetja pri vzpostavitvi omrežja za oskrbo z električno energijo. Najtežje je bilo v Tuhinjski dolini in v dolini Kamniške Bistrice. Obširneje o razmerah, reševanju in odpravljanju posledic na 2. in 3. strani.
Za vzpostavitev normalnih razmer se je vsak dan trudilo med 800 in 900 prostovoljcev. Vsem junakom, ki so v izjemno težkih, nevarnih razmerah in ob vsaki uri pomagali, pri tem pa celo tvegali lastna življenja, za požrtvovalno in nesebično pomoč iskrena in velika HVALA!
VERA MEJAČ

Petdeset odtenkov Frenka Vengusta na strani 9
O življenju s celiakijo: brez klasičnih zdravil, a s strogo vseživljenjsko dieto na strani 8
Kamničanka Lucija Lončarič, dipl. prof. biologije in gospodinjstva, že deset let živi s celiakijo. Na temo te bolezni je tudi diplomirala ter v svojem delu raziskovala prepoznavnost brezgiutenskih živil. Je članica Slovenskega društva za celiakijo podružnice v Ljubljani, aktivna raziskovalka novih ponudnikov in izdelkov na trgu v Kamniku in njegovi okolici ter zanimiva sogovornica. Odstrla nam je pogled na celiakijo, bolezen, za katero smo že slišali, a o njej le malo vemo.
Z novo izvoljenim, starim ravnateljem kamniške GSŠRM Šemsom Mu-janovičem:
Kamniška gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra med najboljšimi slovenskimi šolami na strani 11
Najboljši lokostrelci v Sloveniji z ukrivljenim lokom: 1. mesto JAKA KOMOČAR, 2. mesto GAŠPER ŠTRAJHAR, 3. mesto LUKA GJURIN, vsi LK Kamnik.
Dvoransko državno prvenstvo v lokostrelstvu je predstavljalo vrhunec slovenskih tekmovanj v lokostrelstvu, ki jih je bilo v dvoranski sezoni kar precej. Tekmovalci in tekmovalke Lokostrelskega kluba Kamnik, ki so vso dvoransko sezono v posameznih starostnih kategorijah z ukrivljenim (olimpijskim) lokom dosegali odlične rezultate, so na državnem prvenstvu pokazali vrhunsko pripravljenost in dosegli izjemen uspeh.
Več na 12. strani
Dragi bralci, naslednja številka časopisa Kamniški občan izide 6. marca.
Rok za oddajo člankov je petek, 28. februarja, za oglase in zahvale pa ponedeljek, 3. marca, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net
Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
ommcrct ^^ Za teplo zimo in pomlad
HM
2 13. februar 2014
AKTUALNO
Kamniški OBČAN
Kamniška občina v izrednih razmerah ujeta v ledeni oklep
Zagotovitev elektrike tudi s pomočjo agregatov
Vremenska ujma, ki je s snežnimi padavinami in predvsem žledom v prvih dneh februarja prizadela tudi kamniško občino, je še enkrat pokazala na pomen prostovoljnega dela gasilcev, delavcev elektro podjetij in vseh tistih, ki so bili na kakršenkoli način zaslužni za hiter povratek v normalno stanje vsakdana. Življenje v kamniški občini je bilo v prvem tednu februarja v številnih vaseh ohromljeno, motena je bila oskrba z električno energijo, ponekod tudi s pitno vodo, nekatere prometne povezave so bile težko prevozne, veliko gozda je uničenega. Župan Marjan Šarec je v nedeljo, 2. februarja, razglasil izredne razmere za celotno območje Občine Kamnik. Za dva dni, v Tuhinjski dolini pa kar za ves teden, so se zaprle šole, vrtci in javne ustanove. Marsikdo, predvsem v višje ležečih krajih občine, se je znašel v stiski. Razmere so se po tednu dni počasi pričele vračati v ustaljene tirnice, odprava škode pa bo v večjem delu občine trajala še kar nekaj časa
Življenje se je v nekaterih delih občine za trenutek ustavilo
Začelo se je z rahlim dežjem in temperaturo okoli ledišča v soboto, 1. februarja, proti večeru. Veje dreves so klonile pod bremenom, pokale, iz gozda se je slišalo kot, da bi bili na fronti. Naslednji dan je bilo po večjem delu kamniške občine nenavadno tiho, slišalo se je le lomljenje dreves. V nedeljo je padal ledeni sneg, ki je skupaj z ledom pokril celotno občino in vase posrkal del vsakdanjih zvokov. Preprosto tiho je bilo. Ljudje so bili doma, velik del gospodinjstev kamniške občine brez elektrike, nekateri celo v mrazu. Življenje se je za marsikoga tako rekoč ustavilo. Ponekod celo za nekaj dni. Vsaj zdi se tako. Velik del kamniške občine se je vrnil v čas, ko še nismo bili tako zelo odvisni od električne energije. Vsak se je znašel po svoje. A potrebno je priznati, da je v kamniški občini akcija reševanja težav žledoloma stekla nemudoma, zelo organizirano in tekoče, obveščanje o situaciji v občini pa je bilo zelo ažurno.
Kamniška občina od nedelje v izrednih razmerah
V	soboto in nedeljo, 1. in 2. februarja, je bil za kamniško občino razglašen rdeči alarm. Ravno zaradi napovedanih vremenskih razmer, ki že v soboto niso obetale nič dobrega, je poveljnik Civilne zaščite Občine Kamnik Matjaž Srša na ta dan ob 21.45 uri aktiviral Štab Civilne zaščite Občine Kamnik in Štab zimske službe s prioritetno nalogo zagotavljanja varnosti občank in občanov. Že v soboto pozno zvečer je na območju Tuhinjske doline, Palovč, Črne, Stahovice, Kamniške Bistrice in Velike planine zaradi posledic žledu, podrtih dreves in poškodovane električne napeljave prišlo do izpada električne energije. Zaradi poledenele ceste in podrtih dreves je poveljnik Civilne zaščite Občine Kamnik odredil tudij>repoved vožnje za vsa tovorna vozila na državnih cestah Stahovica-Črnivec-Gornji Grad ter Kamnik-Ločica.
V	nedeljo, 2. februarja, ob 17.30 sta štab Civilne zaščite in župan Marjan Šarec razglasila izredne razmere po vsej občini in odločila zaprtje šol, vrtcev in javnih ustanov za ponedeljek, 3. 2., in torek, 4. 2. Vse ekipe na terenu so v nedeljo prioritetno reševale oskrbo z električno energijo in pitno vodo. Štab Civilne zaščite je v nedeljo zvečer na pristojne državne inštitucije podal tudi zahtevo po večjih agregatih, vendar s strani države niso prejeli pravočasne pomoči. Pristojni so ves čas javnost opozarjali, da je sekanje dreves nevarno, gozdarji pa so svetovali, da se lahko odstranjujejo le podrta drevesa. Ravno tako se je podjetje Telekom trudilo, da čim prej zagotovi mobilno omrežje na območju Tuhinjske doline.
Na Veliki planini obtičalo 53 oseb
V	ponedeljek je bila največja težava vzpostavljanje električne energije. Elektro Ljubljana je do konca dneva odpravil del napake na območju Tuhinjske doline, od Soteske do Šmartna, in na območju Studenca, Gozda, Sovinje Peči. Ponovno je bilo vzpostavljeno telefonsko omrežje na območju Tuhinjske doline in doline Kamniške Bistrice. Štab Civilne zaščite je tudi zagotovil 4 agregate na najbolj prizadetih lokacijah (Bistričica, Kopišče, Gabrovnica in Palovče). Na vodovodnem omrežju je do večera uspelo zagotoviti električno energijo s pomočjo agregatov oziroma z dostavljanjem pitne vode. Do sredine dneva je 19 gorskih reševalcev GRS Kamnik pomagalo 11 otrokom in 42 odraslim na poti z Velike planine, saj so obtičali v planinskih hišicah in jih zaradi neprevoznih cest ni bilo mogoče pripeljati v dolino, kajti nihalka do nadaljnjega ne obratuje. Gorski reševalci so vse varno pripeljali do Kranjskega raka, kjer so bili nato z avtobusnim prevozom in kombijem odpeljani v dolino.
Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslovuredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 13- 2. 2014.
Po besedah poveljnika CZ Matjaža Srše, je Občina Kamnik že dve uri in pol po razglasitvi izrednih razmer zaprosila državo za pomoč, med drugim za dostavo agregatov, a žal te pomoči pravočasno ni bilo, zato so sami intenzivno iskali možnosti pridobitve agregatov. V prvih dveh dneh je bilo brez elektrike 6000 prebivalcev kamniške občine, tretji dan izrednih razmer še 3000, potem 1000, po dostavi agregatov pa je v sredo, 5. 2., še vedno 200 oseb oz. 57 gospodinjstev brez električne energije. Vodovodna oskrba se je vzpostavila takoj ob prihodu agregatov.
Hö&i^ iäcfil ■
Junaki zadnje vremenske ujme so vsekakor v prvi vrsti vsi prostovoljci, med njimi največ gasilcev, ki so požrtvovalno ure in ure nudili pomoč po celotni občini. Člani PGD Motnik, PGD Špitalič, PGD Zgornji Tuhinj, PGD Sela, PGD Srednja vas, PGD Nevlje, PGD Kamniška Bistrica, PGD Gozd, PGD Šmarca, PGD Duplica, PGD Tunjice, PGD Šmartno v Tuhinju in PGD Kamnik so bili v času izrednih razmer v 24-urni pripravljenosti in pomemben člen pri odpravljanju težav na terenu.
iillfe	W
;• ,"	.X
"V--?1- kI .	i
V »t 4	' i
li-v.:.
V torek, 4. februarja, dopoldan je štab Civilne zaščite od Slovenske vojske prejel 10 agregatov moči 5-7kW, kar je omogočilo oskrbo 10 objektov, od skupno potrebnih 1000 objektov. Župan Marjan Šarec s štabom CZ je proti plačilu najemnine pridobil potrditev 10 novih dodatnih agregatov moči od 50 kW do 150 kW iz Italije, ki so bili v Kamnik dostavljeni že v sredo, dobili pa so tudi potrditev za nakup 14 agregatov moči 5-7 kW za oskrbovanje občanov na višje ležečih območjih. Na vodovodnem omrežju jim je uspelo zagotovi električno energijo s pomočjo agregatov Občine Kamnik in Slovenske vojske, nekje pa se pitna voda zagotavlja z dostavljanjem cisterne koncesionarja. V torek so bili nekateri kraji v občini že tretji dan brez elektrike.
S torka na sredo je zaradi podrtja drevja na transformatorsko postajo ponovno prišlo do prekinitve električnega omrežja v dolini Črne in Tuhinjski dolini. V sredo se je veliko časa namenilo urejanju prevoza in priklapljanja agregatov na področjih, kjer je bilo nujno potrebno. Največ agregatov je nameščenih na najbolj kritičnih območjih v kamniški občini, kjer bodo sanacije poškodovane električne napeljave trajale dlje časa, predvidoma od enega tedna do treh mesecev. Nadzore nad agregati izvajajo gasilska društva in Policijska postaja Kamnik, saj želijo preprečiti morebitne posege v agregate oz. tatvin goriva. V četrtek sta donatorja brezplačno podarila 3 agregate moči 4 kW ter omogočila brezplačno uporabo agregata moči 140 kW, ki bodo zagotovo nujno potrebni pri zagotavljanju električne energije. Večja naloga v četrtek je bilo odstranjevanje podrtih dreves in vejevja, ki so ogrožali objekte ter ustrezno oskrbovanje postavljenih agregatov pri občanih in trafo postajah.
m	T \
	r
	v'
i	1 *
Po vsej občini je bilo zaradi padlega drevja na cestišče neprevoznih 32 cest, za tovorni promet pa sta bili zaprti tudi državni cesti Kamnik-Ločica in Stahovica-Gornji Grad. Škoda na lesni masi je ogromna, v prvih dneh pa je bila seveda prioriteta odstranjevanje nevarnih dreves in ovir s cest.
- fnv L ■ —^	~ JtH.T i
Že dve uri in pol po razglasitvi izrednih razmer je Občina Kamnik zaprosila državo za pomoč, med drugim za dostavo večjih agregatov, a žal te pomoči pravočasno ni bilo, zato so kar sami začeli intenzivno iskati možnosti njihove pridobitve. 24 manjših agregatov, pridobljenih v torek in sredo, je v številne domove v oddaljenih krajih kamniške občine ponovno omogočilo električno oskrbo.
Preklic izrednih razmer šele v petek
Situacija na terenu izven centra Kamnika se je začela umirjati šele proti koncu tedna. Po vzpostavitvi električne energije po skoraj celotni občini, v četrtek, 6. februarja, zvečer je bilo brez elektrike le še 15 gospodinjstev, zato kamniški župan in štab CZ v petek, 7. februarja, zjutraj izdala preklic razglasa izrednih razmer. V petek je bil glavni poudarek na vzpostavitvi prevoznosti ceste v dolini Kamniške Bistrice ter odstranitev drevja na cesti v Soteski. V soboto se je prioritetno reševalo odstranjevanje podrtega drevja in vodotokov na območju celotne kamniške občine, saj se je ob sobotnih padavinah nivo hudournikov povečal in pričel odnašati podrto drevje. Tudi v nedeljo se je nadaljevalo odstranjevanje podrtega drevja. Elektro Kamnik je zagotovil, da bo Elektro Ljubljana plačala celotno gorivo za vse agregate. Štab CZ je bil v dopoldanskih urah s strani URSZR obveščen, da lahko pridobi mednarodno pomoč treh agregatov moči 150 kW s strani Avstrije. Slabe tri ure pozneje so bili agregati prevzeti in prepeljani na območje Kamniške Bistrice, italijanske, ki jih je kamniška občina najela za teden dni, pa so odpeljali.
Najhuje na področju doline Kamniške Bistrice
Najbolj kritična oz. ogrožena območja so bila področje Kamniške Bistrice-Iverje-Velika planina, kjer bo sanacija potekala najmanj do junija, območje Zg. Palovče-Trebelno-Sp. Palovče-Trebelno-Vranja Peč-Velika Lašna, sanacija bo predvidoma potekala dober teden dni, območje Pšajnovica-Laseno-Gabrovnica-Lipa-Rakitovec, kjer je predvidena sanacija dobra dva tedna, območje Znojile-Sela-Sovinja peč-Bela peč-Žubejevo-Ravne-Podbreg-Gradišče, območje Okroglo-Klemenče-vo-Zakal in območje Rudnik. Najbolj prizadeto območje, dolina Kamniške Bistrice, bo brez električne napeljave vsaj do junija, kar seveda pomeni izredno velike stroške glede najema zagotovljenih agregatov, oskrbe, logistike in goriva. Za večino občanov kamniške občine je tako, kot po vsej Sloveniji, največjo težavo povzročil izpad električnega in vodnega sistema.
V času izrednih razmer vsak dan na terenu med 800 in 900 aktivnih prostovoljcev
Ledena ujma, kakršne ne pomnijo niti najstarejši občani, je tako v naši občini, kot v velikem delu Slovenije, povzročila veliko škode. Župan Marjan Šarec in poveljnik CZ Matjaž Srša v začetku tedna še nista mogla podati prave ocene nastale škode, a zagotovo bo velika. Podrta drevesa, drogovi visokonapetostnih ter nizkonapetostnih daljnovodov, pretrgane komunikacijske povezave, neprevozne ceste, poledenelo okolje, vse to in še več pa ni ustavilo prostovoljcev, ki so se dan in noč borili, da se čim prej ponovno vzpostavijo normalne razmere.
Vsak dan je v povprečju na terenu delovalo med 800 in 900 aktivnih prostovoljcev, največ kar 984. Poveljnik CZ Matjaž Srša poudarja, da še vedno vsi prisotni na terenu - gasilci, gozdarji, gorski reševalci, elektrikarji, komunalna podjetja ter gradbena podjetja izvajajo delo v skladu z zastavljenimi prioritetnimi cilji, torej oskrbo z električno energijo, vodovodom, prevoznostjo cest in zagotavljanjem varnosti in oskrbe prebivalcev.
Ena izmed večjih težav žledoloma je bil izpad električne energije zaradi poškodb električnega omrežja. Po oceni Občinskega štaba Civilne zaščite Kamnik je bilo v ponedeljek, 3.2., poškodovanih še 70 trafo postaj, brez elektrike pa 3000 ljudi. Teden dni pozneje je na priklop elektrike še vedno čakalo 15 gospodinjstev s 50 osebami.
V	času izrednih razmer so vse ekipe sodelovale med seboj zelo usklajeno, kar so opazili in pohvalili tudi občani. Župan Marjan Šarec ugotavlja, da žled na Kamniškem še nikoli ni pokazal tako ledenih zob in ravno v tej situaciji je vidno, da se v kamniški občini že od leta 1990 dobro gradi na sistemu zaščite in reševanja. »Takoj, ko smo videli, kaj se dogaja, smo aktivirali štab Civilne zaščite. Medtem, ko je v marsikateri občini sodelovanje med občino in civilno zaščito še popolna neznanka, je pri nas to jasno in glasno dogovorjeno. V štabu so prisotni tudi vsi predstavniki vseh služb, ki so pristojne za zaščito in reševanje. Poudarjam, da je pri nas vse zelo vojaško organizirano. Dajemo odredbe, se ne pregovarjamo, zato je tudi sodelovanje zelo usklajeno. Vsak v štabu ima svojo nalogo, katero prenese naprej svojim,« razlaga kamniški župan, ki se je v izrednih razmerah v očeh večine kamniških občanov izkazal kot pravi vodja. V štabu področje civilne zaščite vodi Matjaž Srša, vodja intervencijskih sil vseh gasilcev prostovoljnih gasilskih društev v gasilski zvezi Kamnik je Jože Oblak, s štabom Civilne zaščite Kamnik pa so aktivno sodelovali še predstavniki policije, gorske reševalne službe, Elektro Kamnik, Rdeči križ, Center za socialno delo, Zdravstveni dom Kamnik, občinsko redarstvo, občinska uprava, gozdarji, sekači, Cestno podjetje Kranj, Kam-Bus d.d., slovenska vojskain pogodbena podjetja CZ Kamnik (Komunalno podjetje Kamnik, Žurbi Team, Jurjevec), ter ostali zunanji člani. »Čeprav je delo vseh ekip na terenu potekalo zelo tekoče in dobro zorganizirano, so bile razmere izven centra mesta zares zahtevne,« poudarja Marjan Šarec. Neprevoznih je bilo 32 cest, velik del občine je imel izpad električne energije dlje časa, uničene je veliko lesne mase, razsežnosti se bodo pokazale šele v naslednjih dneh, ponekod ni bilo oskrbe z vodo in prekinjene so bile telekomunikacijske zveze.
Župan trdno zagovarja svojo odločitev zaprtja osnovnih šol in vrtcev tudi v mestu
V	samem centru Kamnika, v okolici Duplice in Šmarce na srečo situacija še zdaleč ni bila tako kritična kot v drugih predelih kamniške občine. Marsikoga je razglasitev izrednih razmer po vsej občini, predvsem pa zaprtja šol, vrtcev in javnih ustanov v središču mesta presenetila ter se zdela pretirana. Marjan Šarec na te pomisleke odgovarja: »Okolica šol in vrtcev v centru Kamnika je bila poledenela, tudi v središču mesta je bilo precej polomljenega drevja, ki raste ob šolskih poteh. Drevje se je lomilo in situacija je bila nevarna. Priznam, da si ne bi odpustil, če bi se kateremu otroku na poti v ali iz šole kaj pripetilo. Odločitev zaprtja šol po celotni občini za dva dni, ponekod celo več, je bila pravilna.«
Spoštovane občanke, spoštovani občani, prosimo vas, da upoštevate
spodaj našteto:
•	INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK, mail: dezurni.pgdkamnik® gmail.com, telefon:01 8311 223.
•	PRIJAVA INTERVENCIJ - STALNA 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA PGD KAMNIK NATELEFON 8311-223 ALI NA112
•	Občinski štab Civilne Zaščite Občine Kamnik še posebej opozarja, da je sekanje dreves izredno nevarno, zato gozdarji svetujejo, da se lahko odstranjujejo le podrta drevesa.
•	PRIJAVA DOGODKOV V ZVEZI S POŠKODOVANIMI VOZILI (kontakt: Policijska postaja Kamnik, tel: 01/830 31 80ali 113)
•	OBČINSKI STAB CIVLNE ZAŠČITE OBČINE KAMNIK lahko kadarkoli kontaktirate na telefon: 01/8318-194 ali preko elektronske pošte: cz.kamnik@kks-kamnik.si
•	VLOGE ZA IZREDNO DENARNO SOCIALNO POMOČ (SAMSKE OSEBE
ALI DRUŽINE), KI SO SE ZNAŠLEVPOLOŽAJU MATERIALNE OGROŽENOSTI. Vloge lahko vložite na Center za socialno delo Kamnik (Ljubljanska cesta 1), in sicer v ponedeljek, torek, četrtek od 8. do 12. ureterod13.do15.ure,v petek od8.do12.ureinv sredo od8.do 12. ure ter od 13. do 17. ure. Kontaktna oseba je Jasna Šavs (telefon: 01/830-32-98).
Najbolj prizadeto območje na Kamniškem je dolina Kamniške Bistrice, kjer bo vzpostavitev električne energije traja predvidoma vsaj do junija 2014, pri odstranjevanju padlih dreves pa bo pomagala tudi slovenska vojska.
Kaj ledena ujma pomeni v tem trenutku za kamniško občino?
Matjaž Srša je prepričan, da bo potrebno zagotoviti veliko sredstev za nastalo situacijo, najsibo za urejanje cest, vodotokov, električnega in vodovodnega omrežja ter dodaja: »Od razglasa izrednih razmer smo se po najboljših močeh potrudili urediti stvari tako, da teden dni kasneje celotna občina spet normalno deluje. Ekipe so bile na terenu od 12 do 16 ur, od gasilcev, gozdarjev, sekačev...« Ves čas izrednih razmer kot tudi v tem tednu so skrbeli tudi za čiščenje vodotokov po najboljših močeh, da ob napovedanem deževju ne bi prišlo do poplavljanja.
Štab Civilne zaščite Kamnik se je v zadnjih dveh tednih z učinkovito akcijo in medsebojnim sodelovanjem zares izkazal. Sestanki dvakrat dnevno na štabu so dobro koordinirali potek dela na terenu, kjer je dnevno v povprečju delovalo med 800 in 900 aktivnih prostovoljcev.
Napotki za občane kamniške občine v prihodnje
Marjan Šarec in Matjaž Srša sta prepričana, da je izkušnja po vsej Sloveniji v minulih dneh jasno pokazala, kako pomembna je samooskrba ter pomoč sočloveku. »V naših očeh se je izkazalo, da smo vsi poskušali narediti vse, kar se je lahko v dani situaciji lahko varno naredilo. Marsikateri občan je na različne načine pomagal sosedu, ga povabil k sebi v toplo stanovanje, mu zagotovil toplo hrano, poprijel za delo in pomagal, denimo pri žaganju drevja, ki je padlo na cesto,« svoje izkušnje s terena opisuje Matjaž Srša. »Potrebno je vedeti, da smo kljub velikim naporom na nekaterih delih občine potrebovali kar pet dni, da smo prežagali vsa padla drevesa na cesto in zagotovili prevozno pot. Na žalost so dandanes v taki situaciji postali agregati ključnega pomena, sploh v hribovitih področjih.«
Zima zima bela, elektriko in drevesa nam je vzela
V izrednih vremenskih razmerah, kakršne so v našem okolju vladale zadnje dni, ko je veliko gospodinjstev bilo več dni brez električne energije, se je pokazalo, kako koristno je, če imamo v stanovanjih možnost dodatnega ogrevanja na drva, kot tudi za pripravo hrane. V zadnjem tednu je več ali manj povsod tekla beseda, kako smo preživljali čas v minulih dveh tednih. Tisti, ki niso občutili zahtevnih razmer, ki jih je s seboj prinesel žledolom, so se spraševali, čemu vsa ta panika, saj je skozi okno bilo opazno le polomljeno drevo. A izven centra mesta se je zgodba odvijala drugače.
Tokratna ledena katastrofa je marsikomu odprla oči, kako odvisni smo postali od električne energije. Veliko bralcev našega časopisa mi je v pogovoru povedalo, da jih je zelo presenetilo, kako so na izpad električne energije odreagirali otroci. V družinah se je kar naenkrat našel čas za pogovor in družabne igre v večernih urah ob svečah. Pri znanki so v toplem in mirnem zavetju doma tako uživali, da so se soglasno odločili, da bodo odslej en dan v mesecu preživeli brez elektrike. Ko si vzameš čas za pogovor in igro, ko se tako zunaj kot znotraj vse umiri, televizija in računalnik nista več tako pomembna. Drugače je bilo v družinah, ki se je ob izpadu elektrike znašla na mrzlem, brez ogrevanja in toplega obroka. Pred težjimi izzivi so se znašli na kmetijah na višje ležečih področjih, kjer ne samo, da so ostali brez pitne vode, mobilnega signala in elektrike, temveč jim je tudi neprevozna pot zaprla pot do doline. Kako naenkrat pomolzti večje število krav? Kje dobiti vodo? Kaj se dogaja v gozdu, ko se sliši le grozljivo pokanje in padanje dreves? Izkušnja preživetja, ko se kar naenkrat znajdeš v času naših babic izpred petdesetih let, ko tališ sneg za vodo, upaš, da kolikor toliko deluje vsaj stacionarno omrežje, ko iščeš možnosti, kako pripraviti obrok, nas spreminja. Človeka pa v takih okoliščinah začenja bremeniti negotovost. Brez informacij, od jutra do večera je vse eno samo ugibanje, drobci pogovorov s sosedi in znanci o tem, kaj jih še čaka in kdaj bi utegnilo iti na bolje.
Vsak ima svojo zgodbo. Kaj se bomo naučili iz nje, naj vsak presodi sam. Boljša samooskrba bo zagotovo za marsikoga postala večja prioriteta.	BOJANA KLEMENC
Foto: Janja Zorman Macura
Na uredništvo našega časopisa zahvale bralcev kar dežujejo, vseh ne moremo poimensko navesti, zato v imenu vseh na tem mestu javno izrekamo iskreno zahvalo: HVALA vsem požrtvovalnim enotam prostovoljnih gasilskih društev, Civilne zaščite, delavcem Komunalnega podjetja Kamnik, Elektro podjetja, gozdarjem in vsem prostovoljcem, ki so se po svojih najboljših močeh trudili pri odpravljanju posledic žledoloma ter požrtvovalno pomagali občanom in jim zagotovili varnost.
Žled v Arboretumu uničil skoraj polovico gozda
Žled je povzročil ogromno škode in pravo opustošenje tudi v Arboretumu Volčji Potok. Kot so nam povedali, je žled lomil vrhove in prevelike ter slabo pritrjene veje. Zaradi teže žleda in snega ima veliko dreves deformirane krošnje in se zaradi trajne deformacije lesnega tkiva ne bodo vrnile v prvotno stanje. Posamezna drevesa so se zaradi prevelike obremenitve prelomila ali izruvala skupaj s koreninami. Ocenjujejo, da bo velika škoda tudi na grmovju, predvsem na oblikovanih pušpanih.
»Škoda v gozdu Arboretuma je zelo razsežna, saj je prizadela vse tipe gozdnih združb. Najslabše stanje je v sestoju pacipres in cercidifilov nad jezerom v Jelovi dragi. Tam je uničenih 90 odstotkov vseh dreves. Drevesa so izruvana, prelomljena na pol ali tako upognjena, da so utrpela trajno deformacijo in jih je zato potrebno odstraniti. Podirale so se tudi odrasle, 200-letne bukve, za katerimi je v gozdu nastala velika praznina. Izruvane bukve ob sprehajalnih poteh so uničile tudi del steze, ki se je vila ob njih. To predstavlja še dodaten strošek sanacije žledoloma. Gaber, ki je rastel tik ob Velikem jezeru, je uničil tudi del brežine,« prizadeto opisujejo dogajanja v parku.
Škodo, ki je nastala zaradi žleda, bodo sanirali. Na podlagi grobe ocene škode bodo izdelali sanacijski program in ko bodo dopuščale vremenske razmere takoj začeli s sanacijskimi deli. Na nekatera območja, kjer je velik delež poškodovanih dreves, bodo posadili nove sadike, druga manj poškodovana območja bodo prepustili naravnemu zaraščanju. Za sprehajalce varen park bodo vzpostavili v roku enega meseca. V gozdu bodo takšno stanje vzpostavili v dveh mesecih.
Park je trenutno zaprt, saj še vedno obstaja velika nevarnost podiranja dreves in njihovih delov. Obiskovalce prosijo za razumevanje in podporo, da čim prej sanirajo povzročeno škodo.
Davek na nepremičnine
Kako zmanjšati davčno obremenitev in kje so pasti
Preden nadaljujemo, kjer smo končali v prejšnji številki, omenimo, da je Ustavno sodišče (zaenkrat) zadržalo izvrševanje samo tistih določb Zakona o davku na nepremičnine, ki se nanašajo na izdajanje odločb o odmeri davka na nepremičnine. To pomeni, da zakonska ureditev velja in da vse ostale aktivnosti in z njimi povezani zakonski roki tečejo naprej. Skrajni rok za spremembo in ureditev podatkov, ki so podlaga za odmero davka, torej ostaja 31. 3. 2014. Ustavno sodišče si je sicer pridržalo, da potrebo po začasnem zadržanju drugih izpodbijanih določb pretehta znova, če o vloženih zahtevah ne bo odločilo do 1. 4. 2014. Do tedaj ostaja usoda zakona negotova, s tem pa, žal, tudi položaj mnogih davčnih zavezancev. Pomembne novosti za obdavčitev nepremičnin bo prinesla tudi novela Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki jo Vlada pošilja v zakonodajno proceduro. Nekatere novosti izpostavljamo že v tem članku, po uveljavitvi pa bomo tej noveli posvetili poseben članek v eni od prihodnjih številk.
Predhodno smo pisali o tem, kako je mogoče zmanjšati davčno obremenitev z ustrezno spremembo podatkov v evidencah GURS, v Zemljiški knjigi in Centralnem registru stalnega prebivalstva. Druge možnosti so naslednje:
3. Sprememba statusa stanovanjske nepremičnine
Zakon o davku na nepremičnine razlikuje med rezidenčno in nerezidenč-no nepremičnino. Rezidenčna nepremičnina je tista, v kateri ima lastnik oz. davčni zavezanec prijavljeno stalno prebivališče. Ker zakon določa, da se rezidenčne stanovanjske nepremičnine obdavčijo po 0,15 % davčni stopnji, nerezidenčne pa po 0,50 % davčni stopnji, se s spremembo nerezidenčnega v rezidenčni status lahko prihrani kar 0,35 % davčne stopnje. To je aktualno predvsem za lastnike oz. solastnike dveh ali več nepremičnin. Nerezidenčno nepremičnino lahko lastnik spremeni v rezidenčno tako, da na njej prijavi svoje stalno prebivališče, če v njej ne prebiva in ne namerava prebivati, pa z ustanovitvijo osebne služnosti v korist katere koli osebe ali z oddajo nepremičnine v najem kateri koli osebi.
3.a Ustanovitev osebne služnosti
Pri sklepanju služnostne pogodbe je treba biti previden in jo prilagoditi konkretni situaciji. Ker pogodba ustvarja zaveze, navidezne pogodbe niso priporočljive, saj lahko pravni položaj lastnika (služnostnega zavezanca) kasneje močno otežijo, trenutni učinek znižanja davka povsem izničijo in lastnika dodatno finančno obremenijo.
Po veljavnem zakonu osebna služnost privede do obdavčitve po 0,15 % davčni stopnji samo, če sta hkrati izpolnjena dva pogoja: (1) da je osebna služnost v zemljiški knjigi vpisana na celotni nepremičnini (tj. na celotni hiši ali na celotnem stanovanju) in (2) da ima imetnik osebne služnosti na nepremičnini, na kateri ima v zemljiški knjigi vpisano služnost, prijavljeno stalno prebivališče. Osebna služnost na solastninskem deležu je pravno sicer mogoča, vendar na obdavčenje po veljavnem zakonu nima vpliva. Vknjižba osebne služnosti na solastninski delež torej ne privede do uporabe rezidenčne 0,15 % davčne stopnje. Imetnik osebne služnosti na celotni nepremičnini, ki na njej nima prijavljenega stalnega prebivališča, pa bo plačeval davek po 0,50 % davčni stopnji.
3.b	Oddaja nepremičnine v najem
Zakon omogoča, da si lastnik in imetnik osebne služnosti (če mu pogodba to dovoljuje) na nepremičnini, na kateri nimata prijavljenega stalnega prebivališča, zagotovita obdavčitev po rezidenčni 0,15 % davčni stopnji z neprofitno oddajo ali oddajo na prostem trgu. Pogoj za to je, da je najemni pravni posel v evidenci trga nepremičnin (ETN) evidentiran najmanj šest mesecev v letu pred letom, za katerega se odmerja davek. Neprofitni najemni pravni posli so možni samo pri oddajanju denacionaliziranih stavb in delov stavb prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, in pri stanovanjskih nepremičninah, ki se oddajajo na podlagi zakona ali javnega razpisa, kar je pridržano samo državi, občinam in javnim stanovanjskim skladom. Ker oddajanje na prostem trgu pomeni tržno oddajanje v najem, ne pridejo v poštev neodplačne najemne pogodbe in najemne pogodbe s simbolično najemnino. Če bo Državni zbor sprejel predlagano novelo Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, bo Geodetska uprava za namene odmere davka na nepremičnine za leto 2014 izjemoma upoštevala vse najemne pogodbe, pri katerih je poročana najemnina višja od 0,00 EUR. Pogoj, da je bila stanovanjska nepremičnina v letu 2013 oddana najmanj šest mesecev, velja za vse najemne pogodbe. Sklepanje najemnih pogodb za nazaj torej ne bo učinkovito. Najemni posli, ki bodo sklenjeni in evidentirani v ETN v letu 2014 (novela po novem predvideva tudi predložitev najemne pogodbe Geodetski upravi), bodo upoštevani pri odmeri davka za leto 2015.
Najemna pogodba se lahko sklene ali za celotno nepremičnino ali za solastninski delež na nepremičnini. Veljavni zakon namreč ne določa eksplicitno, da se za rezidenčno nepremičnino šteje le nepremičnina, ki je v celoti oddana v najem, tako kot to določa za osebne služnosti. Po veljavnem zakonu bi si solastnik-nerezident torej lahko zmanjšal obremenitev s tem, da bi za svoj delež sklenil najemno pogodbo z rezidenčnim solastnikom, ki njegov delež dejansko že uporablja. Z novelo Zakona o množičnem vrednotenju pa želi vlada solastnikom-nerezidentom odvzeti tudi to možnost. Novela namreč posebej določa, da se kot najemni pravni posli za namene tega zakona štejejo odplačni pravni posli na podlagi pogodbe o najemu, ne glede na čas trajanja najema, razen za stanovanjske nepremičnine, za katere se kot najemni pravni posel šteje odplačni najem cele nepremičnine z istim najemojemalcem za najmanj dva meseca.
Pri oddajanju v najem je sicer treba računati tudi s tem, da so najemnine po novem obdavčene s 25-odstotno dohodnino po cedularnem načelu, tako da ne štejejo še v letno dohodninsko osnovo. Davčna osnova je 90 odstotkov najemnine.
4.	Etažiranje družinske hiše v solastnini (ali skupni lastnini)
Zakon o davku na nepremičnine vzpostavlja precejšnjo neenakost med solastniki, saj bodo solastniki, ki na nepremičnini nimajo prijavljenega
stalnega prebivališča, od svojega deleža plačevali davek po 0,50 % davčni stopnji, solastniki, ki dejansko bivajo v solastni nepremičnini, pa po 0,15 % davčni stopnji. Če so vsi solastniki nerezidenti, ne bo težav, saj bodo lahko razpolagali s celotno nepremičnino. Kadar pa solastnik-nerezident »konkurira« s solastnikom-rezidentom, se lahko solastnik-nerezident razbremeni nesorazmerne obdavčitve le na način, da se solastnina na hiši preoblikuje v etažno lastnino, če je to seveda mogoče. Etažne lastnine ni mogoče vzpostaviti, če hiše ni mogoče razdeliti vsaj na dve funkcionalno zaključeni enoti ali če občinski prostorski akt na območju nepremičnine ne dovoljuje dvo ali večstanovanjskih stavb.
Z delitvijo solastnine na hiši v etažno lastnino se lahko pridobi izključna lastnina na posameznem delu hiše, ki z vidika Zakona o davku na nepremičnine predstavlja celotno nepremičnino, ki jo prejšnji solastnik-nerezident sedaj etažni lastnik lahko na opisane načine spremeni v rezidenčno in si s tem zmanjša davek. Etažiranje je za potrebe znižanja davka lahko smiselno tudi tedaj, če hiše ni mogoče razdeliti na toliko samostojnih enot kot je solastnikov in tudi če delež posameznega solastnika ne ustreza nobenemu od novih posameznih delov. Rešitve je potrebno iskati za vsak primer posebej. Da se izognemo kasnejšim težavam, ki so pri vzpostavljanju etažne lastnine v praksi pogoste, je nujno usklajeno sodelovanje geodetskega podjetja in pravnika že pri sami izdelavi etažnega načrta kot tudi kasneje pri izdelavi akta, ki je podlaga za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo.
5.	Položaj solastnikov-nerezidentov
Če etažne lastnine na hiši ni mogoče vzpostaviti, preostane solastniku-nerezidentu (enako pa velja tudi za nerezidenčnega solastnika stanovanja) samo to, da ali (proti svoji volji) odtuji svoj delež ali se sprijazni s plačevanjem višjega davka ali pa na Ustavno sodišče vloži pobudo za oceno ustavnosti Zakona o davku na nepremičnine v delu, ki se nanaša na solastnike, saj za tako razlikovanje teh davčnih zavezancev res ni najti razumnih razlogov. Če je bil namen višje obdavčitve nerezidenčnih stanovanjskih nepremičnin smotrnejše upravljanje »stanovanjskega fonda v Sloveniji, ki je v precejšnji meri nezaseden«, ta namen povsem zbledi pri solastninah, ki so nastale z dedovanjem oz. pri solastninah, ki so na drugih podlagah nastale med sorodniki. Za posebej nerazumno se taka ureditev pokaže v primeru, ko v solastni nepremičnini biva eden od solastnikov s svojo družino,_ za druge sorodnike-solastnike pa za bivanje sploh ni objektivnih možnosti. Čemu služi trikrat višja obdavčitev solastnikov-nerezidentov, zakonodajalec ni pojasnil. Vlaganje pobud za oceno ustavnosti zakona bo seveda prišlo v poštev le, če Ustavno sodišče ne bi na podlagi vloženih zahtev vsebinsko obravnavalo teh določb in odpravilo očitno protiustavnega stanja.
6.	Zasebna zemljišča, po katerih potekajo kategorizirane javne ceste
V Sloveniji je še vedno veliko kategoriziranih občinskih cest, ki potekajo po privatnih zemljiščih, na katerih občine zaradi pomanjkanja sredstev še niso uspele urediti lastništva in vzpostaviti javnega dobra. Ker je veljavna delitev prihodka od nepremičninskega davka do občin zelo neprijazna, je vprašanje, če jim bo to uspelo do leta 2017 oz. se je bati, da bi tudi zaradi te obveznosti marsikatera občina že v prihodnjem letu zvišala davčne stopnje.
Ne glede na navedeno pa je bojazen, da bi lastniki plačevali nepremičninski davek od zemljišč, po katerih potekajo javne ceste, odveč. Javno dobro je po Zakonu o davku na nepremičnine namreč izvzeto iz obdavčitve, davčna oprostitev pa velja tudi za javno dobro, ki ni evidentirano v zemljiški knjigi. Lastniku takega zemljišča se bo davčna osnova zmanjšala za delež površine pod kategoriziranimi cestami. Če ima to zemljišče že svojo parcelno številko, lastnik od te parcele ne bo plačal davka. Enako velja za zemljišča, po katerih potekajo gozdne ceste, železnice in vodotoki.
Geodetska uprava bo podatke o površini teh zemljišč prevzela iz zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture in drugih evidenc. Priporočljivo je, da lastniki teh zemljišč po prejemu obvestila z informativnim izračunom davka preverijo, ali se površina njihovega zemljišča, ki dejansko služi javni cesti, upošteva pri odmeri davka ali ne. Če se upošteva, naj se obrnejo ali na občino, če gre za lokalno cesto, ali na DARS, Direkcijo RS za ceste, če gre za državno cesto, ali na Zavod za gozdove, če gre za gozdno cesto, ki morajo poskrbeti za ureditev teh podatkov.
IRENA KLEINDIENST, univ. dipl. prav.
c_b cipolonij
V 1 Utete f Wi
4 13. februar 2014
AKTUALNO
Kamniški OBČAN
Sprejet proračun Občine Kamnik - Za preventivne ukrepe po neurju z žledom namenjenih 180.000 evrov iz proračunske rezerve
SE KAMNIKU KONČNO OBETA POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN?
Športni klubi in društva nujno potrebujejo pokriti olimpijski bazen za izvajanje svojih dejavnosti. V zimskih mesecih morajo svoje člane voziti na treninge in tekmovanja v Kranj, Radovljico, Ljubljano. OU in Zavod za turizem in šport v Občini Kamnik bosta skupaj z zainteresirano športno javnostjo v prihodnjem letu poiskala ustrezno lokacijo za gradnjo novega bazenskega kompleksa. Potrebno bo kupiti zemljišče, pridobiti projektno dokumentacijo z gradbenim dovoljenjem in izvesti celotno investicijo. Ocenjeni stroški znašajo približno 2,5 milijona evrov. V kolikor se bodo sredstva pričela izločati v sklad za pokriti bazen, je v letu 2016 načrtovan nakup ustreznega zemljišča za gradnjo novega olimpijskega pokritega bazenskega kompleksa, v letu 2017 pa pridobitev ustrezne projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja za bazen. Tudi tu je bil s strani svetniških skupin LTS - Za Kamnik, NSi, SDS, LDS, SMS-ZE sprejet amandma o poročanju župana OS o izvrševanju proračunskega sklada.
Februarska seja Občinskega sveta Občine Kamnik je imela na dnevnem redu kar 16 točk, a so nekatere od njih umaknili, druge dodali, tretje pa obravnavali po hitrem postopku. Vsekakor je bila ena pomembnejših tem obravnava občinskega proračuna za letošnje leto, sprejem porabe proračunske rezerve za območja, kjer je potrebna sanacija plazov in odprava škode po zadnjem katastrofalnem žledu, ki je izven samega mestnega središča po nekaterih podatkih pustil posledice v kar 80 % občine. Med drugim je bil predstavljen tudi dopolnjen osnutek zazidalnega načrta B8 - Zg. Perovo in načrti športnega parka Virtus.
HANČIČ NAMESTO GRŠIČA V SVETU ZTŠ
Glede na to, da je bil na decembrski redni seji OS zavrnjen Sklep o razrešitvi in imenovanju predstavnika v Svet Zavoda za turizem in šport v Občini Kamnik, se je pristojna komisija ponovno seznanila s podanimi predlogi za nadomestnega predstavnika občine do izteka mandata trenutne sestave organa. Tako je bil tokrat sprejet sklep, na podlagi katerega so razrešili Roka Gršiča, na njegovo mesto pa imenovali dr. Damjana Hančiča.
DRŽAVA BI IZPLAČILO PLAČ OBESILA ŠOLAM
Kamniške osnovne šole (OŠ Stranje, OŠ Šmartno v Tuhinju, OŠ Toma Brejca, OŠ Frana Albrehta in OŠ Marije Vere) in Glasbena šola Kamnik so sredi januarja prejele navodila iz Okrožnice resornega ministrstva, ki navaja naj posredni proračunski uporabniki potrebna sredstva za izplačilo razlike v plači zaradi odprave % nesorazmerij v osnovnih plačah zagotovijo znotraj svojih finančnih načrtov. OU meni, da je zagotavljanje potrebnih sredstev za ta namen iz lastnih sredstev zavodov oziroma občine sporno, saj je zakonsko določeno, da je za to pristojna država, zato ne podpira predloga ministrstva. Po navodilih tega naj bi šole presežek prihodkov nad odhodki iz preteklih let namenile za plačilo prvega obroka % plačnih nesorazmerij skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Na seji so bili prisotni tudi ravnatelji šol; ravnatelj OŠ Frana Albrehta Rafko Lah je prebral pismo Združenja ravnateljev in med drugim povedal, da protestirajo proti celotni Okrožnici ministrstva. Dejal je, da se vsi kamniški ravnatelji trudijo biti dobri gospodarji, zato so tudi nekaj privarčevali. Vendar ta sredstva niso namenjena za plače Jte so skrb države), pač pa za izboljšanje dejavnosti v šolah. Ravnatelj OŠ Stranje Boris Jemec je pojasnil, da se s poseganjem v način izplačevanja plačnih nesorazmerij zadeve rešujejo na plečih ustanovitelja in samih zavodov ter pomenijo siromašenje sredstev, namenjenih za vzdrževanje šol in zagotavljanje pogojev za razvoj šolskih dejavnosti.
OS PO NOVEM TUDI RAZREŠUJE PREDSTAVNIKE V SVETU ZTŠ
Stranke SDS, LTS-ZA KAMNIK, NSi, LDS in SMS-ZE ugotavljajo, da nekateri predstavniki v Svetu Zavoda za turizem in šport v Občini Kamnik s svojo nezadostno aktivnostjo ne izpolnjujejo pričakovanj predlagateljev. Zato je bila na seji predlagana in tudi sprejeta sprememba odloka, ki omogoča, da svetniki ne samo imenujejo predstavnike, pač pa jih imajo možnost tudi razrešiti oziroma zamenjati. Na ta način bo, po prepričanju predlagateljev, lažje zagotavljati uspešno delovanja zavoda.
140.000 EVROV PRESEŽKA ZA SANACIJO ENOTE TINKARA
Vrtec Antona Medveda bo v bilanci stanja izkazoval 140.000 evrov nerazporejenega presežka prihodkov nad odhodki iz preteklih let. Kot
je na seji povedala ravnateljica Renata Hojs, je presežek plod dobrega gospodarjenja in racionalnega delovanja vodstva, sanacija enote Tinkare pa je nujna, saj je notranjost stavbe slaba in opaži odpadajo. Svetniki so potrdili, da se presežek nameni sanaciji strehe s suhomontažnimi deli, fasade, zamenjavi oken in vrat, elektro luči itd. Lani poleti, ko se je v tej enoti saniralo pohodne terase, se je namreč izkazalo, da je streha v slabem
AKCIJSKI NAČRT ZA TRAJNOSTNO ENERGIJO (SEAP) za zmanjšanje emisij CO2
Občina Kamnik je septembra 2011 pristopila h Konvenciji županov »Zavezani lokalni trajnostni energiji«. Gre za prvo iniciativo Evropske ko-misje, ki spodbuja občino in prebivalce k prevzemu pobude v boju proti globalnemu segrevanju. Končni cilj je zmanjšanje emisij CO2 za 20 % do leta 2020 glede na referenčno leto 1992. Veliko aktivnosti na področju učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije je v zadnjih dvajsetih letih že bilo izvedenih in so že vidni pozitivni učinki. Največji izzivi, ki še čakajo OU in druge akterje, so na področju energetske sanacije javnih in stanovanjskih stavb, energetske sanacije sistema daljinskega ogrevanja ter učinkovite rabe energije. Javna razsvetljava predstavlja razmeroma nizek delež emisij CO2 v skupni bilanci, vendar so tudi tam možni veliki prihranki. Ukrepi na javni razsvetljavi so usmerjeni predvsem v zamenjavo energetsko neučinkovitih svetilk in njihovo regulacijo.
Doc. dr. Henrik Gjerkeš iz Gradbenega inštituta ZRMK, d.o.o. je izpostavil, da se ključne aktivnosti nanašajo na izboljšanje neugodne strukture goriv in prehod od premoga in ELKO na zemeljski plin (v območju mesta) in lesno biomaso (v primestnih naseljih) na eni strani in na učinkovito rabo energije preko investicij ter aktivnega dela z občani in lokalnimi partnerji na drugi strani. S pripravo SEAP ima občina izhodišče in izvedbeni načrt, kako cilje energetske tranzicije doseči. Ima pa tudi prednost na področju pridobivanja finančnih virov za sofinanciranje investicij, da s sistematičnim pristopom izdela prioritete investicij na področju URE in OVE, izdela projekte »na zalogo« in se pripravi na javne razpise za nepovratna sredstva.
Občina Kamnik se je že s sprejemom Lokalnega energetskega koncepta obvezala, da bo izvajala predlagane ukrepe in za izvajanje zagotavljala potrebna finančna sredstva. Od sprejema tega koncepta dalje je v vsakoletnem občinskem proračunu posebna proračunska postavka »Izvajanje LEK«, na kateri je bilo lani zagotovljenih 45.000 evrov.
Ukrepi za zmanjšanje emisij CO2, za katere je v skladu s predlaganim Akcijskim načrtom za trajnostno energijo zadolžena občina, se bodo izvajali v skladu z zagotovljenimi sredstvi v naslednjih proračunih in ostalimi finančnimi viri, ki so navedeni v akcijskem načrtu. Izvajanje ukrepov bo treba čim bolj prilagajati možnostim pridobivanja nepovratnih finančnih sredstev iz različnih virov. V proračunu pa bo v naslednjih letih potrebno zagotoviti vsaj dvakrat več sredstev kot prejšnja leta, če bi hoteli izvajati predlagane ukrepe tako, da bo do leta 2020 dosežen končni cilj glede zmanjšanja emisij CO2.
V kolikor občina sprejetega Akcijskega načrta za trajnostno energijo ne izvaja in ne doseže končnega cilja zmanjšanja emisij CO2, ji preneha članstvo v Konvenciji županov, ne doletijo pa je nikakršne finančne ali druge sankcije.
stanju. S tem se bo zaključila začeta sanacija ene najstarejših enot vrtca v občini (gre za prvo namensko grajeno enoto vrtca iz leta 1976). Občina bi s to enoto želela kandidirati na razpisu za energetsko sanacijo objektov. Po predračunih bi stroški obnove s projekti in nadzorom sicer znašali 250.000 evrov.
PRODAJA PROPADAJOČE OBČINSKE NEPREMIČNINE ZA KMETIJSKO ZADRUGO
V	letošnjem letu se v okviru načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Kamnik, ki presega 100.000 evrov (ravnanja pod to vrednostjo lahko sprejema župan brez privolitve OS) načrtuje prodaja kompleksa nepremičnine (skupno gre za 780 m2), ki se nahaja v središču mesta (Trg talcev - za objektom kmetijske zadruge). Na zemljišču namreč stoji propadajoč stanovanjski objekt, ki močno kazi izgled mesta. Občina sama te nepremičnine ne potrebuje. Ker bi za obnovo objekta morala vložiti nesorazmerno veliko sredstev je smotrno, da se zemljišče skupaj s propadajočim objektom proda ali zamenja (npr. s kmetijsko zadrugo). Novi lastnik naj ga uporabi v skladu z njegovim namenom, predvidoma za gradnjo stanovanjskih objektov. Cena kvadratnega metra po cenitvi iz leta 2011 znaša 120 evrov.
DRUGA OBRAVNAVA ODLOKA O OBČINSKEM PRORAČUNU 2014
Občinska uprava ocenjuje, da je s korekcijami odhodkovnih postavk ter z upoštevanjem nekaterih predlogov in pobud iz prve obravnave ustvarjeno potrebno proračunsko ravnotežje.
Na podlagi ocenjenih prihodkov ter ob upoštevanju zakonskih in pogodbenih obveznosti znaša predlog proračuna Občine Kamnik za letošnje leto 45 milijonov evrov (od tega je vrednost kohezijskih projektov 22 milijonov evrov).
V	predlog proračuna je vključen prenos denarnih sredstev občine Kamnik v višini 2.515.849 evrov, ki pa še ni dokončen. Točna višina bo znana ob zaključnem računu in bo naknadno upoštevana pri predlogu rebalansa občinskega proračuna.
Skupni načrtovani prihodki znašajo 39.332.758 evrov, od tega znaša delež davčnih prihodkov 46,7 odstotkov, transfernih prihodkov 40,4 odstotkov, ostalo pa so nedavčni ter kapitalski prihodki. Odhodki so v splošnem delu proračuna prikazani v skladu s predpisi po ekonomski klasifikaciji javnofinančnih izdatkov in so za leto 2014 ocenjeni v višini 43.692.489 evrov.
Določene spremembe proračunskih postavk med prvo in drugo obravnavo so posledica prenosa namenskih sredstev ter prenosa pogodbenih obveznosti, določene posledica sprejetih sklepov občinskega sveta, pri določenih pa je potrebno zagotoviti dodatna sredstva za izvedbo le teh.
V	tem letu je predvideno tudi dodatno zadolževanje občine v višini 2.800.000 evrov za financiranje načrtovanih kohezijskih projektov. V predlog proračuna so vključeni tudi Kohezijski projekti kot prioritetni občinski projekti, sredstva za pokritje pogodbenih obveznosti dokončanja OŠ Toma Brejca, dodatna sredstva za socialno področje, saj so potrebe zaradi gospodarske situacije iz leta v leto večje, več sredstev je namenjenih tudi investicijam na področju športa in za poplačilo novih zakonskih obveznosti (davek na nepremičnine).
Krajši razpravi svetnikov je sledilo sprejetje nekaterih amandmajev, na koncu pa je bil predlog proračuna 2014 potrjen.
180.000 EVROV IZ PRORAČUNSKE REZERVE ZA PREVENTIVNE UKREPE PO NEURJU Z ŽLEDOM
Po hitrem postopku je bil sprejet Odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve za leto 2014, s katerim želi OU zagotoviti sredstva za izvedbo intervencijskih ukrepov. S temi ukrepi bo odpravljena sanacija plazovitih območij in sicer:
• Sanacija zemeljskega plazu pod javno cesto Kamnik- Zale (do 40.000 evrov)
Novembra lani je prišlo do plazu brežine pod javno potjo. Odlomni rob poteka vzporedno tik ob robu asfaltne ceste, ki je edini dostop do vasi Žale. Izvedeni so bili interventni zaščitni ukrepi za preprečevanje po-slabševanja stanja. OU je naročila izvedbo raziskovalnih vrtin in izdelavo
SMELI NAČRTI ZA ŠPORTNI PARK VIRTUS
Franci Kramar iz ZTŠ je svetnike seznanil s Poročilom o delovanju in prihodnjih načrtih športnega parka Virtus, ki ga je pripravil strokovni sodelavec ZTŠ Grega Zore. Park je prišel pod upravljanje ZTŠja julija lani. Prej je bil objekt namenjen le nogometu, z razpadom veteranske ekipe NK Virtus in odpovedjo sodelovanja NK Olimpija s prejšnjim lastnikom pa so se začeli pogovori s potencialnimi uporabniki igrišča. Z NK Kamnik, ki v poletnem delu ne trenira, je bilo dogovorjeno, da bodo v jesenskem delu trenirali z mlajšimi selekcijami na igrišču in v zameno vzdrževali nogometno zelenico, saj ZTŠ za vzdrževanje objekta nima namenjenih sredstev. Zelenica čez poletje ni bila vzdrževana, ker je bilo po mnenju strokovnjakov prevroče za to. Igrišče se je ponovno uredilo septembra, ko so mlajše selekcije NK Kamnik pričele s treningi.
V letošnjem letu nameravajo na zelenici na severni strani objekta zgraditi manjše otroško igrišče, saj ga v tem delu Kamnika ni, ter zunanji fitnes za odrasle, ki bo fizično ločen od otroškega igrišča. Izveden bo razpis za najem terminov na nogometnem igrišču. Igrišče bo namenjeno treningom in prijateljskim tekmovanjem, vsa ostala tekmovanja se bodo odvijala na Stadionu prijateljstva v Mekinjah. Odmeva tudi pobuda, da bi v zgornjih prostorih zgradbe, kjer je približno 60m2 velika soba, naredili fitnes, namenjen športnikom, ki so vključeni v športne programe društev izvajalcev LPŠ 2013. Košarkarsko igrišče sicer ni v občinski lasti, vendar potekajo dogovori s Teniškim klubom Duplica, da se ga uredi, saj je trenutno v zelo slabem stanju. ŠD Grbina predlaga tudi ureditev umetnega smučarskega parka, s takoime-novanim slacklinom in dirt trackom. Ocenjena vrednost potrebnih del znaša 12.000 evrov (cena ne upošteva dovoda električne in vodovodne napeljave), ŠD Grbina pa bi, ko bi pridobilo potrebna dovoljenja, uredilo park na lastne stroške.
Ob tem je bil sprejet še amandma svetniške skupine NSi, ki določa, da se najemna pogodba med občino in najemnikom športnega igrišča Virtus lahko sklene za največ eno leto. Prav tako to velja v primeru, če najemnik sklene najemno pogodbo z drugim najemnikom. In še, da v primeru, da ima najemnik športnih površin sedež oz. stalno prebivališče zunaj Občine Kamnik, je za sklenitev najemne pogodbe potrebno predhodno soglasje OS.
PRVI UMETNI PARK SLOVENIJI
Umetni park na plastiki, ki ga predlaga ŠD Grbina, deluje tako poleti kot
PZI načrta sanacije, ki predvideva izgradnjo podpornega zidu iz kamna v betonu dolžine približno 21 m in povprečne višine 3 m, izvedbo drenaže za odvajanje voda ter ostala zemeljska dela za vzpostavitev kamnitega cestnega nasipa.
• Sanacija zemeljskega usada na SV vogalu cerkve Sv. Ane v Tunjicah (do 30.000 evrov)
Pri cerkvi Sv. Ane je prišlo do dveh zemeljskih usadov in sicer vzdolž ceste, ki vodi ob pokopališkem zidu k cerkvi in na severovzhodnem vogalu cerkve. Prvi usad bo saniran iz proračunske postavke za odpravo posledic elementarnih nesreč. Na SV vogalu cerkve projekt predvideva izgradnjo podporne konstrukcije iz kamna v betonu.
Prvotno naj bi bila sredstva namenjena tudi sanacijam zemeljskega plazu nad lokalno cesto Soteska-Poreber pri hiši Poreber, sanaciji struge Ošev-ka od hiše št. 15b do 7c ter intervencijskim in preventivnim ukrepom na vodotokih, vendar so svetniki z amadmajem sredstva v višini 180.000 evrov raje namenili preventivnim ukrepom zaradi nedavnega neurja z žledom.
Finančne posledice v višini 250.000 evrov ne bodo dodatno bremenile občinskega proračuna, pač pa bodo črpana iz proračunske rezerve.
PRORAČUNSKI SKLAD ZA UREDITEV PROSTOROV GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE KAMNIK
Po skrajšanem postopku je bil sprejet Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada za ureditev prostorov GRS Kamnik. Od ustanovitve »Rešilne postaje«, kot se je leta 1922 imenovala takratna gorska reševalna služba v Kamniku, je do danes preteklo že 92 let nesebične pomoči izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči v gorskem svetu ter ob naravnih in drugih nesrečah, ko je ogrožena varnost, zdravje in življenje ljudi. Poleg strokovne usposobljenosti in ustrezne specialne opremljenosti reševalcev so za njihovo nemoteno delovanje nujno potrebni tudi ustrezni prostori za delovanje, skladiščenje opreme, prostori za interna izobraževanje ter druge dejavnosti društva. V stavbi na Perovem 20 ima Društvo GRS Kamnik urejene prostore od leta 1997, lani pa je bila sklenjena tudi služnostna pogodba za obdobje do leta 2019. Sredstva za zagotovitev prostorskih pogojev za delovanje društva so v proračunu načrtovana kot posebna sredstva v skupnem obsegu 110.000 evrov, ki se bodo izločila v proračunski sklad za ureditev prostorov.
Z ustanovitvijo proračunskega sklada želi OU zagotoviti zbiranje sredstev za ureditev prostorov. Aktivno se dela na pripravi gradiva možnih lokacij, vodstvo GRS Kamnik pa se intenzivno pogovarja tudi z ostalimi občinami o financiranju. Ob tem je bil sprejet še amandma svetniških skupin LTS - Za Kamnik, NSi, SDS, LDS, SMS-ZE, s katerim nalagajo županu, da OS poroča o izvrševanju proračunskega sklada v polletnem poročilu ter pri zaključnem računu proračuna.
DOBER MILIJON EVROV ZA ŠPORT IN REKREACIJO
Strokovni sodelavec ZTŠ Grega Zore je predstavil Letni program športa 2014 v Občini Kamnik. V njem so določene naloge in pravila za uresničevanja javnega interesa v športu na ravni lokalne skupnosti. ZTŠ že zdaj uspešno izvaja večino nalog s področja športa (upravljanje in vdrževa-nje športnih objektov, otroških igrišč ipd.). Program zajema tudi postavke, ki zagotavljajo delovanje, upravljanje in investicije v športno infrastrukturo. Dodane so še postavke: sredstva za šolski šport, nakup kombija za ZTŠ, sklad za pokriti bazen ter ureditev tekaške proge na stadionu v Mekinjah
Nadaljevanje na 5. strani
pozimi in omogoča mladim drugačno vrsto igrišča, kjer se zabavajo, družijo in spoznavajo vrhunske športnike s tega področja. Park lahko uporabljajo tako smučarji kot deskarji. Poleti se vozi po plastiki, medtem ko pozimi ta postane trša in se skoraj približa občutku snega. Če čez plastiko zapade sneg, se park normalno uporablja naprej na snegu.
Prednosti takšnega parka so predvsem v tem, da se ga lahko uporablja v primerih slabega vremena na smučiščih; smučarji in deskarji lahko vadijo tudi poleti; zaradi reflektorjev se ga lahko obišče tudi v večernih urah, kar mlade odvrne od ceste in odklonskega vedenja; ker bi šlo za manjši park, bi ga bilo lahko nadzirati. Poleg objektov na plastiki bi vseboval tudi kratko progo za kolesa (dirt track), slackline in dva trampolina, tako da bi bil zanimiv za vso mladino in kar je še pomembneje, vsem mladim občanom do 15 leta bi bil na voljo brezplačno.
SLACKLINE so tako imenovane gurtne, ki so napete iz enega konca na drugega in po katerih se hodi, lovi ravnotežje in skače. Temelji na dobrem ravnotežju, kar doprinese k razvoju motorike in je koristno v vseh športih.
DIRT TRACK je kratka proga, namenjena predvsem mladim kolesarjem, ki se spoznavajo z majhnimi hribčki in najrazličnejšimi ovirami narejenimi iz zemlje, pa tudi starejšim, ki morajo te z večjo hitrostjo pravilno in natančno premagati. Namenjena je razvoju motorike in moči.
TRAMPOLINI so nepogrešljivi, saj omogočajo razvoj koordinacije v zraku. Omogočajo varno in strokovno vodeno učenje zahtevnih trikov, ki se jih potem izvaja na snegu s smučmi, deskami, poleti pa s kolesi in na slacku.
Kamniški OBČAN
AKTUALNO-ZANIMIVOSTI
13. februar 2014 5
Nadaljevanje s strani 4
(sintetična podlaga). Za celotno področje športa in rekreacije so v letošnjem letu planirana sredstva v višini 1.195.000 evrov.
SPREJET OKVIRNI PREDLOG DELA OS
Na podlagi predlogov in pripomb, podanih na prvi obravnavi je bil prejet tudi Okvirni predlog dela OS. Med drugim se iz jesenskega v pomladansko zasedanje premakne točka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta B8- Zg. Perovo v drugi obravnavi in predlog o urejanju objektov in okolice. Nerealizirane točke iz leta 2013 so se večinoma prenesle v letošnje leto, razen tiste, za katere je bilo v gradivu posebej obrazloženo, da obravnava ni potrebna.
Poročevalka s seje, KATJA URANKAR, dip. kom. (UN)
Kamniški turizem se je predstavil na sejmu Alpe-Adria
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je od 29. januarja do 2. februarja potekala osrednja turistična sejemska prireditev v Sloveniji Alpe Adria: Turizem in prosti čas. V štirih dneh je svojo ponudbo predstavilo 282 ponudnikov turističnih storitev iz dvanajstih držav, med njimi tudi Kamnik. Del razstavnega prostora je bil namenjen predstavitvi kulinarično obarvanega projekta Okusi Kamnika, drugi del pa skupni turistični ponudbi kamniških turističnih podjetij in društev.
DOPOLNJEN OSNUTEK ZAZIDALNEGA NAČRTA B8 - ZG. PEROVO, JAVNA RAZGRNITEV POTEKA DO 4. MARCA
Spremembe in dopolnitve prostorskega izvedbenega akta z oznako B8 - Zg. Perovo so bile javno razgrnjene in obravnavane na eni izmed rednih sej OS že leta 2011. Na podlagi pripomb je občina naročila dodatne strokovne podlage, ki bi izkazale dejansko stanje na terenu. Izvedenih je bilo šest sestankov, na katerih so iskali najbolj optimalne rešitve, ki bi bile sprejemljive tudi za krajane oziroma neposredne sosede. Opravljeni so bili ogledi na terenu, na katerih so bili prisotni strokovnjaki, načrtovalec in krajani. Glede na vse to je družba Luz d.d. (Ljubljanski urbanistični Zavod) izdelala dopolnjen osnutek Zazidalnega načrta, ki je pripravljen na podlagi rezultatov nove idejne zasnove cest v območju B8 Zg. Perovo in nove geomehanske študije, ki je bila opravljena v decembru 2013. Spremljanje stanja terena oz. monitoring se bo izvajal še šest mesecev, podatki pa bodo obdelani v končnem poročilu. Po prvih meritvah naj novi posegi ne bi vplivali na obstoječo pozidavo. Izvedena je bila tudi ponovna preveritev stanja komunalne infrastrukture. V zvezi s tem so bila upoštevana še nekatera nova dejstva in zahteve upravljalca komunalne infrastrukture. V dopolnjeni osnutek je bil dodatno vključen tudi objekt za potrebe Gorske reševalne službe.
V skladu z veljavno zakonodajo je zaradi vseh zgoraj navedenih dejstev potrebna ponovna javna razgrnitev, ko lahko vsi zainteresirani podajo pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku prostorskega akta. Poteka od 3. februarja do 4. marca, javna obravnava pa je potekala že včeraj, 12. februarja. Gradivo za javno razgrnitev najdete v prostorih Občine Kamnik in na občinski spletni strani.
Marko Fatur, predstavnik družbe Luz d.d,. je predstavil spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta ter temeljne značilnosti prostorskega akta. V osrednjem delu območja so na osnovi pobud lastnikov zemljišč predvidene manjše spremembe zazidalnega načrta, npr. zapolnjevanje že izgrajenih območij, v enem primeru gre za legalizacijo že zgrajenega dela objekta in dopustnost nadaljevanja gradnje. Na območju ob kamniški obvoznici je predvidena širitev obstoječega objekta, kar pa veljavni prostorski akt ne predvideva. Južni del območja je nepozidano stavbno zemljišče in ni pokrito z veljavnim zazidalnim načrtom, zato je potrebno izdelati podrobnejše usmeritve za urejanje prostora in oblikovanje objektov. Skupno je na tem območju predvidenih 9 novih enodružinskih objektov in dvojček. S sprejetimi dopolnitvami se bo omogočila gradnja objektov, ureditev zunanjih površin in prometna ter komunalna ureditev.
PEUGEOTOVO PRIZNANJE PODJETJU RODEX
Podjetje Peugeot Slovenija je na dogodku ob zaključku leta, organiziranem za koncesionarje, že tretjič podelil priznanja najboljšim. V skrbi za čim boljše storitve za kupce in stranke je Peugeot poleg odlikovanj za kvaliteto na mednarodnem nivoju uvedel letna priznanja tudi na nacionalni ravni.
Peugeotov prodajalec leta 2013 je tisti, ki ve, da se odnos s stranko ne konča ob predaji vozila, tisti, ki ceni in ustrezno motivira ter nagrajuje svojo prodajno ekipo, tisti, ki ve, da stranki prodaja najboljše produkte, tisti, ki ve, da vsaka številka šteje in je tisti, ki verjame v prihodnost blagovne znamke Peugeot. Za najboljšega koncesionarja leta na področju prodaje vozil je bilo že tretje leto zapored izbrano podjetje Rodex iz Radomelj.
»Prejeto priznanje je lepa potrditev našega dolgoletnega truda in dokaz, da se tudi v težjih časih kvalitetno delo in profesionalni pristop obrestujeta. Hkrati pa nam daje nove moči in veselje za naprej. Zadovoljstvo naših strank je naša glavna naloga in tako bo tudi v prihodnosti,« je ob tej priložnosti povedal Aleš Rode, direktor podjetja Rodex.
Družinsko podjetje iz Rov pri Radomljah je Janez Rode s pomočjo sina, ki danes uspešno vodi podjetje, in celotne družine ter strokovne ekipe sodelavcev razvil v enega največjih centrov Peugeot v Sloveniji. S popravilom in servisiranjem vozil Peugeot se ukvarjajo že štiri desetletja. Leta 1990 je podjetje svojo dejavnost razširilo še na prodajo novih in rabljenih vozil, leta 1994 pa odprlo nov sodoben prodajno servisni center v domačem kraju. Dobro delo, kakovost storitev, zanesljivost in visok standard pri odnosih s strankami potrjuje niz priznanj, med njimi prestižno odlikovanje - prodajalec leta 2013.
Na uradnem odprtju sejma Alpe-Adria: Turizem in prosti čas, ki so se ga udeležili ugledni predstavniki iz Slovenije in od drugod, so podelili nagrado Jakob. Nagrada nosi ime po romarju Jakobu, ki simbolizira
prvega turista popotnika. Gre za
mednarodni natečaj, v okviru katerega so letos iskali »inovativne primere pozitivne urbane ulične prehrane v turizmu«. Dobitnik nagrade Jakob 2014 je projekt »Odprta kuhna - kulinarično popotovanje med stojnicami ljubljanske tržnice«. Projekt »Odprta kuhna« predstavlja izredno inovativen in originalen način ponudbe v okviru ulične prehrane.
Presegel je vsa pričakovanja, tako glede obiska kot tudi pestrosti ter kakovosti. Prvič je iz loncev na Pogačar-jevem trgu v Ljubljani zadišalo maja 2013, nato pa se je kulinarična zgodba med stojnicami ljubljanske tržnice tradicionalno nadaljevala vsak petek, vse do oktobra. V prvi sezoni je bogato kulinarično ponudbo ustvarjalo več kot 65 najboljših kuharskih mojstrov iz
Turistično društvo Kamniška Bistrica, ki ga vodi zagnana Maja Žagar, je poskrbelo za skupno predstavitev vseh turističnih društev v kamniški občini, še posebej pa ponudnikov v dolini Kamniške Bistrice. Pozornost obiskovalcev so pritegnili tako promocijsko gradivo in kamniški spominki, kot tudi domače dobrote gostincev in ponudnikov iz projekta Okusi Kamnika Podeželje in Eko, ki so jih lahko okušali in kupili.
Na razstavnem prostoru Term Snovik in Turističnega društva Tuhinjska dolina so pozornost obiskovalcev letos pritegnili tudi z nagradnimi igrami.
Terme Snovik štejejo že 12 let
Terme Snovik so že dvanajst let eden od nosilcev razvoja kamniškega turizma. V soboto, 25. januarja, so praznovali 12. obletnico neprekinjenega delovanja. Prireditve se je udeležilo veliko stalnih obiskovalcev in gostov. Direktor Term Snovik Ivan Hribar je pozdravil zbrane in predstavil dogajanje v preteklem letu 2013 in načrte nadaljnjega razvoja Term Snovik.
celotne Slovenije. Domačini in slovenski ter tuji turisti so lahko okušali tako tradicionalne slovenske dobrote kot tudi mednarodne specialitete.
Na natečaju se je v sodelovanju z Gostilno Repnik za nagrado potegoval tudi Zavod za turizem in šport v občini Kamnik. Kot so nam povedali na Zavodu, je prijava temeljila na Okusih Kamnika in uličnih jedeh, s katerimi se je Gostilna Repnik na večjih kamniških prireditvah predstavljala z lokalnimi inovativnimi uličnimi jedmi, kot so kamniški wrap s kamniško kajžerico in ženofom, fish&chips s tuhinjsko postrvjo, hamburger s telečjo kračo.
Kamniško turistično ponudbo, med njimi Terme Snovik, Veliko planino, Arboretum Volčji Potok, dolina Kamniške Bistrice ... so obiskovalci lahko spoznali preko promocijskega gradiva, posredovanih podatkov s strani informatorjev, predstavitve pastirjev z Velike planine, srednjeveškega pisarja, Palčka Snovička. Za obiskovalce so pripravili nagradne igre z nagradami turističnih ponudnikov. V ospredju predstavitve kamniškega turizma pa je bila kulinarična ponudba projekta Okusi Kamnika. Kamniški gostinci in ponudniki domačih izdelkov iz projekta Okusi Kamnika Po-dežeje in Eko so vse dni skrbeli za degustacijo, obiskovalci pa so lokalne izdelke in dobrote lahko tudi kupili.
Za dosego večjih sinergijskih učinkov ter večjega obiska domačih in tujih poslovnežev je vzporedno s sejmom Turizem in prosti čas potekal tudi Gast expo-mednarodni strokovni sejem gastronomije, pijače, kave, slaščičarstva, pekarstva in gostin-sko-hotelske opreme. Med petsto domačimi in tuji razstavljavci, ki v okviru svojih razstavnih programov predstavljajo priznane blagovne znamke in postavljajo smernice v njihovi branži, smo opazili tudi razstavljavca iz kamniške občine: Matevža Zavolovška z vodo 902, ki jo polni na Črnivcu na 902 metrih nadmorske višine, z njo pa oskrbuje gostince, večje uporabnike in v reklamne namene, ter podjetje Nektar natura, ki se ukvarja z izdelavo, embaliranjem in dostavo zgoščenih sadnih sokov predvsem za večje uporabnike. Kot je povedal Tomaž Lah, direktor podjetja Nektar natura, ki je v letu 2012 prejelo tudi priznanje Gazela Osrednjeslovenske regije, so sicer zadovoljni z odzivom obiskovalcev, a opažajo, da sejemska dejavnost v Sloveniji zamira. Želijo si, da bi bil sejem širše naravnan in zanimiv tudi za obiskovalce iz tujine, predvsem sosednjih držav. Večjo prepoznavnost namreč dosegajo predvsem na sejmih v tujini - Horeca za segment hoteli, restavracije, catering.
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
Aleš Rode, direktor podjetja Rodex d.o.o. iz Rov pri Radomljah (v sredini), s priznanjem Peugeot Slovenija - prodajalec leta 2013.
Kot ob vsakem rojstnem dnevu doslej, je tudi letošnje praznovanje obeležila rojstnodnevna torta. Prerezali so jo domačini iz Tuhinjske doline, ki so že vsa leta redni kopalci ob sobotnih večerih: Marjan Albič, Aljoz Cevec, Milan Mali in France Pančur. Pridružil se jim je direktor Term Snovik Ivan Hribar.
Terme Snovik so v tesni povezanosti z občino Kamnik, zato je spodbudne besede najmlajšim slovenskim termam namenila podžupanja občine Kamnik mag. Julijana Bizjak Mlakar. Poslanec v državnem zboru Brane Golubo-vic je poudaril, da so Terme Snovik veliko pripomogle k prepoznavnosti Tuhinjske doline.
Terme Snovik so se iz malega termalnega vrelca razvile v priljubljeno turistično zdravilišče. Junija 2001 je bil odprt pokrit termalni bazen, dve leti pozneje pa še nov zunanji bazen. Z notranjimi in zunanjimi bazeni, tobogani, masažnimi, vročimi in otroškimi bazenčki, savnami in še marsičem, so skozi razvoj Terme Snovik pridobivale na svoji priljubljenosti. So slovenske najvišje ležeče terme, saj ležijo na nadmorski višini 440 metrov. S pokrito termalno riviero obiskovalcem nudijo možnost rekreacije 365 dni v letu. Apartmajsko naselje premore 74 apartmajev in 31 dvoposteljnih sob.
V dvanajstih letih delovanja so Terme Snovik prejele več priznanj in nagrad, zadnja izmed njih je nagrada za NAJ kopališče med malimi kopališči. Pridobili so tudi potrdilo kolesarjem prijazne nastanitve in ponovno podaljšali mednarodni okoljski znak EU Marjetico. Ob jubileju so podelili darilo narave Term Snovik Miru Kregarju, ultramancu, ki mu je na poti do naslova svetovnega prvaka pomagala tudi snoviška termalna voda.
Z lepim petjem sta dogajanje med prireditvijo, ki jo je povezovala Maja Korošec iz Hruševke, popestrila Nina Uršič s Tunjic in Damjan Krmavnar iz Stahovice, člana kamniškega ansambla Galop.
VERA MEJAČ
□
Z A RJA KO VIS
z energijo narave
Potrebujemo ustvarjale, iznajdljive, vztrajne in fleksibilne osebe z veliko energije in razvitim čutom odgovornosti pri uresničevanju svojih delovnih nalog, zato
k sodelovanju vabimo kandidate za prosta delovna mesta
IZVRŠNI DIREKTOR (1 x)
Od kandidata pričakujemo:
-	visokošolsko ali višješolsko izobrazbo strojne smeri -energetika
-	samoinciativo in pripravljenost za nadaljnja usposabljanja
-	aktivno znanje nemškega in angleškega jezika
-	strokovni izpit
-	3 leta delovnih izkušen na podobnih delih
NABAVNO - PRODAJNI ASISTENT (1 x)
Od kandidata pričakujemo:
-	višješolsko ali srednješolsko izobrazbo strokovno-tehnične ali ekonomske smeri
-	aktivno znanje angleškega in pasivno znanje nemškega jezika -1 leto delovnih izkušenj na področju komercialne dejavnosti
Poleg strokovnosti od kandidatov pričakujemo sposobnost prevzemati odgovornost, sposobnost timskega dela, pozitivno naravnanost ter v celoti sprejemati poslovno politiko družbe.
NUDIMO možnost zaposlitve za nedoločen čas, stalno izobraževanje, delo v kreativnem okolju, stimulativno plačilo ter napredovanje v skladu z doseženimi rezultati.
Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljejo v 15. dneh po objavi na naslov: ZARJA KOVIS, d.o.o., Molkova pot 5,1241 KAMNIK ali na e-mail: pavla.tomec@zarja-kovis.si.
If poslanskih klopi
KAKO SE IZVITI IZ TEŽAV?
Nedavno nam je narava pokazala zobe. Žled je ohromil Slovenijo. Več kot 250.000 tisoč državljanov je bilo brez električne energije, med njimi tudi veliko v naši občini. Naša Tuhinjska dolina je bila brez električne energije več dni. Življenje se je upočasnilo. Ukvarjati smo se morali z zagotavljanjem osnovnih življenjskih potrebščin (luč, ogrevanje, ...). Morda so nekateri v prvih urah izpada električne energije na vse skupaj gledali s
pozitivne strani, da nam tako ostane več časa za negovanje medčloveških odnosov, vendar pa je vrag odnesel šalo, ko se je razkrila ogromna materialana škoda na gozdovih, električnem omrežju in drugih infrastrukturnih objektih. Kot da gospodarstvo ne bi imelo že dovolj drugih težav, nam je narava naložila še do-datano breme. V začetku tega tedna sem se na Banki Slovenije udeležil predstavitve o stanju slovenskega gospodarstva. Guvernerjeva ekipa je predstavila ključen problem slovenskega gospodarstva, to je prezadolženost slovenskih podjetji. Prezadolženost podjetji je glavna ovira, da bi se gospodarsko kolesje zavrtelo. Najbolj zaskrbljujoča situacija je ravno med majhnimi in srednje velikimi podjetji, ki so hrbtenica slovenskega gospodarstva. Z njimi slovensko gospodarstvo pade ali zraste. Velika zadolženost podjetjem onemogoča, da bi svoj denarni tok vlagala v dejavnosti, ki bi pripomogle k razvoju in širjenju podjetja. Marsikdo se bo najbrž vprašal, zakaj so se podjetja znašla v takšni situaciji. Odgovor se skriva v kreditni histeriji, ki je vladala pred leti, ko je bil dostop do denarja zelo poceni. Posledice te histerije pa danes plačujemo vsi v obliki sanacije bančne luknje. Zaskrbljujoče pri vsem tem je, da so lahko pred meseci vložene milijarde evrov v sanacijo bančnega sistema zgolj slabo zapravljen denar, če se slovensko gospodarstvo ne bo premaknilo iz mrtvega teka. V Banki Sloveniji ocenjujejo, da bi morala podjetja pri svojem delovanju uporabljati več lastniškega kapitala in manj dolžniškega. Po domače povedano to pomeni, da naj se podjetja manj zadolžujejo in pri svojem delovanju uporabljajo več lastnega denarja, denarja lastnikov. Lažje rečeno kot pa storjeno, kaj pa če podjetja oziroma njihovi lastniki nimajo denarja? Potem imamo samo dve možnosti. Prva je znižanje davčnih obremenitev, da bo podjetjem ostalo več denarja. Druga možnost pa je, vstop tujega kapitala v podjetja.
Naravna nesreča in sedanja kriza gospodarstva nas postavljata na realna tla. Če se želimo izviti iz sedanjih težav, potem moramo začeti stvari delati popolnoma drugače. Zmanjševati je potrebno davčni primež. Zdi se kontradiktorno, vendar manjša davčna obremenitev pomeni tudi več proračunskih prilivov, saj višji kot so davki, bolj se ljudje izogibajo plačevanju davkov in več podjetji propada dnevno. Dopustiti bomo morali tudi vstop tujega kapitala. Če domači lastniki nimajo denarja za razvoj podjetja, potem morajo poiskati tiste, ki so v to podjetje pripravljeni vložiti. Zagotavljanje denarja z zadolževanjem nam je namereč izkopalo globoko bančno luknjo, ki jo bodo plačevale še prihodnje generacije.
MATEJ TONIN, poslanec
»Če ti ne paše lahko greš«
V dveh tednih, ki sta za nami, ko je bila država v primežu žleda in ko smo se soočali s poplavami, se je pokazalo, da pomoč obstaja in prostovoljstvo deluje.
Gasilci, vojaki, civilna zaščita, komunalne službe, delavci elektrogospodarstva, policisti,.. .so pripravljeni in delujejo tudi, ko vsa tehnologija sodobnega sveta odpove. Delajo 24 ur na dan in se ne sprašujejo o udobju, plačilu, nevarnostih. Njihov cilj je jasen. Vzpostaviti razmere v čim krajšem času na pravo mesto za vse ljudi.
Brez njih bi Slovenija obstala. Brez njihove volje bi resnično lahko govorili o katastrofi neverjetnih razsežnosti. Brez njih bi bila ogrožena življenja, zato upam, da ne bomo pozabili na hvaležnost, da imamo prostovoljce in urejene javne službe. Sam sem to v preteklosti lahko spoznaval kot podžupan ob različnih dogodkih, na svoji koži pa 14 dni nazaj, ko smo se tudi v Tuhinjski dolini soočali z dnevi brez elektrike in podirajočimi se drevesi.
Zakaj takšen uvod?V tem članku želim pisati o ljudeh, ki imajo poseben, nespoštljiv odnos do svojih zaposlenih, do ljudi in družbe nasploh. O ljudeh, ki mislijo predvsem nase. O ljudeh, ki ne razumejo kako pomembni so zaposleni. Kako pomembna je motivacija in pripadnost. Če so ljudje motivirani, so pripravljeni marsikaj narediti za skupnost in podjetje. Ko so zaposleni motivirani za delo, pomeni, da vidijo perspektivo. In če vidijo perspektivo, se čutijo del podjetja in četudi niso lastniki podjetja, so aktivni in kreativni.
Predvsem so me zbodle izjave gospoda Šešoka, ki je lastnik tehnološkega podjetja in ima prav poseben pogled na zaposlene, temu primerno jih tudi »nagrajuje« za delo. Glede na njegove izjave zaposleni niso nekaj živega, nekaj, kar bi imelo svoj jaz. So strošek, ki ga je potrebno znižati pod minimum, če le gre, tudi, ko podjetje posluje z dobičkom. Ce komu to ni všeč, lahko gre. Razlog za tako ravnanje je managerski prevzem in vsak evro prav pride za poplačilo kreditov, tudi računanje parkirnine na tovarniškem parkirišču delavcem.
Če bi vsi, ki so se te dni reševali težave in življenja, razmišljali kot dotični gospod, nihče ne bi delal prostovoljno in preko svojega delovnega časa. Temveč bi vsak gledal samo nase, na račun drugih. Pa ne! Na srečo nimajo takšnega razmišljanja in na srečo je veliko ljudi, ki razmišljajo njim podobno in je veliko podjetij in obrtnikov, ki se zavedajo, kako pomembno je, da so delavci zadovoljni in čutijo pripadnost podjetju.
Zato je še kako pomembno, da v vseh podjetjih, ki so v celoti ali delno v državni lasti, takšnim in podobnim »stimulacijam zaposlenih« odločno rečemo NE. Naj bodo državna podjetja začetek novega odnosa med vodstvom in zaposlenimi, naj se neguje in širi vrednote poslovanja. Naj se določi fiksno razmerje med najnižjo in najvišjo plačo v podjetju in naj se zaveže, da v primeru uspešnega poslovanja nagrado dobijo vsi, od vodstva pa vse do delavcev z najnižjimi plačami, saj k uspehu podjetja prispevajo vsi.
BRANE GOLUBOVIC
Predvolilna proračunska inventura
Prejšnji teden je potekala seja Občinskega sveta občine Kamnik. Zdaj, ko se sprejema proračun za volilno leto, kaže pregledati predvolilne obljube župana Marjana Šarca, ki jih je dal ob svoji izvolitvi pred dobrimi tremi leti. V letu 2013 se je namreč njegova angažiranost izrazito zmanjšala, zato je morala vajeti občine vzeti v roke večinska opozicija, ki se je usklajevala glede sestave proračuna za tokratno leto.
Obljube, četudi predvolilne, delajo dolg, in ta se je predvsem v zadnjem slabem letu dni pričel kopičiti. Toda zdaj je to težko preveriti. Županovega volilnega programa namreč že dolgo ni več mogoče najti na spletu (http: www.marjansarec.si/ kandidat/program). In vendar je nekdo sklenil aprila 2011 preveriti seznam njegovih predvolilnih obljub. Žal so nam dostopni samo podatki za KS Podgorje, vendar za namen tega članka zadoščajo:
KS PODGORJE	Izvedeno?
Ureditev okolice kulturnega doma	NE
Ureditev in preplastitev vaške ceste	NE
Rekonstrukcija glavne ceste skozi Podgorje	NE
Analiza tega dela županovega predvolilnega programa kaže, da do dneva nastanka tega članka nobena od teh obljub ni bila izpolnjena. Prva uvrstitev proračunske postavke za ureditev in preplastitve vaške ceste skozi Podgorje (gre za projekt, ki bi trajal vsaj tri proračunska leta) se je v načrtih razvojnih programov (NRP), kakor so bili
zapisani v proračunih za leta 2012, 2013 in 2014, prestavljala iz proračuna v proračun. Kar je bilo v NRP preteklega proračunskega leta obljubljeno za uvrstitev v proračun naslednjega leta, se je naslednje leto premaknilo še za eno leto naprej. Tako je bilo v NRP proračuna Občine Kamnik za leto 2012 predvideno, da bo ta postavka prvič uvrščena v proračun leta 2013; v NRP proračuna za leto 2013 se je njena prva uvrstitev v proračun premaknila v leto 2014, v sedanjem predlogu proračuna pa v leto 2015. NRP je torej kaj slaba tolažba, saj je načrtovani projekt vselej mogoče prikladno zamikati, in ni nobene obveznosti, da bi ga župan uresničil. Naj še pojasnimo, zakaj je ta investicija tako nujna: cesta skozi vas Podgorje je že vrsto let močno dotrajana, ker je v času obnove pribl. 30 % celotne trase glavne ceste skozi Podgorje (delo prejšnjega župana Smolnikarja, ki ni ista postavka kot Šarčeva obljuba rekonstrukcije glavne ceste skozi Podgorje v zgornji tabeli) po njej potekal obvoz, prometna ureditev pa je dopuščala, da so skozi vas vozili tudi težki tovornjaki.
S tem primerom želimo širši javnosti osvetliti trenutno situacijo glede sprejemanja proračuna za leto 2014. Nova Slovenija - krščanski demokrati smo kot del opozicije sklenili s proračunskimi amandmaji poskrbeti vsaj za nekatere investicije, ki jih po naših informacijah s terena občani potrebujejo in se sicer ne bi pričele. Predvsem pa smo se zavzeliza to, da se za izgradnjo OŠ Frana Albrehta nameni čim več sredstev, investicijo v OŠ Toma Brejca pa čim prej dokonča. Presenečeni pa smo nad uradnimi informacijami, da je cena projekta OŠ Toma Brejca od leta 2011 do danes narasla za 40 % - od dobrih 7,5 mio € na več kot 10 mio €!
PRIMOŽ ZUPAN, tajnik OO NSi Kamnik
Hitro in učinkovito ukrepanje ob izrednih razmerah
To je bila ugotovitev vodstva kamniškega DeSUSa na seji, kjer smo med drugim obravnavali tudi ukrepe ob izrednih vremenskih razmerah v občini Kamnik.
Civilna zaščita, župan, gasilci, gozdarji, delavci Komunale, delavci Elektra Kamnik, skupaj okoli 1000 ljudi, se je šest dni trudilo odpraviti izredne razmere, da bi lahko ljudje, ki so jih neugodne vremenske razmere najbolj prizadele, spet normalno zaživeli. Drevesa, ki so padala zaradi žleda, so ogrožala tudi številne domove in življenja reševalcev, ki so se uspešno spoprijeli z izrednimi razmerami, z žledom, z agreagati vračali družinam elektriko in ogrevanje in čistili neprehodne ceste.
V kolikor bi v občini Kamnik čakali na pomoč države, bi bili mnogi občani dolgo časa brez elektrike in v mrazu, številne poti pa bi ostajale neprehodne.
Kot podžupanja in v imenu vodstva občinskega DeSUSa se iskreno zahvaljujem vsakomur, ki je pomagal odpravljati izredne razmere v naši občini. Nobena težava ni nepremagljiva, če v kritičnih trenutkih stopimo skupaj in pomagamo drug drugemu.
Zaradi te izkušnje se bomo Kamničani tudi v prihodnje počutili bolj varne, kot če bi živeli v kateri drugi občini.
Kljub izrednim razmeram je februarska proračunska seja Občinskega sveta Občine Kamnik potekala nemoteno.
Proračun za leto 2014 je bil sprejet v zadovoljstvo večine občinskih svetnikov, seveda ob poprejšnjem večdnevnem usklajevanju, iskanju kompromisov in dogovorov o nujnih prioritetah v občini.
Posebej smo s proračunom zadovoljni v DeSUSu, saj bodo lahko izpeljani številni projekti, ki jih občani potrebujejo in so na realizacijo čakali tudi deset let in več. Poskrbljeno bo za ceste, vodovod, kanalizacijo, kulturne in športne dejavnosti, društva, socialo, zdravstvo, šole, vrtce, prevoz otrok, knjižnico, glasbeno šolo, društva ipd.
Dela za občinsko upravo Občine Kamnik tudi v letu 2014 ne bo zmanjkalo. V DeSUSu bomo še naprej konstruktivno sodelovali z občinsko upravo in tudi na državni ravni skušali vplivati na politiko vlade.
mag. JULIJANA BIZJAK MLAKAR, podžupanja in predsednica
DeSUS OO Kamnik
Pisma - mnenja - odmevi
Kamniški kdo je kdo
V pretekli številki Kamniškega občana smo lahko na strani 7 brali prispevek mag. Vande Rebolj, sicer članice Sveta Matične knjižnice Kamnik, z naslovom Kamniški kdo je kdo. Mag. Reboljeva je v prispevku spletnemu Kamniško-komendskemu biografskemu leksikonu, ki smo ga decembra 2013 predstavili v Matični knjižnici Kamnik, namenila kako spodbudno besedo, navedla pa je tudi trditve, za katere menimo, da terjajo naš odgovor.
Vzvezi s trditvijo, da predstavljenih oseb nismo izbrali »po abecednem redu, ali po področjih delovanja (glasbeniki, gospodarstveniki...), kot je običajno pri etapnih izdajah biografskih leksikonov, ampak po všečnosti (izjava direktorice)«, naj povemo, da se z mag. Reboljevo strinjamo, da sta oba načina pri etapnih tiskanih izdajah pogosta in smiselna, zato se jima tudi mi nismo odrekli brez razmisleka. Pri našem načinu vnosa smo imeli pred očmi specifiko spletnega medija, ki uporabniku nudi drugačno uporabniško izkušnjo, zaradi česar smo ocenili, da je do predstavitve potrebno pripraviti zadostno število leksikografskih vnosov, da bo leksikon že v začetku uporaben. Tako smo v času do javne predstavitve publikacije vnesli biografije ok. 140 najbolj znanih oseb s kamniško-komendskega območja. Odločili smo se predvsem za osebnosti, s katerih imeni se različne skupine uporabnikov pogosto in na različne načine srečujejo, ter tiste, brez katerih bi leksikon v spletni obliki preprosto ne bil smiseln. Pri tem smo pazili na raznolikost dejavnosti, na posebne skupine posameznikov (častni občani, dobitniki nekaterih nagrad ipd.), prav tako ni bila nepomembna geografska raznolikost območij s katerimi so osebnosti povezane. Zaradi dostopnosti podatkov, dodatnih gradiv in časovnih rokov, ki so bili postavljeni v pripravljalni fazi, smo se omejili na znane osebnosti iz novega veka, tako da leksikon trenutno še ne vsebuje oseb iz starejših obdobjih, ampak iz obdobja od 17. do 21. stoletja. Zavračamo torej očitek, da smo izbirali »po všečnosti«, direktorica prav tako zanika takšno izjavo.
Vztrajamo, da je bilo kritično količino vnosov potrebno doseči pred javno objavo leksikona, kar je pomenilo, da mora biti z več gesli pokrita vsaj večina črk slovenske abecede, saj je najbolj pogosto uporabljen pripomoček za navigacijo po leksikonu abecedni iskalnik. Uporabniku je pomembna tudi kvantiteta, saj mu le zadostno število gesel omogoča kvalitetno uporabniško izkušnjo funkcionalnosti leksikona. Ta pristop ni bil naš izmislek, ampak je na splošno uporabljan pri primerljivih spletnih publikacijah, s problemom pa se ukvarjajo tudi večinoma tuji strokovni članki o obnašanju uporabnikov v spletnem okolju, od katerih so nekateri prosto dostopni na spletu. Opisan pristop se je pokazal za smiselnega že v pripravljalni fazi, ko smo pred objavo testirali delovanje celotne spletne strani leksikona in o pomanjkljivostih in napakah sproti obveščali podjetje, ki jo je postavilo. Takšno testiranje bi ne bilo mogoče, ko bi stran ne vsebovala zadostnega števila vnosov, saj so se tehnične napake le redko pojavljale na celotni strani, ampak so bile povezane s posebnostmi v določenem številu vnosov in bi ne mogle biti odkrite, ko bi ti raznoliki vnosi ne bili vneseni v leksikon. Da z našim pristopom nismo popolnoma zgrešili, kaže tudi statistika o obisku spletne strani, ki potrjuje naša predvidevanja
o obnašanju uporabnikov leksikona: v decembru 2013 stran obiskalo 320 posameznikov, ki so opravili 721 obiskov leksikona in pri tem skupaj opravili 8768 ogledov podstrani.
Mag. Reboljeva se je dotaknila tudi vprašanja strokovnosti publikacije. Inštitut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM), ki je bralcem znan predvsem kot ustvarjalec in upravljalec bibliotekarskega sistema COBISS in ki v sorodnem sistemu SICRIS beleži in klasificira publikacije znanstve-nikov-raziskovalcev, v dokumentu Tipologija dokumentov/del za vodenje v sistemu SICRIS (dostopno na domači spletni strani zavoda) npr. strokovni članek široko definira kot »predstavitev že znanega, s poudarkom na uporabnosti rezultatov izvirnih raziskav in širjenju znanja, zahtevnost besedila pa prilagojena potrebam uporabnikov in bralcev strokovne ali znanstvene revije, v kateri je objavljen.« Definicija strokovne monografije je podobna. Razume se, da se pričakuje strokoven način pisanja, vključno z opombami, navedbami virov ipd. Kriterijev strokovnosti, ki jih v svojem prispevku omenja mag. Reboljeva, ni zaslediti. Delo s Kamniško-komendskim biografskim leksikonom nadaljujemo v skladu s časovnimi in kadrovskimi zmožnostmi, saj je projekt trajne narave.
Pri svojem delu si nismo prilaščali njenega ali dela kogarkoli drugega. Dela, ki smo jih uporabili pri pripravi člankov, smo citirali na način, ki omogoča popolno identifikacijo dela, kjer je bilo mogoče, vključno z aktivno povezavo v vzajemno bazo sistema COBISS, v katerem uporabnik lahko pridobi polni bibliografski podatek o delu. Pri digitaliziranih publikacijah smo vstavili aktivne povezave na spletne lokacije kjer so dostopne.
Nobena od doslej vnesenih oseb ni toliko neznana, da bi podatke o njej lahko pridobili samo iz baze mag. Reboljeve. Posebno pozornost smo morali nameniti preverjanju literature, saj smo celo v nekaterih, nedavno nastalih in sorodnih publikacijah med navedbami literature našli tudi kako delo, ki citiranih izdajah ne obstaja. Mag. Reboljeva nas je konec oktobra obvestila o nadgradnji svoje baze. V odgovoru smo jo, v izogib morebitnim nesporazumom, vprašali za dovoljenje, da v našem leksikonu naredimo aktivno povezavo na njeno spletno bazo. Odgovora nismo prejeli, njeno delo pa smo omenili v uvodu, resda na zadnjem mestu v odstavku (a ne v zadnji vrstici in ne skrito), ker gre v dotičnem odstavku za kratek kronološki prelet kamniške biografike.
Mag. Reboljeva omenja skupino pripravljavcev, ki se je na povabilo Matične knjižnice začel sestajati v letu 2010 z namenom priprave temeljnih izhodišč za pripravo leksikona. V letih 2010 in 2011 se je sestala štirikrat, o čemer pričajo zabeležke. Postavila je temeljna vsebinska izhodišča, ki smo jih pri pripravi upoštevali kolikor je bilo mogoče z ozirom na prej opisano. Ko je leksikon v drugi polovici leta 2012 začel nastajati s pripravo biografskih člankov in spletne baze, se skupina ni več sestala. Clane komisije je direktorica prosila za sodelovanje in v tem smislu niso bili nikjer posebej imenovani, pač pa so bili le posvetovalno telo. Svoje delo je komisija opravila prostovoljno, članica je bila tudi mag. Reboljeva.
Posebej je potrebno omeniti, da so pri nastajanju leksikona sodelovali prostovoljci, od katerih so nekateri iskalci zaposlitve, večinoma z visoko izobrazbo, znanjem in voljo do dela. V tej skupini sta bila zgodovinarja, sociologinja, slovenistka in zgodovinarka ter diplomirani bibliotekar.
ANDREJKOTNIK
Z razširjene seje vodstva DeSUS OO Kamnik.
JAVNI VPIS NOVINCEV V VRTCE V OBČINI KAMNIK
1.	Občina Kamnik vskladu s Pravilnikom o sprejemu otrok v vrtec (Uradni list RS, št.: 17/11 in 100/11) objavlja javni vpis novincev za šolsko leto 2014/2015 v naslednje vrtce:
-VrtecAntona Medveda Kamnik, Novi trg 26/B, Kamnik
(tel. st. 8303338) -Vrtec Peter Pan, Cankarjeva 12/B, Kamnik
(tel. st. 8319423) -Vrtec Zarja, Perovo 28, Kamnik (tel. st. 059075300) -Vrtec Sonček, Brezje pri Grosupljem 79, 1290 Grosuplje -zenotami v Kamniku (tel. 059078210)
2.	Vpis bo potekal v naslednjih terminih:
3. 3. - 14. 3. 2014 (na sedežu Vrtca Antona Medveda Kamnik)
-	v ponedeljek in četrtek: od 7.-12. ure in od 13. do 15. ure,
-	vtorek in sredo: od 7. do 12. ure in od 13. do 17. ure,
-	terv petek: od 7. do 12. ure.
3. 3. - 14. 3. 2014 (na sedežu Vrtca Peter Pan)
-	od ponedeljka do petka: od 8. do 15. ure,
-	izven navedenih ur po dogovoru.
3. 3. - 14. 3. 2014 (na sedežu Vrtca Zarja)
-	od ponedeljka do četrtka: od 8. do 17. ure, -vpetek: od 8. do 12. ure.
3. 3. - 14. 3. 2014 (na sedežu Vrtca Sonček, Fužine 5, v Kamniku)
-	od ponedeljka do petka: od 8. do 15. ure
3.	Vlogo je potrebno oddati na sedežu vrtca, ki ga je vlagatelj označil kot najbolj želen vrtec (t.j. vrtec prve izbire), ali jo poslati po pošti. Obrazec vloge je na voljo na sedežu vrtcev, v enotah vrtca in na spletnih straneh vrtcev ter občine.
4.	Obvestila o sprejemu oz. zavrnitvi bodo vlagatelji prejeli v 8 dneh po seji Komisije za sprejem otrok v vrtec.
5.	Dodatne informacije prejmete na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik (Katarina Ščetinin Sever, na tel. št. 8318-139) oz. na sedežu posameznega vrtca iz 1. točke tega poziva.
Marjan Šarec, l.r. ŽUPAN
POGLEDI - KULTURA
13. februar 2014 7
»Stoji učilna zidana ...«
Saj se spomnimo verzov Otona Župančiča. Tudi uglasbeni so. Tej pesmi vedno rad prisluhnem in obujam spomine na učilne zidane, ki jih ni več. Spomnimo se na čase nekdanje avstroogrske monarhije, ki so bili, tudi kar zadeva postavljanja šolskih poslopij, zlati. Še vedno padejo v oči tipične stavbe, ki jih takoj spoznamo kot šolo, še posebej na podeželju. Žal so zelo redke, ker bodisi propadajo, bodisi so že ruševine.
Človek res ne ve, zakaj se je to dogajalo. Stari so postavljali, naslednji rodovi pa niso vzdrževali. Zakaj se je to dogajalo z državnimi stavbami, s cerkvenimi pa ne, razen na Kočevskem, kjer je izginilo okrog 100 cerkva, kapel, kapelic in znamenj poleg župnišč in ostalih poslopij. Ampak ne zaradi malomarnosti verujočih v župnijskih občestvih. Cerkvene stavbe so del naše narodne kulture in civilizacije nasploh. In tem se pridružujejo tudi stavbe, za katere skrbi država oz. družba.
Prištejemo lahko tudi šolska poslopja, ki so se prav tako morala umakniti potrebam ideologije in enoumja. Ob tem ne moremo zaobiti usode šolskih poslopij med vojno in revolucijo, ki so neredko izginjala v plamenih. Niso gorele le stavbe. Uničeni so bili arhivi, pisna pričevanja, ki bi bila tako dragocena. Najbolj pa prizadene dejstvo, da so bili prizadeti ljudje, ki so veliko žrtvovali osebno ali po svojih prednikih tudi za ta del naše materialne kulture. Ko šola zagori, srce zastane! Kaj pa sledi zastoju srca, pa vsi dobro vemo.
Z velikim zanimanjem prebiram članke v Kamniškem občanu, našem glasilu, o obletnicah šol, predvsem podružničnih. Moram reči, da sem na ta del zgodovine ponosen, čeprav nisem domorodec. Poznam pa kraje in ljudi, njihova prizadevanja in trud, da se delo prednikov nadaljuje. Če je kraj imel šolo, je to pomenilo stopnjo omike, ki se je poznala tudi na drugih področjih. Šola je prinašala prosvetljenost in kraju zagotavljala primerno kulturno raven. Pa tudi ni bilo tako preprosto zagotavljati potrebno logistiko za njihovo življenje. Vemo, da so učitelji včasih živeli sila skromno in tako tudi po materialni plati gradili našo prosvetljenost z osebnim prizadevanjem. Vemo tudi, da so učiteljice neredko ostajale gospodične, da so se bolj posvečale svojemu ne samo poklicu, ampak poslanstvu. Bog vedi, če znamo to danes dovolj ceniti.
Motnik, Sela, Vranja Peč, Nevlje, Mekinje, Tunjice, Zgornji Tuhinj, Krivčevo so danes delujoče podružnične šole v naši občini. Z Motnikom, Selami, Tunjica-mi, Mekinjami, Zgornjim Tuhinjem, Krivčevim smo se že srečali ob obletnicah. Z Nevljami se še bomo.
Ob tem moram omeniti še Gozd, kjer šole ni več. Nekdaj je bila v prostorih župnišča, župnik Matija Selan je bil leta 1928 z dekretom imenovan za učitelja. Tudi na Vranji Peči je bil župnik učitelj in mežnarija je služila za šolo (že pred koncem 19. stoletja). Zadnji učitelj je bil župnik Janez Hafner, ki je delil usodo učiteljev, duhovnikov in izobražencev po nemški zasedbi ter bil izgnan. Kot učitelj je bil zelo strog. Mogoče bi se dalo o delovanju teh dveh nekdanjih šol izbrskati še kakšen podatek in tako veliko delo obvarovati pred pozabo. Saj vse, kar danes obstaja, temelji na delu preteklih rodov in posameznikov. Iz podatkov lahko bolje razumemo tudi sedanjost in vse, kar je z njo povezano.
Končno pa nam ne sme biti vseeno, kako bo o našem odnosu do šole na splošno sodila zgodovina. Njeni sodbi ali oceni doslej še nihče in nič ni ušlo. Tudi nesmiselno ukinjanje (podružničnih) šol po vojni.
Da so se podružnične šole v naši občini ohranile, zasluži naše zanimanje in skrb zanje še naprej. Na Selih so praznovali 80-letnico šolskega poslopja in 100
Na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju domoljubnih
društev v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 23/2010) župan Občine Kamnik objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE DOMOLJUBNIH DRUŠTEVVOBČINI KAMNIK ZA LETO 2014
1.	Javni razpis s priloženimi obrazci dobite na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si.
2.	Rokzaprijavo najavnirazpisje petek, 28.februar2014 do 12. ure.
3.	Dodatne informacije: KatjaVegel (tel.: 01/8318-142).
Marjan Šarec, l.r.
ŽUPAN
let šolstva, v Motniku 70-letnico šolskega poslopja in 120 let šolstva, v Mekinjah 100-letnico šolskega poslopja, začetki šolstva pa so zaznamovani z letnico 1907, v Tunjicah 40-letnico šolskega poslopja in 150 let šolstva. V Nevljah je v pripravi praznovanja150-letnica šolstva, v Zgornjem Tuhinju so praznovali 100-letnico šolskega poslopja, začetki šolstva segajo v leto 1857, v Krivčevem so praznovali 70-letnico šolskega poslopja, začetki šolstva pa segajo v leto 1844.
Za Vranjo Peč nisem zasledil podatka o praznovanju obletnice obstoja in delovanja šole. Veselilo me bo, ko se bo obletnicam podružničnih šol v Motniku, na Selih, Mekinjah, Nevljah, Tunjicah, Zgornjem Tuhinju, Krivčevem pridružila tudi obletnica šole na Vranji Peči, ki je zelo živa. Ta živost zajema število otrok, zainteresiranost njihovih staršev in družin, njihov ponos na kvalitetno podajanje snovi in nenazadnje navezanost (na) učitelje in učiteljice, ki z veliko ljubezni in predanosti ohranjajo to živost. Morda bi tudi zunanjost šolskega poslopja za tako priložnost na novo zacvetela. Ni boljšega razloga za praznovanje kot je zadovoljstvo otrok, staršev in posledično krajevne skupnosti ter župnije. In nenazadnje tudi širše skupnosti, občine. O tem se lahko prepriča vsak, ki ga pot zanese malo višje in malo dlje od Kamnika in se sreča z ljudmi. Saj se strinjate, da Kamnik ni popek sveta! Mene je to tudi nagovorilo k temu pisanju.
Ko sem preverjal podatke po telefonu, sem povsod naletel na prijazno odzivnost. Prav pobožala pa me je po srcu pripravljenost učiteljev in učiteljic omogočiti otrokom kar najbolj kvalitetno bivanje in izobraževanje. To pa že spregovori o odgovornem poslanstvu vseh, ki posvečajo svoje življenje mlademu rodu. Tudi nanje smo lahko ponosni. Prav bo, če jim bomo to tudi povedali ob različnih priložnostih. Tudi ob naslednjih praznovanjih obletnic šolstva in šolskih stavb.
Že vnaprej se veselim obletnic, ki bodo spregovorile o ljudeh in njihovi skrbi za vse, kar človeku odpira pot v prihodnost. Da bi jih bilo čim več in tudi ljudi, po katerih bo njihovo sporočilo prihajalo med nas.
p. Franci Seničar ofm, Kamnik
Še enkrat se vsem svojim »informatorjem« iskreno zahvaljujem za prijazen odziv.
V njih sem odkril ljudi, ki svoje poslanstvo učitelja, pedagoga odgovorno živijo in se zares posvečajo poklicu in otrokom. Kako ponosni moramo biti nanje!
Kar pa zadeva zgodovino posameznih šol, je v njenem raziskovanju morda priložnost za kakšno raziskovalno, diplomsko ali tudi še drugačno delo. Tudi mladi, ki raziskujejo svoj kraj, bodo tu imeli veliko dela in bodo še bolj vzljubili svojo krajevno zgodovino ter jo gradili naprej.
Zborniki ali drugače zapisana beseda so v čast ustanovam, ki so praznovale obletnice, in v spodbudo vsem, ki jih še nimajo. Za temi zapisi se skriva težaško delo, ki kliče našo hvaležnost vsem, ki so si za to vzeli čas in veliko žrtvovali. Hvala!
Pesem pospremila praznik
Slovenski kulturni praznik, ki obeležuje obletnico smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, smo v soboto, 8. februarja, v Kamniku pospremili s pesmijo. V Domu kulture Kamnik se je odvila 35. Območna revija pevskih zborov iz občin Kamnik in Komenda, ki jo je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Kamnik, pod pokroviteljstvom Občine Kamnik in Občine Komenda.
Prisluhnili smo pesmi Mešanega pevskega zbora Cantemus, Ženskega pevskega zbora DKD Solidarnost, Mešanega pevskega zbora Odmev, Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Kamnik, Komornega pevskega zbora Šutna, Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Komenda, Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost, Mešanega pevskega zbora Mavrica, Moškega pevskega zbora PSDP Lira in Ženske vokalne skupine Vox Annae.
Za vezno besedo je poskrbel vodja Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Kamnik Tone Ftičar, zbore pa je predstavila Barbara Božič.
V imenu Občine Kamnik je zbrane nagovorila podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar in med drugim povedala: »Morda lahko praznovanje pesnikove smrti, namesto praznovanja pesnikovega rojstva, pripišemo pogovorni melanholiji in pesimizmu Slovencev. Dejstvo pa je, da je Prešeren umrl kot velik pesnik, in da Slovenci edini na svetu praznujemo kulturni praznik kot dela prost dan. To pomeni, da se zavedamo, kako pomembna je kultura za obstoj slovenskega naroda. Ta praznik nas vedno znova spomni, da ni nič samo po sebi umevno in, da si moramo za ohranitev slovenskega jezika, kulture, gospodarske in politične neodvisnosti neprestano prizadevati.«
»Jadranje za jutri -Uresničitev sanj« skozi fotoobjektiv
V petek, 7. februarja, na predvečer kulturnega praznika je v prvem nadstropju Seydlove hiše (nad Rotovž Caffe) na Glavnem trgu v Kamniku potekalo odprtje druge samostojne fotografske razstave Športnega društva SAPPA. Skozi fotografski objektiv članov društva so na 20 fotografijah predstavljeni utrinki izobraževalno-terapevtskega projekta Jadranje za jutri, ki je namenjen jadranju otrokom s posebnimi potrebami. Zbrane je najprej pozdravil podpredsednik društva Matjaž Perše in na kratko opisal projekt, ki so ga uspešno izvedli v letih 2009, 2011, 2012 in 2013, letos v maju pa se bodo podali na že peto jadralsko zgodbo z mladimi udeleženci, za katere življenje na jadrnici pomeni uresničitev sanj. V imenu Občine Kamnik je zbrane nagovorila podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar, ki je poudarila, da sta prostovoljstvo in medčloveška pomoč močno vpeta v življenje Kamnika oz. njegovih prebivalcev, kar je še zlasti prišlo do izraza ob nedavni vremenski ujmi. V tem mozaiku je projekt Jadranje za jutri unikaten primer prostovoljstva oz. naklonjenosti najbolj ranljivim, ki ni pomemben le za lokalno okolje, ampak tudi širše. Program se je nadaljeval z recitalom in glasbeno-plesno točko učencev OŠ 27. julija, ki ga je z več kot spodbudnimi besedami zaključila njihova ravnateljica Jasna Lampe, avtorica izobraževalnega gradiva projekta.
Zanimiva razstava je na ogled vsem obiskovalcem hiše.

— i i*1-
Do konca meseca avlo in hodnike kamniške občinske hiše krasijo čudoviti izdelki udeleženk delavnic rišelje vezenja in izdelave peč iz Kamnika in Preserij pri Radomljah, ki v stari tehniki vezenja ustvarjajo pod vodstvom mentorice Majde Vavpetič.
Razstava je na ogled v času uradnih ur: v ponedeljek in torek od 8. do 12. in od 13. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. in od 13. do 18. ure ter ob petkih od 8. do 12. ure.	VERA MEJAČ
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si

Kamnik
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1, Kamnik
POTOPISNA PREDAVANJA V SODELOVANJU S ŠTUDENTSKIM KLUBOM KAMNIK
Sreda. 19. 2. 2014. ob 19.00.vkniižnici Komenda (OŠ Komenda)
Mojca Ekart: VELIKONOČNI OTOK
Sreda. 5. 3. 2014. ob 19.00 v dvorani Matične knjižnice Kamnik
Manca Čujež: NAMIBIJA, BOCVANA, ZIMBABVE
Sreda. 12. 3. 2014 ob 19.00 v knjižnici Komenda (OŠ Komenda)
Marja Kosec: TURČIJA
POGOVORI O KNJIGAH
Torek, 18. 2. 2014, ob 19.00 v dvorani Matične knjižnice Kamnik
Dr. Albert in Leonida Mrgole: IZŠTEKANI NAJSTNIKI IN STARŠI, KI ŠTEKAJO.
Z avtorjema se bo pogovarjala Ivanka Učakar.
Torek, 25. 2. 2014, ob 19.00 v dvorani Matične knjižnice Kamnik
Karel Gržan: LE KAJ POČNE BOG V NEBESIH, KO JE NA ZEMLJI TOLIKO TRPEČIH? Z avtorjem se bo pogovarjala Cveta Zalokar-Oražem
DOM KULTURE KAMNIK
Petek. 14. februarja 2014. ob 19.30 Pihalni orkester DKD Solidarnost VALENTINOV KONCERT
Vstopnina: 8 eurv predprodaji / 10 eur na dan koncerta Sobota. 15. februarja 2014. ob 19.00 ZAKLJUČNASLOVESNOST 5. MEDNARODNEGA FOTOGRAFSKEGA NATEČAJA EXPOSED
Organizator: Foto klub Kamnik Vstop prost!
Torek. 18. februarja 2014. ob 17.00 v Klubu Kino dom Dr. Iztok Ostan
BELJAKOVINE ZA ŽIVLJENJE IN SMRT
Predavanje Vstopnina: 5 eur
Ponedeljek. 24. februarja 2014. ob 17.00 PODELITEV PRIZNANJ V ŠPORTU ZA LETO 2013
Organizator: ZTŠ Kamnik Vstop prost!
Sreda. 26. februarja 2014. ob 21.30 v Klubu Kino dom SWING
Plesni večer, vstop prost! Četrtek. 27. februarja 2014. ob 18.00 Lutkovno gledališče Maribor VOLK IN KOZLIČKA
Abonma Kam'ncek in za izven Vstopnina: 5 eur
Sobota. 1. marca 2014. ob 20.00 Veronikine zgodbe JOSIPA LISAC
Koncert hrvaške pop/jazz/blues dive Organizator: KDVeronikinezgodbe Vstopnina: 40 eur
Torek. 4. marca 2014. ob 20.00 v Klubu Kino dom Torki v Klubu Kino dom
VEČER STAND UP KOMEDIJE: SAŠO STARE IN ROK BOHINC
Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli Priporočamo rezervacijo miz preko 041 360 399 ali info@domkulture.orq
Četrtek. 6. marca 2014. ob 19.30 SLG Celje SLEPARJAVKRILU
Žlahtna komedija Maistrov abonma in za izven
Vstopnina: 15 eur / 12 eur - mladi do 26 letin upokojenci
Nedelja. 9. marca 2014. ob 19.00 Marjan Zgonc
KONCERT OB DNEVU ŽENA
Vstopnina: 10 eur
Več informacij na: www.domkulture.org
Rezervacije in prodaja vstopnic:
Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik
Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, torek, sreda in
četrtek od 9.00 do 17.00.
tel. številka: 041 360 399 ali 01 839 76 06
e-pošta: info@domkulture.org
www: www.moiekarte.si
TIC Kamnik ter prodajna mesta mojekarte.si
in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Grad Zaprice Muzejska pot 3, Kamnik
Torek. 25. februar 2014. ob 18. uri. Galerija Miha Males.
Glavni trg 2. Kamnik
Javno vodstvo po razstavi Moč gora
Svoj pogled na Kamniško SavinjskeAlpe bo predstavil planinec in gorski reševalec France Malešič.
BUDNARJEVA DOMAČIJA
Zgornje Palovče 5
Nedelja. 16. februarja, ob 15. uri: PRAVLJIČNA URICA S SABINO ROMŠAK in ob 16. uri: ODPRTJE SLIKARSKE RAZSTAVE AVTORICE MAŠE HRIBAR
8 13. februar 2014
NAŠPOGOVOR- MEDNAMI
OBE NAGRADI NA	ŽIVLJENJE S CELIAKIJO: BREZ KLASIČNIH
SLOVENCU LETA V KAMNIK ZDRAVIL, A S STROGO VSEŽIVLJENJSKO DIETO
Slovenec leta 2013 je Aleksander Doplihar, plaketa Jureta Robica za ekstremne športne dosežke pa v rokah Mira Kregarja
Na zadnji januarski večer je Nedeljski dnevnik razglasil Slovenca leta 2013. V uredništvu so prejeli rekordno število glasov, le nekaj manj kot 30.000. Slovenec leta 2013 je postal Kamničan Aleksander Doplihar, upokojeni zdravnik, vodja ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja Pro Bono, borec za pravice spregledanih, človek, močnejši od državne birokracije. Je tudi častni občan Občine Kamnik. Prav tako je šla tokrat še ena pomembna nagrada Kamni-čanu - plaketo Jureta Robiča je prejel triatlonec Miro Kregar.
83-letni upokojeni zdravnik Aleksander Doplihar je dobil več kot 5.000 glasov bralcev Nedeljskega. O tem, s čim je prepričal bralce, največ povedo besede obrazložitve: »Eden izmed nominirancev, zdravnik ginekolog Stanko Pušenjak, je v pogovoru za Nedeljski dnevnik rekel, da bi moral vsak intelektualec del svojega znanja in spretnosti podariti drugim. Dr. Doplihar to počne že vse svoje življenje. Kot pravi sam, tudi zato, ker je zadoščenje, da lahko pomaga ljudem, vredno več, kot če bi le sedel, užival penzijo in nergal nad razmerami. Januarja lani si je, kot je zapisala novinarka Nedeljskega dnevnika Milena Dora, prislužil mesto v srcih ljudi. Sredi snežnega me-teža sta z ženo odhitela v Go-ričko, le zato, ker je v Nedeljcu prebral zgodbo o tem, kako se nekomu godi velika krivica, kako je država izbrisala vse njegove pravice, ga poteptala v blato in zaprla zaradi tega, ker je njegov pes zaklal tri kure. Odšel je do Viktorja Sračnjeka, ki je moral zaradi nezmožnosti plačila kazni v zapor, ga kot prvi zdravnik po dolgem času pregledal, ob njegovi pripovedi pa ugotovil, da mu pripada pokojnina iz minulega dela. To je tudi dokazal in Viktor je jeseni dobil pokojnino. Aleksander Doplihar mu je vrnil dostojanstvo in upanje za dneve, ki prihajajo.«
Ambulanto Pro bono za brezdomce in ljudi brez zdravstvenega zavarovanja vse od ustanovitve leta 2002 vodi Aleksander Doplihar. Pod njegovim vodstvom je najprej delalo 17 zdravnikov, danes jih je že 39, ambulanto pa obišče okoli 1100 pacientov letno.
Poleg Dopliharja so bili za laskav naziv nominirani še: Geza Erniša, Dušana Findeisen, Toni Gašperič, Davorin Maglica, Lucija Mlinarič, Ahmed Pašič, Stanko Pušenjak, Barbara Pešut in Helena Žigon.
Aleksander Doplihar je postal 14. oseba, ki je osvojila naslov Slovenca leta, in se je pridružil ljudem, ki so zaznamovali zadnjih 26 let: Janezu Stanovniku, Milanu Kučanu, dr. Janezu Drnovšku, Davu Karničarju, Sreč-ku Katancu, msgn. Alojziju Uranu, Borutu Pahorju, Danilu Türku, Petri Majdič, Dejanu Zavcu, Jožetu Colariču in Aniti Ogulin ter Brigi-ti Bukovec, ki je konec devetdesetih let na ločeni ženski lestvici
trikrat zapored osvojila največ glasov.
Plaketo Jureta Robiča v spomin na tragično preminulega kolesarja so letos podelili četrtič, iz rok Toneta Fornezzija - Tofa pa jo je prejel triatlonec Miro Kregar.
Miro Kregar je bil na ULTRAMAN TRIATLONU na Havajih leta 2009 drugi, leta 2011 je bil tretji. Lani pa je premaknil meje mogočega. Svetovnega prvenstva v ULTRAMAN TRIATLONU na Havajih se lahko udeleži le 40 povabljenih ultratri-atloncev, na preizkusu pa je treba preplavati 10 km, prevoziti 421 km na cestnem kolesu ter na koncu še preteči 84 km. Miro Kregar je lani pri 51-ih letih osvojil naslov svetovnega prvaka.

OPTIKA in OCGSNA AMBULANTA
Helena Dolinšek s.p.
V KAMNIKU NA NOVI LOKACIJI NA GLAVNEM TRGU 11
v Podgorškovi hiši poleg NLB tel.: 01/831 70 05, 031 795 960
UGODNIMI I

L°6


www.optika-dolinsek.si PE V DOMŽALAH Breza center, Breznikova 15, tel.: 01/721 64 36
Popusti se med seboj ne seštevajo.
Kamničanka Lucija Lončarič, dipl. prof. biologije in gospodinjstva, že deset let živi s celiakijo. Na temo te bolezni je tudi diplomirala ter v svojem delu raziskovala prepoznavnost brezglutenskih živil. Je članica Slovenskega društva za celiakijo podružnice v Ljubljani, aktivna raziskovalka novih ponudnikov in izdelkov na trgu v Kamniku in njegovi okolici ter zanimiva sogovornica.
Za celiakijo v zadnjem času oboleva kar veliko ljudi. Za bolezen smo že slišali, a je ne poznamo prav dobro. Lahko na kratko poveste nekaj o tej bolezni?
Celiakija je bolezen, ki se izraža kot vnetna poškodba tankega črevesja zaradi uživanja oblik škroba - glutena, ki je v pšenici, ovsu, rži in ječmenu. Pojavlja se v vseh življenjskih obdobjih, sprva pa je bila prepoznana kot otroška bolezen. Zaradi boljših načinov odkrivanja - boljše diagnostike je opaziti njen porast. Zanjo ni »klasičnega« zdravila, pač pa je pomembna stroga vse-življenjska dieta. Bolniki morajo pri svoji prehrani izločiti škrob. To včasih predstavlja velik izziv, saj je veliko živil, ki so po naravi brez glutena, vendar jim v procesu predelave dodajo sestavine, ki ga lahko vsebujejo. V tem primeru živilo ni ustrezno za brezglutensko dieto.
Kakšni so znaki celiakije?
Obstaja več »vrst« celiakije, kot jih opredeljuje stroka. Simptomi so različni, tako pri otrocih kot pri odraslih. Klasična celiakija, ki je najbolj poznana, se pri otrocih razvije nekje do drugega leta starosti, to je kmalu po uvajanju žit v prehrano dojenčka. Pojavijo se značilni znaki: bolečine v trebuhu, napenjanje, zaostalost v rasti in razvoju, hujšanje, spremembe na koži, penasto blato. Pri otrocih se bolezen ugotovi relativno hitro, saj se ponavadi izraža s klasičnimi znaki. Pri starejših mladostnikih in odraslih osebah se lahko bolezen pojavi na netipičen način. Gre za znake, ki niso tipični za celiaki-jo. Bolezen se ugotovi posredno preko osteoporoze, pojavlja se utrujenost, napihnjenost v trebuhu po zaužitju neustrezne prehrane, slabokrvnost, izmenična obdobja zaprtosti in drisk, neplodnost, nevrološke motnje, pojavljanje spontanih splavov, kronično pomanjkanje železa v krvi, seveda pa se pojavijo tudi histološke spremembe v delovanju tankega črevesja, ki je zadolženo za absorpcijo hranil iz zaužite hrane.
Kdaj je potreben obisk zdravnika?
V kolikor se pogosto pojavljajo težave s prebavo, napetosti v trebuhu, obdobja drisk in zaprtij in zgoraj omenjeni bolezenski pokazalci, je smiselno obiskati zdravnika, da se izključi možnost celiakije. Obstajajo tudi »hitri testi« za določanje celia-kije na podlagi kapljice krvi. Vsekakor dokončno diagnozo postavi zdravnik, ki preko gastroskopije in specialnih krvnih testov ugotovi, da gre res za celiakijo.
Se da celiakijo preprečiti? Ali smo temu podvrženi?
Obstaja več različnih hipotez o nastanku bolezni. Po zadnjih raziskavah naj bi bila gensko predis-ponirana, to pomeni, da je gensko pogojena. Veliko ljudi ima v sebi gen, ki »omogoča« razvoj celiaki-je, vendar se bolezen ne bo razvila. Na vprašanje, zakaj se pri določenih ljudeh razvije, pri drugih pa ne, žal tudi stroka ne more podati natančnega odgovora.
Ko se celiakija razvije, se v telesu pri zaužitju glutena sproži imunski odziv. Celiakijo bi lahko laično primerjali s prehranskimi alergijami: če smo alergični na jagode, se ob njihovem zaužitju sproži alergijska reakcija; pri celiakiji je podobno, le da reakcije niso tako »hitre in navzven vidne«. Gluten v črevesju povzroči, da se črevesne resice, ki v tankem črevesju srkajo hranila iz zaužite hrane, poškodujejo in odpadejo. Dlje časa, ko bolnik s celiakijo uživa neustrezno hrano, bolj se poškodujejo črevesne resice in slabše pridobiva potrebne snovi iz zaužite hrane. Problem se pojavi, ko prebavila ne morejo več opravljati svoje funkcije. Kljub zadostnemu vnosu hrane v telo to ne dobi dovolj vitaminov, mineralov in ostalih potrebnih hranil, zato začne jemati zaloge, ki so uskladiščene v telesu.
Kako živeti s to boleznijo? Kakšna je posebna prehrana?
Živeti s celiakijo pomeni sprejeti doživljensko dieto, kjer izločimo škrob iz pšenice, rži, ovsa in ječmena. Sama že 10 let živim z njo in priznam, da mi je vsako leto lažje. Sprva se bolniki srečamo s seznamom dovoljenih (preverjenih) živil
ČOKOLADNE KROGLICE-TARTUFI
Potrebujemo:
•	3 žlice mleka
•	2 žlici kakava v prahu
•	med po okusu
•	50g surovega masla
•	kakav za posipanje ali kokosova moka
Priprava:
Kakav in mleko počasi segrevamo, da se kakav stopi. Zmešamo se surovo maslo in vmešamo rumenjak. Maso postavimo v hladilnik za nekaj ur, da se dobro ohladi. Oblikujemo kroglice in jih povaljamo v kakavu ali kokosu.
»Ko se srečate z bolnikom s celiakijo in se bliža kakšen dogodek, nikar panike. Veselo v trgovino, kupite moko in sami pripravite brezglutensko pecivo. Tako boste takšnega gosta najbolj presenetili. Uporabite klasičen recept, ki je vam najljubši, namesto klasične moke pa uporabite brezglutensko. V kolikor niste vešči peke, obstaja na področju kamniške občine kar nekaj slaščičarn, ki imajo v svoji ponudbi tudi brezglutenske in presne tortice. Zagotavljam vam, da boste veseli tako vi, kot vaš gost.« pripoveduje Lucija.
in seznamom prepovedanih. Vse ostalo, kar ni napisano na seznamih, je nekje vmes in je potrebno vsako stvar temeljito preučiti, preden jo zaužijemo.
Verjetno je tovrstna prehrana danes veliko bolj raznolika kot se zdi?
Problem, ki ga sama opažam pri bolnikih s celiakijo in ljudmi, ki se srečujejo z našim načinom prehrane, je v tem, da se bolniki včasih sami omejujemo s tem, kaj lahko in česa ne smemo. Problematično je to, da ko nekaj časa bolehaš za to boleznijo, že imaš »seznam preverjenih živil«. Posledično le redko preverjamo kaj novega, na novo raziskujemo in na novo prebiramo deklaracije ter iščemo podatke o primernih živilih. Nekako ostajamo v preverjenem območju znanih živil, s čimer si siromašimo prehrano. Je pa od vsakega posameznika odvisno koliko raziskovalne in koliko gurmanske žilici ima v sebi.
Celiakaši, kot se bolniki imenujemo, lahko jemo vso zelenjavo, sadje, vse vrste mesa, krompir, riž, ajdo, quinojo, paziti pa moramo pri živilih, ki so že predelana. Tako moramo paziti pri prigrizkih, predelanih mesnatih živilih, čokoladah in pudingih, kjer dodajajo škrob kot gostilo. Kontrola deklaracije je vedno potrebna, a včasih nezadostna. Ni dovolj natančno, da na deklaraciji piše samo škrob. Ta je namreč lahko pšeničnega ali krompirjevega izvora. Celiakaši lahko uživamo krompirjev škrob, nikakor pa ne
pšeničnega ali škroba, ki se skriva v ovsu, rži in ječmenu. Velikokrat so deklaracije pomanjkljive in preveč splošne, izvor škroba pa je za nas nujna informacija. Takšni hrani se preventivno raje izognemo.
Brezglutensko prehrano lahko kombiniramo s presno. Klasični recepti, ki jih imamo za peciva, piškote, razne pekarske dobrote so primerni tudi za bolnike s celiakijo, le da klasično moko nadomestimo z brezglutensko. Sicer se brezglu-tenska moka malo drugače »obnaša« pri peki, vendar se je ščasoma navadimo.
Kje se da dobiti in kupiti posebno prehrano?
Vsa brezglutenska hrana, ki je ustrezna za dieto pri celiakiji, ima poseben znak (prečrtan žitni klas). Tako najhitreje prepoznamo ustrezna živila. Veliko je pripravljenih slaščic, ki so že pakirane, piškotov, prigrizkov itd., vendar je vse to precej dražje od primerljivih klasičnih živil. Kot sem že povedala, prehrana je raznolika, omejeni smo le pri škrobnatih izdelkih, kot so kruh, jušne zakuhe, peciva, testenine, pekovski izdelki. Veliko pekovskih živil (kruh, pice, piškoti) in različne testenine je mogoče dobiti v splošni prodaji v večjih trgovinah in trgovskih centrih. Vse pogosteje je mogoče primerne izdelke, označene z znakom, zaslediti tudi pri diskontnih prodajalcih. Ponavadi brezglutenske izdelke najdemo pri zdravi prehrani.
Pogovarjala se je KATJA URANKAR
ČOKOLADNA TORTA BREZ MOKE
Potrebujemo:
•	5 rumenjakov
•	100g medu
•	2 žlici kakava v prahu
•	100 g mletih orehov ali lešnikov
•	5 beljakov (sneg)
Priprava:
Rumenjake z medom penasto umešamo, dodamo kakav v prahu in mlete orehe. Premešamo in narahlo vmešamo še trd beljakov sneg. S tem napolnimo pomaščen tortni model in pečemo v ogreti pečici pri 150°C približno 50 minut. Ohlajeno torto namažemo s stepeno sladko smetano, lahko dodamo sadje ipd. ali kremo po lastni izbiri.
iÄäm meblojoGi - 20% popust
dabor
Kamnik	^
Kranjska 3a tel.: 01/831 04 81 051/399 577 www.pohistvo-dabor.si
2fP

+ GRATIS VZGLAVNIK
- 30% POPUST prešite odeje, vzglavniki,
posteljno perilo slovenske kvalitete
Pri nas dobite vse za vaš prijeten dom!
Kamniški OBČAN
MED NAMI - NAŠ POGOVOR
13. februar 2014 9
Novemu Perovskemu listu na
»Zdi se mi, da je minilo že mnogo let od takrat, ko smo »rojevali« prvo številko Perovskega lista. Takrat sem napisal nekaj vrstic za »urediteljico« Katjo Trotošek ... v poduk in kratek čas, pa tudi v zahvalo za potrpljenje, s katerim je s svojimi sodelavci obujala spomine na perovske starožitnosti, ki sem jih sam hotel odriniti v podzavest.
Vesel sem bil bogate vsebine prve številke Perovskega lista. Marsikaj, kar je bilo tam zapisano, bi odšlo v pozabo. Se bolj pa sem bil vesel spoznanja, da mnogi med mojimi sokrajani, ki živijo na Perovem tukaj in zdaj, želijo vedeti nekaj več o tem, kaj se je dogajalo na tem prostoru v bližnji in daljni preteklosti. To sta potrdili tudi obe naslednji številki Perovskega lista in vsa taka in drugačna »perovanja«, ki so postala že kar tradicionalna.
pot (med Kamničane)
Iz vsega srca želim, da bi tudi nova številka Perovskega lista prispevala k spoznavanju in sožitju; naj se nadaljuje vse, kar je dobrega nastalo v 770-letni perovski tradiciji.
Želim, da bi za vsakega odperovskih domov, njihove lučke gledam v nadstropjih stolpnic in posameznih hiš(k)ah, obveljale pesnikove besede: Je streha človeku, je sanjam zavetje. Bo trdna in trajna, če nam bo dom. (Tone Kuntner)«.
Zapisane vrstice je novemu Perovskemu listu na pot zapisal rodoljub in od lani tudi prvi perovski knez Janez Majcenovič. Zanimiva in segava zgodba o njegovem ustoličenju je samo ena od mnogih iz nove številke krajevnega lista, že četrtega po vrsti, ki so ga vse perovske družine prejele na Miklavžev večer. V njem so zapisi, ki odkrivajo perovsko (pol)preteklost, se dotikajo (še vedno) aktualnih dogodkov
in predstavljajo perovske obraze. Vstopajo v stare in nove perovske domačije in vile, poiščejo Perovo v leposlovju in razkrivajo že desetletja staro pot v šolo. Predstavljajo perovsko (samo)oskrbo in paradižnik Kamnik. Gostujejo hiše s poslanstvom in perovske fabri-ke, ki hvala bogu so še, kot so še perovski dobrotniki, ki pomagajo tudi temu listu. Skratka, Perovski list ob svojem četrtem rojstnem dnevu ni menjal pražnje obleke, je pa v njo odel nove ljudi, domove in vsebine - z obeh perovskih bregov.
Za bralno pokušino vam predstavljamo enega od perovskih obrazov, ki ga večina Kamničanov in okoličanov dobro pozna. Vsaj tako si mislimo, dokler se znani perovski obraz ne predstavi v svojih »petdesetih« odtenkih..., da ga zares spoznamo.
K še drugim zanimivim pisnim perovskim sledem, ki jih najdete na http://list.kamnik-perovo.si/, vas prijazno vabita Športno kulturno društvo Dober dan, Perovo in »urediteljica« Ivana Skamen.
Petdeset odtenkov Frenka Vengusta
Franc Vengust, ki ga prijatelji in znanci bolj poznajo pod imenom Frenk, je človek številnih talentov in hobijev. Glasba, šport, rekreacija, kulinarika, vrtičkarstvo, zbirateljstvo, oblikovanje in risanje, čarodejstvo, manekenstvo ... Po več kot pol stoletja njihovega udejanjenja še kar ohranja energijo in vedrino, ki napovedujeta, da za uresničitev nekaterih pravi trenutek šele prihaja . S poudarkom, da talent in sreča, brez truda, učenja in vztrajnosti, ne prinašata uspeha sama po sebi. Vsega naštetega je bilo in je pri Frenku še vedno v izobilju. Kar je »sadil«, je »dobil«: odlične uvrstitve, medalje, državna odlikovanja, srebrno občinsko priznanje . A najdragocenejše ostaja v srcu: zadovoljstvo, da je videl in sledil svojim potem do cilja.
Je Kamničan od rojstva in priseljen Perovljan. Z družino živi od 1979 v bloku na Steletovi cesti.
Naslednje vrstice bodo sledile iskrenemu namenu avtorice, da se v naš krajevni list zapišejo vsi talenti in hobiji Frenka Vengusta. Ker jih je veliko, le v odtenkih.
Po duši in srcu glasbenik -od rocka do simfonične glasbe
Njegovi glasbeni koraki s tolkali in pihali segajo v otroška leta. Zapriseženi roker postane s kamniškimi »beatli« Kamniktiti. V poznih šestdesetih letih prejšnjega
stoletja, ko se je poslušal Radio Luxemburg s svetovnimi uspešnicami, skupaj z Branetom Hribarjem, Janezom Ma-vrinom in Tomažem Perkom preplavijo Kamnik s popularno glasbo, ob kateri je norela in plesala vsa mladina. Ob njej so se utrinjale simpatije in rojevale nove ljubezni. Neverjetno je, a je res, da je njihova glasba prestopila tudi cerkveni prag. Ob znatni podpori naprednega stranjskega župnika Franceta Gačnika se je vse začelo v Stranjah. Maše s takšno (pevno) cerkveno glasbo so privabljale ljudi iz bližnje in daljne okolice in se selile v številne kraje po Sloveniji, pa tudi na Hrvaško, v Avstrijo in Italijo. Njihova glasba se na radiu Vatikan predvaja že več kot štirideset let.
Igranje v Simfoničnem orkestru Domžale - Kamnik, Harmonikarskem orkestru Domžale in Mestni godbi Kamnik pove, kako mavrična je Frenko-va glasbena ljubezen. Različne glasbene zvrsti vsa dolga leta niso preglasile glasbe srca, ki »zaigra« vsakokrat, ko Frenk vzame v roke bodisi flavto, pikolo, suzafon ali oboo, bodisi tolče po bobnih. Bil je glasbeni spremljevalec Janija Kovačiča z Veselimi utrganci, slovenskih popevkarskih legend Marjane Deržaj, Ota Pestnerja, Eve Sršen in mnogih drugih pevskih velikanov (med najbolj prepoznavnimi Ladko Korošec), pa tudi popularnih Regice in Dudeka. Da glasba pri Frenku ne pozna meja, je tu še en dokaz: z ansamblom Domino je ponesel v Švico tudi slovensko narodno zabavno glasbo. Njegova glasba je slišala tudi klic k dobroti - na 1. slovenskem dobrodelnem koncertu (za Kozjansko) je nastopil s Kamniktiti. Zaradi operacije oči je igral s prevezanimi očmi, a je njegova »slepota« ujela prave ritme glasbe in dobrote vseh, ki so na dobrodelni koncert prišli.
Frenk s prepoznavnim suzafonom.
Športnik, trener, pedagog in strasten rekreativec
Športni duh so mu rojenice položile v zibelko. Z naključji vred, ki so obetavnega igralca tenisa v državni mladinski konkurenci preusmerile k teku na srednje in dolge proge, do lokostrelstva, kjer je zaradi številnih poškodb lahko nadaljeval in tudi zaključil svojo športno pot. Kot član beograjskega Partizana in ljubljanske Olimpije je okusil zmago na številnih tekmovanjih in njemu tako ljubih uličnih tekih (eden takšnih je bil tek v Šentjurju pri Celju, kjer je v dramatičnem finalu prehitel državnega reprezentanta Vipotnika in z zmago priboril Kamniku pokal), kot lokostrelec pa je po začetkih v Ljubljani svojo pot nadaljeval v domačem, kamniškem lokostrelskem klubu. Tekmoval je za klub in državno reprezentanco, postal član svetovne elite FITA 1200 krogov, ekipno osvojil drugo mesto na svetovnem prvenstvu v lokostrelskem biatlonu v Antholzu. Dragulj v krono strokovnega (lokostrelskega) znanja je dodal, ko je bil po končani Fakulteti za šport v Ljubljani povabljen v ZDA, kjer si je pridobil naziv mednarodnega trenerja in inštruktorja NAA (National Archery Association). Ni sprejel (bogate) ponudbe Kuvajta, je pa sprejel domačo in leta 1979 kot trener in zvezni selektor prevzel državno (jugoslovansko) reprezentanco, ki jo je uspešno vodil vsa leta do osamosvojitve Slovenije. Ne samo na Mediteranskih igrah, evropskih in svetovnih prvenstvih, bil je tudi član jugoslovanske olimpijske ekipe v Moskvi (1980), Los Ange-lesu (1984) in Barceloni (1992). Trenersko kariero je zaključil v Atlanti (1996), kjer je Slovenija (s prekaljenim Samom Medvedom in obetavnim Kamničanom Matejem Krumpestarjem) dosegla peto mesto. Zadovoljstvo
Na svetovnem prvenstvu v ekstremnih športih ob slapovih Iguagu.
Čeprav je bil Frenk uspešen tudi na pedagoškem področju, se ni končalo čisto po njegovo. Znanja in volje je bilo ob prihodu na »delovno profesionalni« cilj še toliko, da bi ga zlahka podaljšali še za nekaj delovnih let, a tokrat je odločila (obubožana) država. Od šolskega leta 2012/2013 je Frenk upokojeni učitelj.
Ostaja pa dejaven rekreativec, kar Frenku prav pride. Poteši njegov ekstremni duh in poskrbi, da (prosti) čas ostaja njegov večni tekmec. V domače in tuje gore (Korzika, Tatre, Durmitor, Dolomiti ...) zahaja z ženo in prijatelji. Njegova velika strast je kolesarjenje. Pravi, da je Slovenija neizčrpen izvir edinstvenih krajev in poti. A ekstremni podvigiso tisti, ki Frenkovi rekreaciji dajo pravi »žmaht«: v enem dnevu in pol v Švico, kjer sta potem s prijateljem Francijem nadaljevala pot do Davosa, St. Moritza, Chura in po dolini reke Rhein do Zermatta; tura po Siciliji z vzponom na tedaj delujočo Etno, na kateri se jima je pridružil še prijatelj Tomaž, vsi trije pa so kot prvi Slovenci prevozili pot od Lurda preko Pirenejev do Santiaga de Compostele (Camino); kolesarjenje od Helsinkov do Nordkappa je bilo ekstremno, saj ga je spremljalo slabo vreme in časovna omejitev potovanja. Vožnja po neosvetljenem in neprezračenem tunelu, 204 m pod morjem, dolgem 14 km, je bil izziv, ki ga ne želi več ponoviti. Kar ne velja za vse ostale, ki ga š(ž)e čakajo ...
Še ena otroška ljubezen - kuhanje
V svet kulinarike ga je popeljala stara mama. Odprtih oči, občutljivega nosu in kritičnih brbončic ni nikoli pustil na cedilu, ko se je smukal po domačih in svetovnih kuhinjah. Po polstoletnem »usposabljanju« mu gre kar dobro: je demonstrator kuhanja, demonstrator vrhunske posode AMC in Trend Royal (tudi z njegovimi recepti), predavatelj zdrave prehrane vrhunskih športnikov, rekreativcev, šolskih otrok in malčkov, starostnikov ... Tu ni ekstremist, da je le zdravo in toliko, kolikor telo potrebuje in »pokuri«. Pozna slovensko, eksotično, vegetarijansko, vegansko ... kuhinjo, a ne daje prednosti nobeni. Vse je stvar okusa in dobre priprave. Je pa ekstremist pri pripravi in videzu: najboljše za oči in okus! Še v nečem je Frenk posebnež: za razliko od večine gospodinj, ima Frenk vedno na zalogi preveč idej in dilemo, kaj skuhati .
Vrtnarjenje je za takšnega kuharskega guruja samo po sebi umevno. Zato je njegov vrt ob nekdanji Titanovi kovinarski šoli (IKŠ-u) zakladnica zdravega in okusnega »zadovoljstva«.
Oblikovanje in risanje, zbirateljstvo, čarodejstvo, manekenstvo, igralstvo ...
Blizu sta mu oblikovanje in slikanje. Z veseljem se je loteval oblikovanja celostnih podob in rad se spominja sodelovanja z arhitektom Bojanom Schleglom. Slikanja se je učil ob znanih kamniških slikarskih imenih: najraje ob Aladinu Lancu, ki mu je priljubil akvarel tehniko in Tonetu Žnidaršiču ter pri prijatelju Tomažu Perku. A časa za poglobljeno učenje slikanja je bilo (pre)malo. Ubogal je slikarsko bolj znanega Tomaževega očeta, naj se posveti športu, slikal pa bo, ko bo imel čas za to.
Njegova zbirka kamenin in kristalov je svojevrstna pripoved, kod vse so ga vodile njegove poti, na katerih je vedno našel čas, da je poiskal in skopal sam ali pa kupil kakšen lep kamen ali kristal. Zaradi pomanjkanja prostora pa se je zbirka »skrčila« le na prečudovite labradorite in ahate.
Je tudi zbiratelj starin in ljubitelj ter ponosni lastnik starodobnih koles, še posebno ponosen pa je na kolo s kardanskim prenosom iz časa med obema vojnama (1930).
Za nastop na Svetovnem prvenstvu čarodejev v mali magiji in manipulacijah je potreboval z ekipo nekaj let trdih priprav in učenja, predvsem zakonitosti fizike. Nastop ni bil zmagovit, bil pa je zabaven, saj je med drugim iz svojega suzafona ob skladbi Pink Panterja »pričaral« čudovit, deset metrov dolg roza trak, ki je poplesaval po zraku .
Frenk se še vedno spogleduje z mladostno podobo vitkega, kodrolasega dolgolasca, s prepoznavnimi brki. Ko gre za njegovo (mladostno) podobo, se razodeneta še dva njegova dejavna (mladostna) odtenka: bil je model nekoč zelo priznanega kamniškega modnega kreatorja Ivana Debevca in igralec glavne vloge v podiplomskem delu Tineta Perka v (tudi nagrajenem na Bienalu v Benetkah) kratkometražnem filmu Pesniček (slovensko Robček).
V zaupnem pogovoru z olimpionikom Leonom Štukljem.
S ture po Siciliji z vzponom na tedaj delujočo Etno.
je bilo popolno ob srečanju z olimpionikom Leonom Štukljem, ki je s svojo prisotnostjo v Atlanti na najlepši možen način svetu predstavil klenost slovenskega olimpijca.
Po vrnitvi iz OI v Barceloni je za uspešen olimpijski športni ciklus prejel častni naziv Republike Slovenije: prvi olimpijec samostojne države Slovenije.
Frenkove vrhunske športne rezultate in njegovo športno raznolikost je prepoznal tudi predsednik Olimpijskega komiteja Brazilije, ki ga je osebno povabil med svetovne športne legende, ki so se potegovale za naslov najboljšega na Svetovnem prvenstvu v ekstremnih športih ob velikih in veličastnih slapovih Iguagu. Vse do zadnje puščice je bil Frenk celo v igri za zmago in 100.000 dolarjev nagrade.
Frenk še prime za lok in puščico, a le takrat, ko gre za pomoč klubom in posameznikom. In kot pedagog. A tu se začnejo pisati novi dejavni Frenkovi odtenki. Poučevanje. Najprej v domačem Kamniku, nato v Brdu pri Lukovici. Ko je kraj prvič videl, se je vanj zaljubil in si zaželel, da bi v tem kraju tudi poučeval. Želja se mu je izpolnila čez dve leti. Več kot tri desetletja je ostal zvest kraju in učiteljskemu delu na OŠ Janka Kersnika, kamor se je vozil pogosto s kolesom. Na petek in svetek, po stranskih poteh, v slabem vremenu in zimskem času, previden in viden kot »novoletna jelka«. Bil je učitelj po »potrebi«: poleg športnega »jezika« je poučeval še angleškega in glasbenega. Po potrebi je bil tudi trener in mentor šolskim ekipam: od športnih disciplin do kuharskih veščin. In zmagoval: sam s seboj in skupaj z učenci in šolo.
Več kot 25 let je bil tudi (pogodbeni) strokovni sodelavec in predavatelj na Fakulteti za šport. Aktivnosti v naravi in fiziologija prehrane sta bila priljubljena študijska predmeta, ki sta širila obzorja nazaj k naravi in zdravi prehrani športnikov.
Franc Vengust ob prejemu srebrnega občinskega priznanja s prav tako srebrnim Perovljanom Janezom Majcenovičem in kamniškim častnim občanom Viktorjem Mihelčičem.
Zapis o našem zanimivem sosedu se tu končuje. Po krivici, saj se je njegove pestre in uspešne profesionalne in ljubiteljske kreativnosti le dotaknil. Ker še posluša glasbo srca, se mu zna »prebuditi« nov, enainpetdeseti odtenek - pisateljski talent, ki bo znal popisati življenjske poti in strasti Frenka Vengusta in vseh, ki so ga na teh poteh spremljali. Med prvimi njegovo ženo, hčerko in sina, zaradi veličine njihovega razumevanja, potrpežljivosti in podpore.
Morda pa navdih zanj pride prav med slikanjem, ki mu je bil že davno prerokovan od velikega Lojzeta Perka. In ker je vendar res, da je talent le 20 % uspeha, vse ostalo je srce in volja.
IVANA SKAMEN
10 13. februar 2014
MED GENERACIJAMI
Kamniški OBČAN
Dobrodelno z glasbo
Gospodarska in z njo socialna stiska je v zadnjih letih zarezala globoko v našo družbo. Vse več je pomoči potrebnih, a tudi dobrodelnost, humanitarno delovanje je vse bolj živo. Med društvi, ki pomagajo invalidom, ostarelim, bolnim, socialno ogroženim družinam je tudi Lions klub Kamnik. V sklopu svojega poslanstva človekoljubnosti ter prostovoljne pomoči lokalno in širše prirejajo dobrodelna srečanja, koncerte in predstave, s pomočjo katerih zbirajo dobrodelne prispevke. Eden izmed takšnih večerov s plemenitim poslanstvom je potekal na zadnji januarski večer. V Domu kulture Kamnik so pripravili Zimski dobrodelni koncert v izvedbi skupine Pepel in kri ter Mestne godbe Kamnik. Prijeten večer sta s prav tako prijetnim besedilom povezovala Barbara Božič in Matic Romšak.
Z zbranim denarjem od prodaje vstopnic so družini iz Kamnika olajšali in polepšali življenje. Člani Lions kluba Kamnik so zadovoljni, da je dogodek dosegel svoj namen, obiskovalci pa so uživali v dobri glasbi.
VERA MEJAČ
Odlični kamniški godbeniki in godbenice pod vodstvom Martina Duka-riča sodelujejo na mnogih dogodkih in koncertih, še posebej z veseljem na dobrodelnih.
Utrinki iz Medgeneracijskega društva Jesenski cvet
Čas se vrti, hitreje kot se zdi...
Skupina devetih prostovoljcev-voditeljev skupin, ki delujemo v Občini Kamnik v okviru Medgeneracijskega društva Jesenski cvet, tudi v letu 2014 aktivno nadaljujemo z vodenjem petih skupin starih ljudi za samopomoč, ki se redno tedensko sestajamo. Veseli smo, da smo v svoje vrste privabili še dve prostovoljki iz Kamnika, ki sta vključeni v program Usposabljanja in izobraževanja prostovoljcev za vodenje skupin, ki ga izvaja Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije. Usposabljanje se je pričelo v novembru 2013 in se bo zaključilo decembra letos. Tako se bo v Kamniku v letošnjem letu ustanovila nova skupina, kamor se bodo imele možnost vključiti osebe, ki so vstopile v tretje življenjsko obdobje.
V	decembru je društvo v sodelovanju z Osnovno šolo Preserje pri Radomljah pripravilo prednovoletno srečanje za vse člane skupin. Otroci so nam uprizorili čudovito predstavo KEKEC in nas počastili s pecivom, ki so ga sami spekli. Srečanja se je udeležilo preko 100 oseb. Društvo pa je v decembru na Duplici pri Kamniku organiziralo zaključno srečanje za prostovoljce -voditelje skupin, ki se ga je udeležilo 28 prostovoljcev.
V	februarju bodo voditelji pričeli z mesečnimi intervizijskimi srečanji, ki so namenjeni delu v skupinah, strokovni podpori in informiranju o skupnih aktivnostih društva. Skupino voditeljev vodita Kartini Djalil in Tatjana Prašni-kar. Kamniški prostovoljci - voditelji skupin se še naprej srečujejo v prostorih Mestne knjižnice Kamnik, ki prijazno odstopajo prostore v souporabo. Ostali dve skupini prostovoljcev pa se srečujeta na sedežu društva v Domžalah.
DRUŠTVO V ŠTEVILKAH
Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet deluje na območju UE Domžal in Kamnika. V letu 2013 je na tem območju delovalo 25 skupin starih ljudi za samopomoč. V skupine je bilo redno tedensko vključenih 232 članov, večinoma starih nad 65 let (82 %), od tega je 186 žensk (80 %) in 46 moških (20 %). Da so se skupine redno srečevale in da je delo potekalo v zadovoljstvo članov ter sledilo metodologiji dela v skupinah, je v lanskem letu skrbelo 38 prostovoljcev.
Prostovoljci - voditelji skupin in ključne osebe, ki skrbijo za delovanje društva, so v letu 2013 opravili skupaj 8.509 prostovoljskih ur, kar predstavlja opravljeno delo za 4 redno zaposlene delavce.Posamezni član skupine starih ljudi za samopomoč je bil v povprečju vključen v skupino 7,8 ur na mesec. Prostovoljec - voditelj skupine pa je v povprečju opravil 14 ur prostovoljskega dela na mesec.
Tatjana Prašnikar
PODARIMO SI VESELJE
Za smeh in dobro voljo ni potrebno veliko. Zato smo se prostovoljci in člani skupin starejših za samopomoč Medgeneracijskega društva Jesenski cvet iz Domžal, ki delujemo na območju Občine Kamnik, v novembru že drugič zbrali na srečanju v večnamenski dvorani Doma starejših občanov Kamnik.
Srečanje se je pričelo z uvodno arijo Splavaj misel, ki jo je zapel Jože Gaj-šek ob spremljavi Mitje Žiberta na klavirju. Tokrat smo bili zelo veseli naših gostov. V uvodnem delu so nas pozdravile podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar, direktorica DSO Kamnik Marija Rems in predsednica MD Jesenski cvet Majda Knehtl.
Prav vsi pa smo bili zelo počaščeni, ker se je našemu vabilu odzvala tudi naša posebna gostja, pesnica Darinka Slanovec, ki je spregovorila o svoji življenjski poti ter nas popeljala v svet poezije.
Še vedno jim radi prisluhnemo - Pepel in kri: Tadej Hrušovar, Sandra Zupanc - Sendi, Meta Močnik in Vojko Sfiligoj.
Igor Jurič, lanskoletni predsednik Lions kluba Kamnik, je donacijo 1.500 evrov za pomoč družini iz Kamnika predal Heleni Sterle iz Zveze prijateljev mladine.
V SKEJT PARKU ALPREM VSE BOLJ ŽIVAHNO
Domska mešana skupina »Paglovec« pod vodstvom Rezke Zore in skupina »Bodeča neža« iz Zgornjega Tuhinja, ki jo vodita Antonija Hrastovec in Vera Baloh, sta združili moči in ob spremljavi Mitje na klavirju zapeli beneško ljudsko Oj božime in Poljanškovo Tuhinjska dolina.
Uvodoma so se predstavili članice in člani skupin: domska (mešana) skupina »Paglovec« pod vodstvom Rezke Zore in skupina »Bodeča neža« iz Zgornjega Tuhinja, ki jo vodita Antonija Hrastovec in Vera Baloh. Skupaj so združili moči in ob spremljavi Mitje na klavirju zapeli beneško ljudsko Oj božime in Poljanškovo Tuhinjska dolina. Predstavila se je tudi gostujoča skupina iz Preserij pri Radomljah »Za-upanje« pod vodstvom Kartini Djalil in Tatjane Prašnikar. Predstavitev skupine »Marjance«, ki deluje v prostorih Društva upokojencev Kamnik pod vodstvom Branke Lap in Irme Marije Končnik, je podala Irma M. Končnik ob prebiranju svoje poezije, ki smo ji z veseljem prisluhnili. Skupina kamniških »Metuljev«, ki delujejo pod vodstvom Jožeta Gajška, se je predstavila s skečem Anite Šefer O kruhu in pesmijo Slovenec sem, ki jo je ob spremljavi Mitje zapel Jože Gajšek. Ob zaključku pa se je predstavila še domska skupina »Dobrovoljčki«, ki deluje v DSO Kamnik pod vodstvom Nataše Brišnik, s pesmimi Hej brigade, Slovenci kremeniti in Kranjski Janez. Prijetno srečanje se je končalo z mislijo »Imejmo se radi«.
JOŽE GAJŠEK
Ideja o skejt parku v Kamniku je bila glasna vrsto let. Predstavljenih je bilo več konceptov in lokacij. Zgodilo se ni veliko. Do lanskega leta, ko je skupina kamniških skejterjev z neizmerno željo, vizijo, ustvarjalnostjo in potrpljenjem aktivno pristopila k uresničevanju svojih sanj. Te počasi in vztrajno dobivajo obliko v skejt parku Alprem.
Z brezplačnim najemom do prostorov
Domen Stražar, študent arhitekture in član kamniške Skupine Štajn, se je povezal z lastnikom podjetja Trival-kompoziti, ki jim je ponudil prostor nekdanje tovarne Alprem v enoleten brezplačen najem. Po podpisu enoletne neprofitne pogodbe so se mladi skejterji znašli pred praznim prostorom in pomembnimi odločitvami. Ali naj v prostoru naredijo »krivine« ali »ravnine«, kot da bi skejtali na ulici. Glede na prostor so se odločili za krivine, elemente le-teh pa imajo v Sloveniji le v skejtparkih v Škofji Loki, Postojni in Novi Gorici. Kamničani so se povezali, zaprosili za sredstva na občini, dobili 1.500 evrov, pljunili v roke in začeli. Pred gradnjo mini rampe so očistili prostor, odstranili dotrajan omet s sten, jih prebarvali ter uredili elektriko. Največjo težavo predstavlja pomanjkanje finančnih sredstev za material, saj pridobljena občinska sredstva še zdaleč ne zadostujejo. Takoj ko kaj zberejo, po hitrem postopku nadaljujejo z oblikovanjem prostora in elementov za skejtanje. Na otvoritvi konec junija so predstavili širši javnosti skejterjev mini rampo, ki zavzema dobro polovico prostora. Na začetku so imeli idejo, da bi v celotnem prostoru naredili »bowl«, a so kmalu ugotovili, da to ne bo mogoče.
Skejt park Alprem približuje rolkanje vsem Kamničanom
Že takoj ob prevzemu prostora je bilo kamniškim skej-terjem jasno, da bo bodoči skejt park prostor za druženje, povezovanje, izmenjavo idej, ne le predstavitev rolkanja. Želja je, da je prostor obiskovalcem na voljo brezplačno. Že na otvoritvi konec junija so nakazali smernice delovanja skejt parka. Sodelujoči pri skejt parku Alprem imajo vrsto različnih interesov, zato skejterski dogodki ali sešni niso le druženje ob rolkanju s prikazovanjem in tekmovanjem v raznoraznih trikih, temveč tudi predstavitve umetniških stvaritev. Zadnji v že lepi vrsti dogodkov se je zgodil decembra, ko so odprli prodajno slikarsko razstavo kamniškega skejterja Roberta Kosa, kjer so ob skejtanju in druženju ob jazz glasbi zbirali denar za dokončanje bowla.
Zelo resnih, zagretih in prizadevnih skelterjev je preko dvajset, ne le iz kamniške občine, temveč tudi iz Mengša in Domžal. Če fantje prištejejo še občasne obiskovalce, jih je v skupini preko štirideset, na njihovih dogodkih pa se zberejo skejterji iz vse Slovenije. Skejterji v skejt parku Alprem so prepričani, da je skejtanje oz. rolkanje primerno za vsakogar. V skejt parku se zbirajo tako trinajstletniki kot tudi starejši, najstarejši aktivni član jih ima preko petintrideset. Vsi so se skejtanja naučili sami, si pomagali in druge navduševali z novimi triki. Skejterska kultura je znana po tem, da so vsi, kjerkoli na svetu, med seboj prijatelji. Kjerkoli vidiš skejterja, lahko pristopiš k njemu, mu poveš, da si tudi sam skejter in se kaj novega naučiš, pojasnjuje Domen Stražar, ki je jeseni na študijskem potovanju na Danskem občudoval njihove razkošne skejt parke. S finančnega in trajnostnega stališča je najboljše urediti betonski skejt park, o čemer naši fantje še vedno sanjajo, a hkrati v en glas zatrjujejo, da so s trenutnimi razmerami več kot zadovoljni. A koliko časa še?
Prihodnost skejt parka Alprem negotova
Januarja je enoletna neprofitna pogodba skejt parku Alprem potekla, za novo pa so se dogovorili tik pred izidom našega časopisa. Zaradi novega davka na nepremičnine bodo sedaj morali plačevati najemnino. Čeprav znesek ni visok, pa jih skrbi, kako bo, saj si prizadevajo, da ostaja skejtanje v njihovih prostorih brezplačno, drugih finančnih virov pa zaenkrat nimajo. Ves zbrani denar trenutno porabljajo za dokončanje bowla, kaj pa se bo zgodilo v prihodnje, se še ne ve. Kamniški skejterji pojasnjujejo, da je skejtanje občutek svobode, neke vrste meditacija. Poleti je skejt park s teraso postal družabna točka kamniške mladine, lepo število mladih obiskovalcev je prvič stopilo na »dilco na štirih kolesih«. Mladostne razigrane energije jim ne zmanjkuje, še vnaprej vneto gradijo bowl in upajo, da bodo čez leto dni še vedno uživali v prostoru skejt parka Alprem. Vse bralce vabijo, da jih pridejo pogledat, se morebiti zapeljat, vse dogajanje pa zapisujejo tudi na blogu skejt parka Alprem.
BOJANA KLEMENC
Zaključena konstrukcija bowla, ki obsega polovico skejt parka. Konstrukcijo bo potrebno pokriti še z vezanimi ploščami in polakirati. Pridnim fantom iz skejt parka primanjkuje finančnih sredstev, zato bodo kmalu ponovno organizirali »sešn«, na katerem bodo zbirali prispevke za dokončanje bowla.
Trenutno se v skejt parku Alprem lahko »fura« lepo mini rampi, Domen Stražar (na fotografiji) pa obljublja, da bodo čim prej poskušali dokončati bowl, ki bo skejterjem ponujal dober poligon za nove izzive in radosti.
Kamniški OBČAN
IZOBRAŽEVANJE IN ZNANJE JE POT DO USPEHA
13. februar 2014 11
Novo izvoljeni, stari ravnatelj kamniške GSŠRM mag. Šemso Mujanovič
Kamniška Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra med najboljšimi šolami v Sloveniji
Ta konec tedna, 14. in 15. februarja, na srednjih šolah in fakultetah potekajo informativni dnevi. Kje nadaljevati šolanje? Kje se bom dobro počutil, hkrati pa me bodo najbolje pripravili za študij in delo? Katera srednja šola je prava zame? Ta in podobna vprašanja si proti koncu osnovne šole učenci in starši pogosto zastavljajo. Tega se zavedajo tudi na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik, zato vsako leto na informativnih dnevih številne obiskovalce prijazno vabijo, da najlepša šolska leta preživijo v šoli z dolgoletno tradicijo, ki ima odlične, a hkrati zahtevne učitelje in izvrstne pogoje dela. GSŠRM Kamnik ponuja tri kakovostne srednješolske programe - splošno gimnazijo, ekonomskega tehnika in predšolsko vzgojo. »V zanimivem in ustvarjalnem okolju boste lahko svoje potenciale razvijali v okviru rednega šolskega dela, poleg tega pa so vam na voljo pestre interesne dejavnosti, mednarodne izmenjave, poučne ekskurzije in projektni dnevi, DSD, CISCO, FCE in še in še. Vsaka generacija je nekaj posebnega, zato se vedno znova veselimo novih dijakov. Prepričani smo, da bo tudi vaša generacija ustvarjala zanimive in uspešne šolske zgodbe, zato dobrodošli med nami,« bodočim dijakom sporoča novi - stari ravnatelj mag. Šemso Mujanovič, s katerim smo spregovorili o šolanju na kamniški šoli, njeni preteklosti in prihodnosti.
Mineva dobro leto, odkar se je ŠCRM (Šolski center Rudolfa Maistra) preoblikoval v GSŠRM (Gimnazija in Srednja šola Rudolfa Maistra). Kako se je izkazala sprememba in kje, razen v imenu, je opazna?
Res je. Že več kot leto in pol je, odkar je MIZŠ z novim Sklepom o ustanovitvi ukinilo ŠCRM z obema šolama (Gimnazijo in Srednjo ekonomsko šolo) in ustanovilo GSŠRM Kamnik kot enovito šolo. Že ob prvih informacijah o reorganizaciji smo pretehtali prednosti in slabosti te ministrske namere in ugotovili, da je prednosti več. Ugotavljamo, da nam je ta sprememba omogočila marsikaj postaviti na novo, uspeli smo tudi uveljaviti enotna pravila za dijake vseh treh programov. Šola ima novo celostno grafično podobo, ki je lepa in elegantna. Med drugim smo vpeljali veliko tehnoloških, organizacijskih novosti, stabilizirali vpis dijakov ter uskladili število zaposlenih z dejanskimi potrebami. Postavili smo trdne temelje za uresničitev novih ciljev, ki so usklajeni z vizijo šole.
V začetku februarja si bil potrjen na ravnateljsko mesto za naslednjih pet let. Katere spremembe so bile realizirane pod tvojim vodstvom doslej?
Po neuspešnem postopku izbire ravnatelja v prejšnjem letu, ko nihče izmed prijavljenih kandidatov ni dobil zadostne podpore, sem se prijavil na ponovni razpis, dobil podporo in bil s 1. februarjem imenovan za ravnatelja šole za obdobje naslednjih pet let. V zadnjih letih se šola bistveno bolj odpira in povezuje z lokalno skupnostjo. Krepimo sloves dobre in zahtevne šole, ki od dijakov veliko zahteva in hkrati veliko nudi. Obenem pa se zaposleni zelo trudimo pridobivati in razvijati znanja, ki so potrebna za delo z mladimi.
Zakaj si se odločil, da ponovno kandidiraš za mesto ravnatelja? Ali lahko predstaviš svoje prednostne naloge oz. vizijo šole v obdobju naslednje petletke?
Moto mojega programa je ACTA NON VERBA, saj je vse preveč ljudi, ki veliko govorijo in premalo naredijo. To se je pokazalo tudi pri nas na šoli prejšnje leto, ko med prijavljenimi kandidati ni bilo nikogar od tistih, ki so močni na besednem področju. Moje dosedanje delo je bilo opaženo in prejel sem veliko sporočil podpore. Še vedno imam veliko energije in volje, da dokončam začete projekte in izpolnim nov petletni program. Podpiral bom vse dobre ideje zaposlenih in dijakov, predvsem pa bodo imeli podporo tisti, ki so pripravljeni delati. Delali bomo na področju izboljšanja bralne pismenosti, dviga kakovosti in izboljšanja rezultatov v vseh treh izobraževalnih programih. V prihodnje ne načrtujemo širjenja števila izobraževalnih programov na šoli. Želimo ohraniti štiri oddelke gimnazije, dva oddelka ekonomskega tehnika in dva oddelka predšolske vzgoje. Moja osebna vizija že pred iztekom mandata pa je postati najboljša šola v Sloveniji, kamor bodo želeli priti dijaki tudi od daleč. Veliko pozornosti bomo posvečali na dodatnem izboljšanju kvalitete pouka, dijaki bodo deležni obilice znanja, a hkrati tudi razumevanja. V prihodnje si želimo priti na raven, ko bodo vsi dijaki pripravljeni delati. Z omejitvijo vpisa bi dobili dijake z boljšo učno osnovo, kar bo posledično pomenilo dodatno izboljšanje rezultatov.
Pri izobraževanju odraslih želimo dodati več programov, a ta trenutek niso pravi časi, saj je gospodarska kriza naredila svoje in smo zadovoljni, da je obseg vpisa ostal enak. Upam, da nam bo čim prej uspelo dodati dva strokovna programa s področja računalništva, razvijamo pa tudi programe s področja podjetništva in turizma, saj Kamnik z okolico to potrebuje. Z delovanjem šole želimo na vseh področjih izstopiti iz že poznanih okvirjev, kar bo velik izziv za dijake kot tudi za zaposlene.
Že v času tvojega prvega (skrajšanega) mandata vodenja šole se je odprl program predšolske vzgoje, ki se zelo aktivno vpleta v kamniško javnost. Kako vidiš povezovanje šole z lokalno skupnostjo?
Uspehi programa predšolske vzgoje so res vzpodbudni, a pravo eval-vacijo bomo lahko naredili šele julija, ko bo prva generacija opravila s poklicno maturo. Takrat bomo, trdno verjamem, dokončno potrdili, da smo na pravi poti. Naša šola sodeluje s Kamnikom zelo dobro. Trenutno se z lokalno skupnostjo aktivno povezujemo prek več manjših projektov, predvsem na področju izobraževanja odraslih in kulture, zgledno sodelujemo z Domom kulture Kamnik, širimo povezovanje še z MC Kotlovnico. V pripravi so projektni dnevi za nadarjene dijake v DKK in Kotlovnici, pri katerem bodo poskušali spraviti v življenje Radio Kamnik. Zelo vzpodbujam drugačno delo z nadarjenimi dijaki, katerim redno delo pri pouku zagotovo ne zadostuje.
Ta konec tedna, 14. in 15. februarja, potekajo informativni dnevi za bodoče dijake. S čim boste poskušali prepričati učence, da postanejo dijaki vaše šole? Kolikšno je, po izkušnjah sodeč, zanimanje za informativni dan na vaši šoli in kakšen je dejanski vpis?
Na informativni dan vsako leto pride veliko učencev in njihovih staršev, ki bodo tudi letos deležni zelo zanimivih predstavitev. Letos smo veliko
naredili na področju reklamiranja šole, izvajali smo promocijo tudi s pomočjo novih medijev, največ pa naredimo prav z delom in rezultati, ki se širijo od ust do ust in govorijo sami zase. Vedno se vpiše več dijakov, kot jih pride na informativni dan, saj so nekateri že vnaprej odločeni za šolanje pri nas. Lahko pa zagotovim, da se na informativnem dnevu zelo dobro predstavimo in pogosto slišimo, da pridejo dijaki k nam prav zaradi zelo zanimivega informativnega dneva.
Pripravljate za bodoče dijake na letošnjem informativnem dnevu kakšno posebnost?
Letos smo pripravili dodatne zanimivosti za obiskovalce v šolski avli. Predstavljeni bodo namreč nekateri krožki in pevski zbor, ostale predstavitve bodo še malce izboljšane, a koncept ostaja podoben. Predstavljen bo tudi novi promocijski film, v celoti delo naših dijakov, na katere smo še posebej ponosni. Kljub svoji mladosti so zelo profesionalni, kar so opazili tudi ustvarjalci lanskoletne državne proslave ob Maistrovem dnevu in jih povabili k sodelovanju.
Kaj še posebej odlikuje kamniško Gimnazijo in Srednjo šolo Rudolfa Maistra?
V prvi vrsti nas odlikujejo odlični rezultati na vseh področjih in zelo širok spekter dejavnosti, ki mladim dajejo možnost razvijanja svojih potencialov. Na šoli poteka več kot 30 različnih krožkov oziroma interesnih dejavnosti, med katerimi je nekaj zelo prepoznavnih tudi širši okolici, denimo gledališke predstave Rudolfov ali muzikali angleške dramske skupine.
V zadnjih letih se je kar nekaj kamniških dijakov vpisalo v gimnazijski program v Domžalah ali Ljubljani v prepričanju, da kamniška šola ni več tako dobra, kot je bila včasih. Kaj po tvojem mnenju botruje takim odločitvam?
Kakovost poučevanja se na šoli ni poslabšala, le kontrole nad potekom pouka je bilo nekaj časa manj. Sam veliko hospitiram, z vsakim problemom, se takoj spoprimem in redno spremljam učne rezultate. Mirne vesti lahko rečem, da izvajamo izredno kvaliteten pouk, rezultati našega dela so vidni, pred kratkim tudi v Dnevnikovem objektivu, kjer so bili predstavljeni rezultati mature slovenskih gimnazij. Res pa je, daje dodatna ponudba gimnazijskega programa v naši neposredni bližini (SŠ Domžale) povzročila nekaj manjši interes za vpis na našo šolo. Ker pa dosegamo boljše rezultate, imamo dolgoletno tradicijo in večjo izbirnost, nam Domžale ne predstavljajo prehude konkurence. Nekaj dijakov iz kamniško-domžalskega konca vsako leto izbere šole v Ljubljani, hkrati pa na našo šolo vsako leto sprejemamo dijake iz ljubljanskih gimnazij med šolskim letom. Tisti, ki pridejo iz drugih šol, izpostavljajo kot prednost naše šole večji osebni pristop in prijaznost. Prepričan sem, da bo v prihodnjih letih interes za vpis na kamniško gimnazijo, kot tudi v oba strokovna programa, še večji in bo potrebna omejitev vpisa.
Zima v Kranjski Gori
boom počitnice 2.3.-20.3.2014
ugodna prodaja družinskih sezonskih smučarskih vozovnic
smučam brezplačno od 15.03.2014
nočno sankanje
snežni park
eskimska vas
10% popust na dnevne smučarske vozovnice s kartico Active Slovenia
Število dijakov, ki letos obiskuje GSŠRM: 520 gimnazijcev + 300 v strokovnih programih.
Povprečno število dijakov v gimnazijskem oddelku v letošnjem šolskem letu: 27,4.
Število učiteljev, ki letos poučujejo v gimnazijskem programu: 55. Tri najbolj priljubljene obvezne izbirne vsebine:
-	glasbene vsebine
-	kulturno - umetniške vsebine
-	športni dnevi
Število krožkov, ki so letos na razpolago dijakom gimnazije: 32
Najbolj priljubljeni krožki:
-	kemijski popoldnevi
-	angleški dramski krožek, ki pripravlja muzikale
-	geografski krožek
-	aerobika
V zadnjem času ste vložili kar nekaj sredstev v obnovo šole. Kaj vse je bilo narejeno in kakšni so načrti za prihodnost?
Šolska stavba ima dobrih 40 let, zato zahteva skrbno in redno vzdrževanje. Je pa v dobri kondiciji, saj skrbimo za varnost in dobro počutje dijakov in zaposlenih. Obnovili smo tri garderobe, šolsko knjižnico in nekaj učilnic, sanirali streho nad mostom in klančine, poskrbeli za posodobitev računalniških učilnic, imamo mobilni enoti prenosnih in tabličnih računalnikov, uredili smo dostop do brezžičnega interneta po celi šoli. Med poletnimi počitnicami bomo šolo prepleskali in uredili okolico šole, delno bomo posodobili sistem ogrevanja šole, v načrtu pa imamo še nekaj manjših posegov. Še vedno se bomo trudili za kandidaturo na razpisih za energetsko sanacijo stavbe, saj šola potrebuje nov toplotni ovoj, po domače novo fasado.
Tudi sam si bil dijak kamniške gimnazije. Kaj se je od takrat spremenilo na šoli? Kako si se počutil v šoli kot dijak, učitelj in sedaj ravnatelj? Kakšen pečat je pustilo šolanje na kamniški gimnaziji v tvojem življenju?
Na srednješolske dni imam zelo prijetne spomine. Včasih je bila distanca med dijaki in učitelji precej večja. Starši niso posegali v delo učiteljev, čemur smo danes večkrat priča. Prav je, da starši spremljajo svoje otroke in se z učitelji pogovarjajo, mora pa obstajati medsebojno zaupanje, saj je le tako mogoče doseči maksimalni učinek vzgoje in izobraževanja. Vsaka vloga, ki sem jo v naši šoli doslej imel, je bila nekaj posebnega. Dijak, učitelj, ravnatelj, kmalu bom temu dodal še vlogo starša gimnazijke. Kot dijak nisem nikoli imel ambicij, da bi postal ravnatelj, tudi odločitev za študij na Fakulteti za šport in posledično učiteljski poklic, je prišla tik pred koncem četrtega letnika. Lahko pa ponosno rečem, da sem se na SENŠRM, kot se je takrat šola imenovala, veliko naučil, da sem dobil odlično predznanje in dobre delovne navade, kar mi je zagotovilo redno uspešno opravljanje vseh študijskih obveznosti.
Dandanes se veliko govori tudi o mladini. Kako kot oče, učitelj, ravnatelj vidiš najstnike?
Današnja mladina je zahtevna. Mladi ne verjamejo na besedo, ampak morajo večino stvari izkusiti na lastni koži, želijo dodatna pojasnila. Veliko jih je razvajenih, precej manj jih ima izoblikovane delovne navade. Potrebno pa jih je razumeti, saj imajo neomejen dostop do raznih informacij, ki so večinoma le površinske. Za globlje razumevanje pojmov potrebujejo usmeritev in več angažiranja. Pri večini stvari morajo videti uporabno vrednost, potem se lotijo dela z veliko vnemo. Potrebujejo tudi vsestranskega učitelja, ki spremlja novosti, je širok in pripravljen stopiti iz okvirjev.
Dijaki te podpirajo, spoštujejo in te imajo radi. Pravijo, da imaš zanje vedno posluh in odprta vrata. S čim se največkrat obračajo nate?
Dijaki vedo, da so vedno dobrodošli in se radi oglasijo pri meni v pisarni. Vprašanja, predlogi, težave so različne. Pridejo tudi s takimi vprašanji, kot zakaj morajo nositi copate. Kjerkoli se srečujemo, na hodniku ali v pisarni, me z nasmehom pozdravijo, kar se mi zdi zelo pomembno in prijetno. Na splošno z našimi dijaki nimamo težav, vedno se da pogovoriti in dogovoriti. Imamo krasne dijake.
BOJANA KLEMENC
REKREACIJSKO TURISTIČNI "ENTER
KRANJSKA GORA
RTC Žičnice Kranjska Gora, d.d.
Borovška 103a, 4280 Kranjska Gora, Slovenija
T: 04 5809 400, F: 04 5809 410	SLOtfNM
E: info@kr-gora.si, www.kr-gora.si
12 13. februar 2014
ŠPORT-ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
Jeglič in Stanič Uspešna na mednarodnem turnirju
Kamničani blesteli na dvoranskem državnem prvenstvu
Drago Jeglič in Vladimir Stanič
V nedeljo, 2. februarja, je v Velenju potekal 9. mednarodni karate turnir za pokal Nestla Žganka. Tekmovanje je organiziral karate klub Tiger Velenje v sodelovanju s Karate zvezo Slovenije. Kljub izredno slabemu vremenu in kaotičnim razmeram na cestah se je tekmovanja udeležilo 283 tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Srbije, BIH in Slovenije.
Slabo vreme ni ustavilo tekmovalcev Karate kluba Virtus Duplica v zasedbi Blaž Antonin, Miha Uršič, Žan Bojec, Luka Dacar, Danica Ru-šnjak, Meta Motnikar, Andrej Jeglič in Vladimir Stanič. Že sama pot do Velenja je bila majhna avantura, saj so se na poledeneli cesti umikali podrtim drevesom.
Na tekmovanju je najprej na tatami stopil Drago Jeglič, ki se je pomeril v kategoriji veteranov in sicer v katah. Dosegel je 2. mesto. Luki Dacarju nastop ni uspel in je ostal brez dobre uvrstitve. Miha
Uršič in Blaž Antonin sta tekmovala v kategoriji dečkov 12,13 let -40 kg, borbe. Miha je zasedel 5. mesto, Blaž pa 6. mesto. Ravno tako je 5. mesto osvojila Meta Motnikar v kategoriji mladinke +59kg, borbe. Danica in Žan sta ostala brez dobrih uvrstitev, saj sta borbi izgubila že v prvem kolu tekmovanja. Zadnji je na borišče stopil trener Vladimir Stanič, ki je nastopal v kategoriji veteranov - borbe in se uvrstil na 3. mesto.
B.S.
Brat in sestra Šorn osvajata kolajne kot po tekočem traku
Mlada upa kamniškega strelstva Maks in njegova sestra Sabina Šorn v mladinskih ligah nizata uspeh za uspehom. Maks je med kadeti z zračno puško v Trzinu po dramatičnem finalu zasedel drugo mesto. Teden za tem je s 387 krogi dosegel najboljši rezultat kariere v elitni slovenski članski ligi, nato pa še na dveh kolih mladinske lige zasedel tretje mesto. V Ormožu s 382 krogi, na Ptuju s 381 krogi. Maks je na vseh letošnjih petih ligaških tekmovanjih med kadeti stal na stopničkah in v skupnem seštevku vodi.
V letu 2014 pa z zračno puško odlično nastopa tudi njegova sestra Sabina. Po tem, ko je v Ormožu s 181 krogi bila izenačena s prvouvršče-no tekmico iz Hrastnika, a na koncu dosegla drugo mesto zaradi pravila zadetih centrov, je na Ptuju s 182 krogi pometla s konkurenco v kategoriji deklic do 15 let.
Zelo uspešen začetek leta je tudi za Rožleta Repiča. Na petem kolu prve državne lige je zasedel drugo mesto. Po dobrem rednem delu je s 383 krogi zasedal tretje mesto, v finalnem nastopu desetih strelov pa je zadel kar šest čistih centrov - zadetkov močnejših od 10,5 - in tako krepko premagal pred finalom drugouvrščenega tekmeca, ki je imel v rednem delu tekmovanja pred Rožletom dva kroga prednosti.
Jure Ugovšek
Planinski kotiček
PRIZNANJE IZ NEPALA ZA ČLANA AO PD KAMNIK
V decembru je bila v Etnografskem muzeju v Ljubljani svečana podelitev »diamantnih« priznanj ob 60-letnici prvega pristopa na Čomolungmo. Za to priložnost je iz Nepala prišla posebna delegacija, v kateri so bili med drugim sekretar Ministrstva za kulturo, turizem in civilno letalstvo Nepala Madhu Sudan Burlakoti, odpravnik poslov Nepala v Berlinu Prakash Mani Paudel, nekdanji predsednik Planinske zveze Nepala Ang Tshering Sherpa, Deebas Bikram Shah, generalni tajnik NMA častni generalni konzul Nepala v Sloveniji mag. Aswin K. Shrestha. Diamantne medalje je prejelo 8 slovenskih alpinistov: Andrej Štremfelj, skupaj z Nejcem Zaplotnikom sta bila l. 1979 prva Slovenca na vrhu, Andrejeva žena Marija Štremfelj (z Andrejem sta kot prvi zakonski par na svetu osvojila vrh Everesta), s pristopom po normalni smeri pa tudi Viki Grošelj, Davo Karničar (ki je prvi na svetu neprekinjeno smučal z vrha prav do baznega tabora), Tadej Golob, Matej Flis, Gregor Lačen in Tomaž Jakofčič. Nepalska delegacija je v okviru podelitve najvišjih priznanj PZS v Kopru podelila tudi posebno priznanje Nepalske planinske zveze (NMA) Tonetu Škarji in Planinski zvezi Slovenije, Alešu Kunaverju (posthu-mno), Bojanu Pollaku pa posebno priznanje nepalske nacionalne zveze nepalskih gorskih vodnikov (NNMGA).
Dvoransko državno prvenstvo v lokostrelstvu je predstavljalo vrhunec slovenskih tekmovanj v lokostrelstvu, ki jih je bilo v dvoranski sezoni kar precej. Tekmovalci in tekmovalke Lokostrelskega kluba Kamnik, ki so vso dvoransko sezono v posameznih starostnih kategorijah z ukrivljenim (olimpijskim) lokom dosegali odlične rezultate, so na državnem prvenstvu pokazali vrhunsko pripravljenost in dosegli izjemen uspeh.
Lokostrelski klub Šenčur je na praznični vikend v februarju organiziral največjo slovensko tekmo sezone. Tekmovanja se je udeležilo 275 lokostrelk in lokostrelcev iz 33 slovenskih klubov, veliko pa jih je ostalo doma, ker niso dosegli predpisane norme za nastop na državnem prvenstvu. Kamničani smo na to tekmovanje poslali 25 lokostrelk in lokostrelcev.
V	soboto, 8. februarja, je potekalo državno prvenstvo po posameznih slogih in starostnih kategorijah, hkrati pa je tekma za tekmovalce in tekmovalke od kadetov naprej predstavljala tudi posamične kvalifikacije in kvalifikacije ekip za nastop na absolutnem državnem prvenstvu v nedeljo, 9. februarja.
V	soboto so Kamničani z ukrivljenim lokom osvojili naslednja odličja:
Mlajše deklice:
1.mesto: KLARA KLADNIK
Kadeti:
1.mesto:	GAŠPER ŠTRAJHAR
2.mesto:	ŽIGA RAVNIKAR
3.mesto:	GAŠPER TONIN
Kadetinje:
2.mesto: BARBARA ŠTEFU-LA
Mladinci:
2.mesto:	ANDREJ MAJDIČ
Mladinke:
3.mesto:	MAŠA RAJH
Člani:
1.mesto:	JAKA KOMOČAR
2.mesto:	DEN HABJAN
Pred začetkom absolutnega državnega prvenstva smo od naših fantov in deklet veliko pričakovali in ti so naša pričakovanja tudi opravičili. V kvalifikacijah smo imeli kar osem lokostrelcev med prvih šestnajst, v ženski konkurenci pa dve lokostrelki. Na absolutnem državnem prvenstvu se lokostrelci izločajo v dvobojih v piramidnem sistemu. Isto velja za ekipe, katere sestavljajo trije lokostrelci.
Končni rezultat v olimpijski disciplini, katero že vrsto let gojimo v kamniškem klubu, je bil s strani javnosti sicer pričakovan, za naš klub pa kljub vsemu izjemen. V moški kategoriji se je med prvih deset tekmovalcev uvrstilo kar 8 Kamni-čanov, v ženski pa dve Kamničanki. Ob bučni podpori s tribun smo pri moških spremljali izjemen finale, dvoboje štirih Kamničanov, ki so prikazali izvrstno streljanje.
V borbi za bronasto medaljo je Luka Gjurin premagal Andreja Majdiča, v velikem finalu pa je iz-kušenejši in nekaj let starejši Jaka Komočar porazil Gašperja Štraj-harja. Jaka Komočar je tako zopet ubranil naslov dvoranskega absolutnega državnega prvaka in s tem dokazal, da je trenutno najboljši slo-
venski lokostrelec z ukrivljenim lokom.
Izjemno uspešni so bili tudi naši fantje, ki so tekmovali v ekipnem prvenstvu. V klubu smo sestavili tri moške ekipe, ki so se borili za naslov državnega prvaka še s petimi ekipami iz drugih klubov. Zopet smo imeli na vrhu dve kamniški ekipi, na l.mestu ekipa Kamnik 1 v sestavi:
Jaka Komočar, Gašper Štrajhar in Den Habjan in na 2. mestu ekipa Kamnik 2 v sestavi: Klemen Štrajhar, Žiga Ravnikar in Andrej Majdič. Tretja ekipa v sestavi Luka Gju-rin, Luka Arnež in Gašper Toninje končala na 6. mestu. Fantje iz ekipe Kamnik 1 so dosegli nova državna rekorda.
Kamniške uvrstitve na absolutnem državnem prvenstvu:
Člani, ukrivljeni lok:
1.mesto:	JAKA KOMOČAR
2.mesto:	GAŠPER ŠTRAJ-HAR
3.mesto:	LUKA GJURIN
4.mesto:	ANDREJ MAJDIČ
6.mesto: DEN HABJAN
Ekipno absolutno državno prvenstvo: 1. mesto ekipa Kamnik 1, 2. mesto ekipa Kamnik 2 in 3. mesto ekipa LK Logatec.
7.mesto: ŽIGA RAVNIKAR 9.mesto: KLEMEN ŠTRAJ-HAR
9.mesto: GAŠPER TONIN Članice, ukrivljeni lok:
6.mesto:	MAŠA RAJH
7.mesto:	BARBARA ŠTEFU-LA
ČESTITAMO!
Člani LK Kamnik
Zaključek Tekaškega pokala občine Kamnik 2013
31. januarja smo se v OŠ Stranje zbrali ljubitelji teka, nagrajeni tekači in tekačice ter organizatorji tekem, ki so štele za Tekaški pokal Občine Kamnik za leto 2013. Dušan Papež je v imenu organizatorja zaključka pokala Kluba gorskih tekačev Papež povedal: »Tekaški pokal Občine Kamnik je dokaz dobrega sodelovanja, saj si organizatorji vseh šestih tekem pomagamo in svetujemo. Na tekmah je sodelovalo okoli 1500 tekmovalcev, od tega 500 otrok in mladine, zato bomo v letošnjem letu v pokal uvrstili tudi otroške kategorije. Ponosni smo, da smo ime Kamnika ponesli po Sloveniji in tudi svetu, saj so se teka na Grin-tovec udeležili tekači iz 16 držav.« O pomenu pokala in teka je spregovorila tudi podžupanja Julijana Bizjak Mlakar, ki je dobitnikom priznanj čestitala, organizatorjem pa zaželela še veliko volje in energije. Sledila je podelitev zasluženih pokalov najboljšim trem v skupnem seštevku. V kategoriji mladinci/mladinke je 1. in 2. mesto pripadlo bratoma Božič, tretje pa Martinu Abunarju. Mladinka Karmen Orehek je zasedla 1. mesto. Med člani/članicami sta zmagala Gašper Bregar in Andreja Godec. Na 2. in 3. mesto sta se med člani uvrstila Andrej Trojer in Boštjan Erjavšek, med članicami pa Barbara Galjot in Karmen Klaničnik. Priznanja so prejeli: Gregor Mlakar, Denis Sitar, Mirko Janjatovič, Tomo Petek, Vid Senica, Franci Volkar, Mar-
ko Spruk, Simon Skalar, Metod Močnik, Roman Hudmal, Franci Železnik, Rajko Kepic, Simon Razpotnik, Jože Grčar, Miran Zajc, Miha Potočnik, Rok Koželj, Nataša Planko in Andreja Kušar V kategoriji veterani je 1. mesto pripadlo Ladu Kvedru, sledila sta mu Franci Teraž in Bojan Galin. Priznanja so prejeli: Bojan Kožuh, Rajko Sršen, Miro Škrbinc, Zvone Kemperl, Tone Petek, Marjan Veršnik, Igor Cvelbar, Jasmin Bašič, Miha Hrovat, Brane Povše, Mare Krištofič, Rudolf Sedmak, Anton Knavs. Med veterankami je zmagala Marinka Milic pred Jelko Ravnikar in Slavko Slapar. Justina Koprivni-kar na 4. mestu je prejela priznanje. Gašper Bregar, Denis Sitar, Simon Skalar, Bojan Galin in Rajko Sršen so prejeli majico z napisom »Udeleženec vseh šestih tekov v Tekaškem pokalu Občine Kamnik in imenom«. Miha Potočnik je prejel posebno priznanje kot udeleženec petih tekov, izkazal se je z izjemno voljo, energijo in pripadnostjo teku. Da so tekači lahko tekli, so poskrbeli organizatorji tekem skupaj s številnimi prostovoljci. Pokale so
	
1	1
Udeleženci vseh šestih tekov, ki so šteli za Tekaški pokal Občine Kamnik za leto 2013 : Gašper Bregar, Denis Sitar, Bojan Galin, Rajko Sršen (na fotografiji manjka Simon Skalar).
prejeli: Ivan Urh za organizacijo 18. gorskega teka k Sv. Primožu, Lado Kveder za 25. mekinjski kros - Memorial Mira Petka, Dušan in Mira Papež za 15. gorski tek na Grintovec - Državno prvenstvo za mladino - WMRA Grand Prix, Rajko Jeglič za 8. češnjiški tek - Memorial Zdravka Berlica, Grega Zore za 5. Veronikin tek in Tomo Petek za 13. Miklavžev tek.
Ob koncu smo prisluhnili predavanju Francija Teraža, legende gorskega teka, o podvigu Na 10 najvišjih vrhov v Julijskih Alpah v Sloveniji, ki jih je pretekel v 40 urah. Sledilo je prijetno druženje, kjer so se že utrinjale nove ideje in zamisli tekačev in organizatorjev. Vabljeni, da se v čim večjem številu udeležujete tekem Tekaškega pokala.
Mira Papež
Tradicionalna košarkarska tekma med ŠD SAPPA in TK TRISPORT
V četrtek, 6. februarja, zvečer je v telovadnici OŠ Stranje potekal tradicionalni košarkarski dvoboj med večnima kamniškima rekreativnima rivaloma, športnim društvom SAPPA v modrih in klubom TRISPORT v rdečih dresih. Napeta tekma je minila
v borbenem, a izredno »fer« in športnem duhu. Kot vedno rezultat ni bil odločilnega pomena, temveč je šlo predvsem za športno druženje. Kot je po tekmi povedal vodja ekipe Trisport Miro Kregar, je zmagala ekipa, ki je imela na koncu več sape.
Dijakinje in dijaki GSŠRM uspešni na športnem področju
Dijakinje in dijaki GSŠRM so v preteklih mesecih zelo uspešno nastopali na srednješolskih državnih prvenstvih in osvojili tudi najvišja mesta.
Najuspešnejši so bili dijaki na državnem prvenstvu v uličnem teku, kjer so ekipno osvojili naslov državnih prvakov, državni prvak med posamezniki pa je postal Matevž Planko. Dekleta so ekipno osvojila naslov državnih podprvakinj.
Državnega prvaka imamo tudi orientacijskem teku, kjer je bil med posamezniki najuspešnejši Martin Špen-dl. V skupnem seštevku so dijaki šoli priborili srebrn pokal. Vice prvakinja pri dekletih je postala Veronika Burger.
Medalje so pobirali tudi v ekipnih športih. Najvidnejši uspeh so dosegla dekleta z drugim mestom v odbojki na mivki, v dvoranski odbojki pa se je ekipa dijakinj že uvrstila na finalni turnir, kjer pričakujemo napet boj za prvo mesto. Za spoznanje slabši so bili odbojkarji, ki so nesrečno izpadli šele v polfinalu državnega srednješol-
skega tekmovanja, pred tem pa so prikazali nekaj zelo uspešnih predstav.
Košarkarji so prišli do četrtfinalnega turnirja, dekleta pa so se uvrstila na polfinalni turnir, kjer nestrpno čakajo na zaključne tekme.
V prihodnjem mesecu pričakujemo tudi dobre nastope lokostrelcev, kjer so se vsi dijaki GSŠRM-ja uvrstili v zaključni del tekmovanja.
Vsem dobitnikom medalj čestitamo za uspešne nastope na državnem nivoju in jim želimo čim več športne sreče.
Žiga Repanšek
Kamniški OBČAN
ŠPORT
13. februar 2014 13
Iz tabora Calcit Volleyball
Senzacionalna zmaga proti ACH Volley v polfinalu pokala Slovenije
Ni veliko manjkalo, pa bi Calcit Volleyball po osvojenem pokalnem zmagali s 3:1 (19, -22, 2^
Ni veliko manjkalo, pa bi Calcit Volleyball po osvojenem pokalnem naslovu v ženski konkurenci slavil tudi v moški. Varovanci Marka Bru-mna so na zaključnem turnirju slovenskega pokalnega tekmovanja v polfinalu priredili pravo senzacijo, ko so z odlično igro premagali ACH Volley, žal pa je bila utrujenost prevelika, zato so v finalu izgubili proti odbojkarjem Salonita, ki so peti niz dobili na razliko. Navkljub porazu si Kamničani, ki so se uvrstili tudi v četrtfinale pokala Challenge, zaslužijo čestitke, tako kot tudi ženska ekipa, ki je prav tako igrala v četrtfinalu pokala Challenge, v Modri skupini domačega prvenstva pa je trenutno na prvem mestu.
Za kamniškimi odbojkarji je izredno naporno obdobje, v katerem so odigrali številne pomembne tekme in prav utrujenosti ter težavam s poškodbami gre pripisati dejstvo,
na tekmi dlančnico na desni roki poškodoval Jernej Stavbar, medtem ko je imel Žiga Štern težave s koleni, kar je trenerju Marku Brumnu zmanjšalo nabor igralcev za finalni
zmagali s 3:1 (19, -22, 22, -22, 13). Kot da v njihovih nogah ni bilo več dovolj energije.
»Fantje so finalno tekmo odigrali nekoliko v krču. Dejansko smo vsi že izčrpani, saj so za nami velike obremenitve in potem preprosto ne moremo igrati na svoji ravni. Že od prve minute sem videl, da nismo čisto pravi, da smo težki in da so naše reakcije bolj počasne. V mišicah preprosto ni bilo več goriva,« je poraz s Kanalci komentiral trener Calcit Volleyballa Marko Brumen, najboljši prosti igralec zaključnega turnirja pokala Slovenije Klemen
Kamničani senzacionalne zmage v polfinalu pokala Slovenije proti ACH Vollely niso unovčili v finalu. Foto: Tine Forštnarič.
da senzacionalne zmage proti ACH Volleyju v polfinalu pokala Slovenije niso unovčili v finalu. Le tri dni pred začetkom zaključnega turnirja pokala Slovenije so v Talinu igrali povratno tekmo osmine finala pokala Challenge in si s porazom 2:3 zagotovili nastop v četrtfinalu, kar je po letu 2004, ko so igrali v četrtfinalu zdajšnjega pokala CEV, največji uspeh kluba v evropskih tekmovanjih. Zatem pa so v nepozabnem polfinalu s 3:1 (23, -28, 23, 21) premagali na domači sceni nedotakljivi ACH Volley. Žal si je
obračun s Salonitom. »Praktično vso tekmo smo zelo dobro izvajali začetne udarce ter s tem nasprotnike oddaljili od mreže. In ko je tako, se tudi proti ACH Volleyju da igrati. Vedeli smo, da nimamo česa izgubiti, zato smo igrali sproščeno, kar se nam je obrestovalo,« je po slavju nad zmago najboljše slovenske odbojkarske ekipe zadnjega desetletja povedal Boris Brus. Toda v finalni tekmi Kamničani proti Salonitu niso bili več razpoloženi in še tretjič v letošnji sezoni so morali priznati premoč odbojkarjem iz Kanala, ki so
NAPOVEDNIK TEKEM
ŽENSKE - 1. DOL modra skupina
Šesti krog, sobota, 15. februar, ob 20. uri, Puconci: Kema Puconci ■ CALCIT VOLLEYBALL
Sedmi krog, ponedeljek 17. februar, ob 17. uri, Nova Gorica -Go Volley - CALCIT VOLLEYBALL Osmi krog, sobota, 22. februar, ob 17.30 uri, ŠD Kamnik: CALCIT VOLLEYBALL - Formis
Deseti krog, sobota, 1. marec, ob 17.30 uri, ŠD Kamnik: CALCIT VOLLEYBALL - Braslovče MOŠKI - 1. DOL modra skupina
Šesti krog, sobota, 15. februar, Murska Sobota: Panvita Pomgrad -CALCIT VOLLEYBALL
Sedmi krog, sreda, 19. februar, Nova Gorica - Go Volley -CALCIT VOLLEYBALL
Osmi krog, sobota, 22. februar, ŠD Kamnik: CALCIT VOLLEYBALL -Lunos Maribor
Deveti krog, sreda, 26. februar, Ljubljana: ACH Volley -CALCIT VOLLEYBALL
Deseti krog, sobota, 1. marec, ŠD Kamnik: CALCIT VOLLEYBALL -Salonit Anhovo
KICKBOXING -NOV IZJEMEN USPEH
Kot je že nekaj let tradicija se odvija v začetku februarja eden največjih mednarodnih kickboxing turnirjev Karlovac Open v organizaciji priznanega hrvaškega trenerja Zorana Cicvare iz domačega kluba Tigar. Tudi tokrat se je turnirja udeležila desetina slovenskih klubov od skupno 117, ki so se med 1245 tekmovalci iz 15 držav borili za medalje v point fightingu, light contactu, kick lightu, low kicku in full contactu v vseh starostnih kategorijah.
Člani Kluba borilnih veščin Domžale so dokazali, da so že na začetku sezone odlično pripravljeni.
Rezultati:
Starejše kadetinje point fight disciplina
-	46 kg 3.mesto Hana Mihelčič,
Starejše kadetinje point fight disciplina
-	50 kg 3.mesto Teja Mihelčič,
članice disciplina light contact - 65 kg Petra Žejavac 2.mesto, Teja in Hana Mihelčič iz Komende zopet na ter 2.mesto v disciplini stopničkah...	kick light.
Hribar pa ga je dopolnil: »Na žalost zmage proti ACH Volleyjem nismo kronali s pokalnim naslovom, zato ostaja grenak priokus. Toda tekma z Ljubljančani in potovanje v Estonijo sta nam vzeli preveč energije, tako da v finalu preprosto nismo več mogli zdržati nenehnega pritiska Kanalcev. Vsak od nas si je po zmagi nad našo najboljšo ekipo v zadnjem desetletju še kako želel priti do pokalne lovorike, prepričan sem, da je vsak dal vse od sebe, vendar z izjemo Tončka Šterna nihče ni bil pravi. Mislim, da smo pogoreli na čustveni in telesni ravni.«
Kamničanom v tolažbo ostaja, da sta ob Klemenu Hribarju priznanje za igro dobila še Martin Hrast, ki je bil proglašen za najboljšega organizatorja igre ter mladi, šele 18-letni Tonček Štern kot najboljši napadalec. Naporni ritem tekem v Evropi in
slovenskem pokalnem tekmovanju je pustil posledice tudi v državnem prvenstvu, saj so Calcitovci v Modri skupini na domačem terenu z 1:3 izgubili proti Panviti Pomgradu, medtem ko so Go Volley premagali s 3:2. Zato pa si pohvale zaslužijo za dober odpor v četrtfinalu pokala Challenge, ko so v domači dvorani italijanskemu A-1 ligašu Latini, za katero igra kar sedem reprezentan-tov svojih držav, odvzeli niz.
V državnem prvenstvu pred Mariborčankami
Z uspešnimi igrami v letošnji sezoni nadaljujejo tudi kamniške odbojkarice. V srednjeevropski ligi morajo odigrati le še zaostalo tekmo štirinajstega kroga, vprašanje je le, ali bodo redni del tega tekmovanja končale na drugem ali tretjem mestu. Ne glede na izid tekme na Dunaju pa bodo v polfinalu zaključnega turnirja srednjeevropske lige, ki bo v začetku marca v mariborski dvorani Lukna, igrale z Doprastavom iz Bratislave. Na prvi četrtfinalni tekmi pokala Challenge so pred svojimi navijači izgubile s francosko ekipo ASPTT Mulhouse z 1:3 (-22, 13, -14, -22), ki ima v svojih vrstah kar šest tujk, pet jih igra v prvi postavi, kar sedem let je igrala tudi v ligi prvakinj. Zato pa Kamničanke odlično igrajo v Modri skupini, kjer so izkoristile spodrsljaj Nove KBM Branika, ki je proti ekipi Formis zmagala le s 3:2, tako da imajo varovanke Gašperja Ribiča zdaj točko prednosti pred njimi in lepo priložnost, da v končnico štartajo z najboljšega izhodišča.
Solidno v nižjih kategorijah
Obe drugi kamniški članski ekipi še naprej igrata solidno. Kamničan-ke so v 2. DOL zahod trenutno na šestem mestu s sedemnajstimi točkami, tako da jih do konca sezone čaka boj za obstanek. Druga moška ekipa je v 3. DOL zahod tretja, brez možnosti za napredovanje v drugo ligo. Vse manj možnosti za uvrstitev na polfinalni turnir imajo kadetinje Calcita, ki so minuli konec tedna nepričakovano izgubile obe tekmi na turnirju v Grosupljem. Podobno velja tudi za kadete Calcita, ki pa so še v igri za uvrstitev med štiri najboljše slovenske ekipe. V kategoriji starejših dečkov so Kamničani trenutno drugi v zahodni skupini A lige, v mali odbojki so se Kamničanke uvrstile v četrti krog, tako kot tudi v mini odbojki, kjer so najmlajši člani kamniškega kluba na turnirju tretjega kroga izgubili vse tri tekme.
MIHA ŠTAMCAR
Rad bi zaigral v ligi NBA
Odbojkarice Calcit Volleyballa imajo v Modri skupini 1. DOL trenutno najboljše izhodišče pred končnico. Foto: Primož Mahkovec.
Drejc Kregar je petnajstletni košarkar, ki je v zadnjih dveh sezonah s svojimi predstavami za KK Kamnik (Calcit Basketball), kjer je kapetan kadetske ekipe in nosilec igre v mladinski ekipi, prepričal slovenske strokovnjake ter si ob koncu lanskega leta najprej prislužil vpoklic na širši izbor za kadetsko košarkarsko reprezentanco Slovenije ter tudi na zadnjo All Stars tekmo konec minulega leta. Še lepše pa se je zanj in za vse, ki delujejo v kamniški košarki, začelo leto 2014. Nejc Kregar je bil namreč izbran med 12 najboljših košarkarjev v državi ter v začetku februarja nastopil na zelo močnem mednarodnem turnirju v Turčiji v kategoriji kadetov.
Drejca odlikuje izredno inteligentna igra v napadu, ki je posledica njegove zelo dobre, vendar specifične tehnike, in izredna volja do treninga, kar pa je zagotovo podedoval po očetu, znanemu ultratriatloncu Miru. Drejc se je izkazal za redkobesednega, vendar prijetnega sogovornika, ki najraje spregovori na košarkarskem parketu.
Kdo te je navdušil za košarko? Se morda spomniš kje si prvič vrgel na koš?
Za košarko so me navdušili prijatelji in šolski trener, ki me je povabil na trening. Prvič pa sem na koš vrgel v osnovni šoli.
Kdo je bil tvoj prvi košarkarski trener in kateri te je največ naučil?
Moj prvi košarkarski trener je bil šolski trener Matjaž Balantič. Največ pa me je naučil Sebastijan Žnidaršič, ki je tudi moj kadetski trener.
Se poleg košarke ukvarjaš tudi z drugimi športi? Zakaj si izbral ravno košarko?
Poleg košarke se ukvarjam s smučanjem, občasno tudi s tekom. Košarko sem izbral, ker sem žogo preprosto vzljubil in se ob igranju sprostim.
Kako ocenjuješ letošnjo sezono?
Malo sem sicer razočaran, ker smo s kadetsko ekipo za las zgrešili prvo ligo, vendar smo po prvem delu sezone neporaženi, zato bi lahko rekli, da nam gre kar dobro. Rad pa bi se zahvalil vsem, ki nas podpirajo.
Si na širšem spisku kadetske reprezentance Slovenije, prav tako si nastopil na ALL-star tekmi v Grosupljem. Izgleda, da so trenerji opazili tvoje dobre igre, kako pa sam ocenjuješ svojo igro? Kje vidiš rezerve?
Mislim, da napredujem hitro, saj košarko resno treniram šele dve leti. Najbolj lahko izboljšam svojo igro v obrambi.
Katera je tvoja najbolj priljubljena ekipa v Evropi in v ligi NBA?
V Evropi sicer najbolj priljubljene ekipe nimam, rad pa gledam igro Barcelone. V ligi NBA pa navijam za Miami Heat zaradi njihove dinamične igre.
Imaš vzornika?
Moj vzornik je Michael Jordan, ki je dokazal, da se s trudom da doseči vse. Kot mlad igralec ni prišel v srednješolsko ekipo, zdaj pa je znan kot najboljši na svetu.
Letos nastopaš tudi v članski ekipi. Kako je igrati s starejšimi igralci?
Zelo sem vesel, da sem dobil to priložnost, saj so igralci zelo izkušeni in lahko še bolj napredujem. Igrati je težko, saj so telesno močnejši in boljši, vendar mislim, da lahko ekipi veliko ponudim.
V čevlje katerega košarkarja bi stopili za en dan?
Najbrž v čevlje LeBrona Jamesa, saj bi nekoč rad zaigral v ligi NBA.
S čim bi se ukvarjal, če ne bi igral košarke?
Najbrž s triatlonom, s katerim sem se ukvarjal od malih nog, dokler nisem začel igrati košarke.
Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?
Moje sanje so definitivno igrati v tujini, še posebej v ligi NBA.
Robert Prosen Foto: Aleš Fevžer
H2O polo novice
Kamniški vaterpolisti še vedno prvi
Vaterpolisti Kamnik Slovana so v četrtem krogu državnega prvenstva izgubili proti članom Jadranske lige Braniku iz Maribora, končni rezultat je bil 9:11. Kamniški vaterpolisti so vso tekmo lovili mariborske vaterpoliste, a jim tokrat ni uspel preobrat, kot na tekmi proti Triglavu. Za Kamnik Slovan so dali gole: Novak Sebastijan 4, Bečič Elvir 2, Leskovec Tilen, Stele Martin in Šenica Gašper 1 gol. Še vedno je pogled na trenutni vrstni red razveseljiv, saj kljub porazu v tem krogu ostajajo na 1. mestu.
Da zmagi v prvih dveh krogih nista bili naključje, so Kamničani dokazali z remijem proti Triglavu. Tekma je bila zanimiva in polna preobratov, ko so se Kranjčani dvakrat oddaljili na 3 gole, a kamniški vaterpolisti so bili nepopustljivi in odlični v obrambi, kar se jim je obrestovalo z remijem. Prav vse igralce kamniške ekipe lahko pohvalimo, saj so ves čas tekme verjeli v uspeh. Gašper Žurbi je v nekaterih akcijah z dobrimi obrambami zaklenil kamniški gol, Tilen Leskovec dokazuje, da je izvrstni strelec, saj je bil zopet najboljši s tremi goli, Martin Stele je nezaustavljiv na centru (na njem ekipa dobiva izključitve in petmetrovke, pa še kak gol da), po en gol so poleg Steleta dosegli še Nik Nikolič, Sebastijan Novak in Elvir Bečič, igrali pa so še: Blaž Benkovič, Urban Benkovič, Urban Stele, Jaka Zorman, Tadej Debevec, Blaž Briški in Gašper Šenica.
Aktivne so tudi mlajše kategorije. V nedeljo, 25. januarja, so igrali mla-
dinci v Ljubljani na bazenu Kodeljevo, premagali so Kokro iz Kranja 16:6 in Bonifiko iz Kopra 11:6. Trenutno zasedajo 2. mesto v državnem prvenstvu.
1. februarja je v Kranju potekal turnir za kadete do 15 let, ekipa VD Kamnik je igrala z Ljubljano, vrstnike iz slovenske prestolnice so premagali s 15:8, ravno tako so bili boljši od Bonifike iz Kopra, ki so jo premagali s 23:14. Strelci za Kamnik so bili: Timi Ostrež 12, Komatar Žan 9, Briški Blaž 8, Burgar Kristijan 4, Kerznar Jaka 2, Bergant Rok, Lukič David in Belentin Blaž po 1 gol.
Mlajši kadeti so trenutno na drugem mestu v državnem prvenstvu.
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in za veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(Tone Pavček)
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete
FRANCKE DROBNIČ
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, njenim sostanovalcem iz Kranjske 4č in sosedom iz Paglovčeve ulice za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče.
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Januar 2014
O srečna tista duša, ki ima čisto vest, tu večni mir okuša in Bog je nje posest.
ZAHVALA
V 87. letu je k Bogu odšla
IVANKA DOLINŠEK
Jvudova mama z Okroglega
Zahvaljujemo se osebju ZD Kamnik in vsem vaščanom za pomoč v času bolezni.
Hvala za izražena sožalja, pomoč, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku Antonu Prijatelju, stranjskim pevcem, nosačem ter vsem, ki ste pomagali in našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Februar 2014
O, mama moja!
Zdaj v temnem grobu spiš,
a v srcih naših še živiš.
Spomin nate ne bo zbledel,
dotlej, ko zvon v slovo bo nam zapel ...
ZAHVALA
V 93. letu je življenjsko pot zaključila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta
MARIJA DROLC
Rebolova mama iz Češnjic 16
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame in težkih trenutkih slovesa se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sosedom za vso pomoč in požrtvovalnost ter gospodu župniku Nikolaju Štolcarju za vse obiske na domu in lepo opravljen obred.
Hvala tudi vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je bilo mamino življenje lažje in lepše.
Vsi njeni domači
Februar 2014
Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan nad mano grob preran.
(O. Župančič)
ZAHVALA
In prišel je dan, ko nas je zapustil in izbral nam in sebi svojo pot. V 51. letu starosti je odšel naš
JANEZ SMOLNIKAR
iz Tunjiške Mlake 6a
S spoštovanjem in hvaležnostjo se bomo za vedno spominjali vseh izrečenih besed sožalja, stiskov rok, darovanih sveč, cvetja, finančne pomoči, celotne izvedbe opravljenega pogrebnega obreda in vse pomoči vseh naših prijateljev, sovaščanov, sosedov, sorodnikov in znancev.
Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od njega in ste bili z nami v zadnjih trenutkih slovesa.
Vsem še enkrat ISKRENA HVALA!
Vana, Tim, oče Slavko, brat Slavko
Januar 2014
STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI
hitro, kvalitetno in ugodno
031 689 832
TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik
Hvala ti oče za dom in življenje, hvala za čas, za ljubezen, skrbi, hvala za nauke, drobne nasvete. Oče, naj večna ti lučka gori.
ZAHVALA
V 88. letu se je od nas za vedno poslovil dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric
DRAGO KAROL PIRC
iz Slatnarjeve 23, Kamnik
Sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za darovano, izrečeno sožalje in sočustvovanje. Hvala gospodu župniku in pevcem za lepo izpeljan pogrebni obred.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot in ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
Januar 2014
- — I
Za vedno zatisnila si oči, mislili smo, saj samo spiš, in tebe nič in nihče ne prebudi, grenka žalost v naših srcih ždi.
ZAHVALA
Tiho in nepričakovano se je v 82. letu starosti od nas poslovila naša draga mama
FRANČIŠKA TERBOVŠEK
rojena Kovač iz Kamnika
Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede
sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvala gospodu župniku za čuteče opravljeno pogrebno
slovesnost in pevcem kvarteta Grm za lepo petje. Posebna zahvala Komunalnemu podjetju Kamnik za izpolnjeno
željo.
Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njeni Januar 2014
& ^
Ko za vedno zaspiš, se nikoli več ne zbudiš, beseda tvoja v nas živi, med nami si, med nami si.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj je v 63. letu odšla naša mamica, žena, tašča, babica, prababica, sestra in teta
OLGA MILETIČ
rojena Lunder
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in pomoč.
Posebna zahvala patru Lovrenciju Anželju in OŠ Frana Albrehta.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Vsi njeni
December 2013
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 74. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast, brat in stric
PETER FISCHER
Iz Kamnika
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom
in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvaležni smo osebju DSO Kamnik za nego in pomoč in vsem, ki ste
nam v času njegove težke bolezni kakorkoli stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, pogrebnikom, pevcem Tunjiškega okteta za čutno zapete pesmi in
župniku gospodu Dularju za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
Januar 2014
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
V 52. letu nas je nepričakovano za vedno zapustil sin, oče, brat, dedek, stric, tast, nečak in bratranec
VIKTOR TRAVEN
iz Črne
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izražena sožalja, podarjeno cvetje
in sveče ter svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku, pevcem in govorniku za
poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi December 2013
Kogar imaš rad resnično rad, nikoli ne umre ... le daleč, daleč je.
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 72. letu življenja zapustila naša draga mama in babica
ANICA BARAKOVIČ
iz Stahovice
Iskrena hvala za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli iskreno radi in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerki Brigita in Sabina z družinama
Januar 2014
Ni smrt tisto, kar nas loči. in življenje ni. kar druži nas.
Brez pomena zanje so
V 73. letu se je od nas poslovila naša draga sestra in teta
ANICA KONDA
Zahvaljujemo se vsem sosedom in prijateljem za izražena sožalja, besede tolažbe in vso pomoč v težkih trenutkih.
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Januar 2014
Vsi, ki jih imamo radi, nikdar ne umro. Le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so tu in ostanejo.
(J. Medvešek)
ZAHVALA
V 38. letu je tiho in za vedno odšla naša draga hči, žena in mamica
MOJCA PETEK
iz Županjih Njiv
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, podarjeno cvetje, sveče, darove in številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji pomagali premagovati bolezen in ji nudili toplino in ljubezen.
Hvala vsem, ki jo imate radi.
Vsi njeni
Januar 2014
Kamniški
Občan
KI sasa.mejac@siol.net kamniskiobcan@siol.net
©	01/83 91 311,
Tudi na www.kamnik.si	041/662 450
ZANIMIVOSTI
13. februar 2014 15
Kaj storiti, če se na belih strminah pripeti nesreča?
Smučanje je med bolj priljubljenimi zimskimi športi Slovencev. Ker pa se na naših smučiščih poškoduje vsako leto kar odstotek smučarjev, bi morala biti pozornost vseh odgovornih, pa tudi smučarjev, usmerjena predvsem v varno smuko. To še posebej velja med šolskimi počitnicami, ki so pred vrati. Na srečo se velika večina nesreč konča le z manjšimi poškodbami. Na zvezi potrošnikov Slovenije so nam povedali, kaj storiti, če se na belih strminah pripeti nesreča.
Če se zgodi nesreča na cesti, večina ve, kako ukrepati, če pa se zgodi na smučišču, pa mnogi ne vedo, da je to področje tudi zakonsko urejeno. Zakon o varnosti na smučiščih namreč določa pravice in dolžnosti upravljavca smučišča in njegovih nadzornikov, ureja tudi pooblastila policistov na smučišču in določa pravila ravnanja smučarjev in drugih obiskovalcev na urejenih smučiščih. Pravila so namenjena prav zagotavljanju varnosti in večjega reda na smučiščih ter varovanju smučarjev pred poškodbami.
Kako ukrepati, če se zgodi nesreča?
Če menite, da je za vašo poškodbo kriv upravljavec smučišča ali drug smučar, je treba takoj poklicati na pomoč reševalno službo in nadzornika smučišča, ki bosta sestavila zapisnik o nesreči ter fotografirala prizorišče nesreče, svetujejo na ZPS in dodajajo: »Če imate pri sebi mobilni telefon ali fotoaparat, tudi sami fotografirajte kraj dogodka, seveda če lahko to storite. Svetujemo tudi, da shranite svojo veljavno smučarsko karto. Poskušajte zbrati tudi imena in naslove prič dogodka, saj so pri dokazovanju krivde največkrat ključne.« Vsakdo pa se mora zavedati, da mora, ko je očividec ali nepoškodovani udeleženec nesre-
če, počakati na prizorišču do prihoda nadzornika ali policista, še opozarjajo na ZPS.
Pri nesreči se običajno ugotavlja tudi psihofizično stanje poškodovanega smučarja, zlasti, ali je poškodovanec morebiti pod vplivom alkohola, ali je uporabljal zaščitno čelado ter drugo zaščitno opremo.
Ukrepajte takoj
Nujno takojšnje ukrepanje poškodovanega smučarja ali oseb, s katerimi smuča, je pomembno zato, ker bo moral kasneje sam dokazovati obseg škode, ki jo je utrpel, morebitno nedopustno ravnanje upravljavca smučišča ali drugega smučarja/obiskovalca ter vzročno zvezo med njihovim nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo. Poškodovani smučar lahko sproži odškodninski postopek neposredno zoper upravljavca smučišča, drugega smučarja ali zavarovalnico, pri kateri ima povzročitelj škode sklenjeno zavarovanje, ki krije takšno odgovornost.
Kajpa stroški reševanja?
Ko se zgodi nesreča na smučišču, je pogosto potrebno tudi reševanje in medicinska pomoč. Zavedati se moramo, da za to dvoje velja različna ureditev na slovenskih in na smučiščih čez mejo.
Za poravnavo stroškov prevoza s slovenskih smučišč je dovolj zdravstvena kartica. Podobno kot
^^e čevetfifuCc
VELIKOPLANINSKI MED
V turistično ponudbo »Okusi Kamnika« se bo lahko vključila nova ponudba - velikoplaninski med. Vsaj tako bi lahko sodili glede na to, da je bil poleti na planini Konjščica postavljen čebelnjak. Koliko je to v skladu z odlokom o zavarovanju območja plemenilne postaje čebel Josipa Verbiča v Kamniški Bistrici in drugimi akti o zaščiti Velike planine, pa je drugo vprašanje. To dokazuje, da bi se morali razvoja turizma in še česa drugega lotevati veliko bolj usklajeno.
www.irmi.si

STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel, fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
POGREBNIH d
.0.0.
Pogrebne storitve, Dvoije 13.4207 Cerklje TBL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v,mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in t^ini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILAPEVCEVINTROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
pri drugih nesrečah se stroški za prvo pomoč, nujno medicinsko pomoč in prevoz do kraja, kjer lahko poškodovanec dobi ustrezno zdravstveno oskrbo, poravnajo iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v ustreznem odstotnem deležu.
Če poškodovani smučar ni zavarovan, mora stroške poravnati sam. Četudi v trenutku nesreče pri sebi nimate kartice zdravstvenega zavarovanja, vas bodo reševalci ustrezno oskrbeli in poskrbeli za prevoz v dolino. Če je vašo nesrečo povzročil nekdo drug, lahko zavarovalnica terja povračilo stroškov od povzročitelja nesreče, npr. od vinjenega smučarja.
Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja na smučiščih v tujini ni dovolj. Reševanje na smučiščih v drugih državah običajno ne sodi med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Preden se odpravite na smučanje čez mejo, ne pozabite skleniti zdravstvenega zavarovanja z asistenco v tujini - račun za zdravstveno oskrbo na smučišču ter prevoz do najbližje ustrezne zdravstvene ustanove, največkrat s helikopterjem, bo hitro presegel nekaj tisoč evrov.
Je smučar zavarovan, ko kupi smučarsko vozovnico?
Imetnik smučarske je vozovnice zavarovan pri prevozu na vseh žičniških napravah in pri uporabi smučišča, in sicer za primer telesne poškodbe, poškodovane opreme oz. tovora, vendar je upravljavec smučišča odgovoren le, če poškodbe nastanejo po njegovi krivdi ali zaradi njegove malomarnosti.
Če odhajate na smučanje v tujino, torej ne pozabite na zdravstveno zavarovanje
Glede na visoke stroške zdravljenja marsikje v tujini, je zagotovo najpomembnejše zdravstveno zavarovanje. V Evropi že obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavlja nekatere nujne zdravstvene storitve ali vsaj nujno pomoč. Na potovanjih
izven Evrope boste morali zdravljenje poravnati iz lastnega žepa, če ne boste poskrbeli za ustrezno zdravstveno zavarovanje. Preden izberete zavarovanje, povprašajte, katere storitve vključuje in katerih ne oz. v kakšnem obsegu so vključene. Zavarovalne vsote izberite tudi glede na to, v katero državo potujete. Razlike v premijah niso velike, zato se raje odločite za višje vsote.
Nujno je, da se zavedate, da vas tudi sklenjeno zavarovanje ne bo
nujno ščitilo v vseh primerih. Pred izbiro preverite, kaj zdravstveno zavarovanje krije in česa ne, saj so pogosto izključene posamezne aktivnosti, kot na primer ukvarjanje z ekstremnimi športi, vožnja z motornim vozilom brez ustreznega vozniškega dovoljenja... Če vas kljub previdnosti doleti nepredvideno, obvestite asistenčni center in se ravnajte po njihovih navodilih. Pri kaznivih dejanjih morate obvezno obvestiti tudi policijo.
Gostisce GTC 902 ČRNIVEC
Tirosek 73
® 03/83 94 602 041/689 865
Pravočasno si zagotovite rezervacijo za prijetna praznovanja ob živi glasbi:
VALENTINOV PLES v petek, 14. februarja PUSTOVANJE v soboto, 1. marca PLES OB DNEVU ZENA v soboto, 8. marca PRAZNOVANJA, OBHAJILA, BIRME, OBLETNICE
Pravočasno si rezervirajte datum praznovanja, da bo vaša poroka takšna, kot si želite!
Vabljeni tudi na nedeljska inpraznična kosila.
Novi peugeot 308 smo bogato opremili in vam ga skupaj s programom cenejšega vzdrževanja Moj Peugeot in štirimi leti jamstva ponujamo po odlični ceni: 13.990 evrov za bencinski motor in samo 300 evrovveč za dizelski.
* Peugeot 308zg 13.990€.Ponudbgveljgzg peugeot 308ACCESS j,6THPzmeglenkgmiinkljukgmivbgrvikgroserije obngkups pomočjo Peugeot Fingncirgnjg (produkt povezgni).Štiriletg jgmstvg vključuje dve letipogodbene ggrgncije in dve letijgmstvg OPTIWAY oziromg do 60.000 prevoženih kilometrov.
Porabav kombiniranem načinu Vožnje^^-S^ I./100 km. Izpuh C02:93 -134 g/km. Podrobnejše informgcije o porabi gorivg inemisijgh C02 novih osebnih vozil Peugeot ngjdete v priročniku ovgrčni porabi gorivg in emisijgh CO2, ki gg Ighko brezplgčno pridobite ng prodgjnem mestu in ng www.peugeot.si.
NOVI PEUGEOT 308
MOTION & EMOTION
PEUGEOT
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, I servis: 01 /729 92 01, prodaja: 01 /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367 I
PRODAJALEC LETA2013
Tiho sedaj si odšel, kot lepa misel, ki mine, in nam pusti le spomine... Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a, ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
(J. W. Goethe)
ZAHVALA
V 77. letu je svojo življenjsko pot sklenil naš dragi oče in dedi
FRANC DEJAK
iz Kamnika, Klavčičeva 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, kolektivu Vrtca Antona Medveda Kamnik za pisna in izrečena sožalja, za besede sočutja, objeme, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala gre osebju Doma počitka Mengeš za skrb in nego v času njegovega bivanja v domu.
Njegovi najbližji
Februar 2014
In sta zletela gor proti nebu in potonila v teman ocean. Odtlej je eno sonce več na nebu in eno sonce na zemlji manj.
(Tone Pavček)
ZAHVALA
V 84. letu starosti je tiho odšla naša draga babica, mami in sestra
VILJEMINA MATJASIC
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku in namesto rož darovali Slovenskemu združenju za pomoč pri demenci Spominčica. Posebna zahvala gre Domu starejših občanov Kamnik, kjer je bivala v zadnjih letih življenja in ge. Vidi Kocjan, ki jo je zadnja leta razveseljevala s svojimi obiski v domu. Hvala tudi župniku g. Tonetu Dularju za lepo opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njeni
Kamnik, januar 2014
~hiajCma trgovina z veCifco ponucf(oot
Pri nas boste našli vse pripomočke in material za ročna dela:
sukance, šivanke in drug šiviljski pribor
gumbe in zadrge široko ponudbo gobelinov in tapiserij blago za vezenje in prte prejice za kvačkanje in vezenje volne in bombažne preje za pletenje in kvačkanje pletilke in kvačke vseh dimenzij
Obiščite nas na Glavnem trgu 7 v Kamniku, od ponedeljka do petka od 8h do 12h in od 15h do 19h ter ob sobotah od 8h do 12h http://www.monna-lisa.si/ tel.: 01 83 11 205
)
imEa w ffsßmra
Za otroke smo v času zimskih počitnic pripravili pestro in zabavno počitniško v varstvo.
Vsak dan vas čakamo z bogato animacijsko ponudbo (športne in zabavne igre v bazenu, ustvarjalne delavnice, družabne igre, karaoke, plesne delavnice in se in se ...).
Najmlajše bo obiska! tudi palček Snaviček.
u _
^irSNOVIK
----i Tii.i] lih Li ■
Terme Snovik - Kamnik, Tel.: 080 81 23, www.terme-snovik.si, info@terme-snovik.si
* TERME

Optika Škofic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
VELIKA AKCIJA SONČNIH OČAL!
Šola, ki mi je blizu!
Kamniški
K sasa.mejac@siol.net kamniskiobcan@siol.net
Občan
S 01/83 91 311, 041/662 450
Tudi na www.kamnik.si
Se sprašuješ, kam naprej. Na Srednji šoli Domžale lahko izbereš smer, ki ti je najbližje.
Izbiraš lahko med programoma splošna gimnazija in tehnik računalništva ter poklicno-strokovnimi programi:
trgovec, avtoserviser, instalater strojnih inštalacij, ekonomski tehnik (RTI) in strojni tehnik (RTI).
SŠ Domžale = splošna gimnazija + poklicna in strokovna šola. Klikni www.ssdomzale.si.
Vabljeni na informativna dneva 14. in 15. februarja 2014!
Programi GIMNAZIJE IN SREDNJE ŠOLE RUDOLFA MAISTRA Kamnik
Dragi devetošolci!
Bliža se konec vaše osnovne šole in še malo pa boste postali dijaki. Izbira srednje šole je pomembna prelomnica in odločitev, ki lahko bistveno zaznamuje prihodnost. Ponudba šol je pestra, vsaka se ponaša s svojimi posebnostmi, zagotovo pa nam je vsem skupno to, da vas želimo kar največ naučiti in dobro pripraviti za nadaljnje življenje. Upamo, da vam bomo pri izbiri ustrezne srednje šole pomagali z informacijami o programih, za katere se lahko odločite na GSŠRM Kamnik.
Programi, ki jih izvajamo, se med seboj razlikujejo po vsebini, načinu dela in zahtevnosti. Poleg šolskih aktivnosti organiziramo še vrsto dodatnih dejavnosti, ki mlade povezujejo na družbenem, umetniškem, kulturnem in športnem področju. Izbira je kar velika, za mnoge pa predstavlja pomembno prednost to, da se lahko po želenem programu izobražujejo blizu kraja bivanja.
splošne mature. V okviru maturitetnih predmetov se lahko za opravljanje petega predmeta pripravljajo tudi tisti dijaki, ki imajo že opravljeno poklicno maturo ali jo bodo opravljali v tekočem letu.
GIMNAZIJA
GIMNAZIJSKI PROGRAM omogoča pridobitev široke splošne izobrazbe in je namenjen dijakom, ki bodo izobraževanje nadaljevali na različnih univerzah. Splošni program bogatimo z dodatnimi vsebinami in tako oblikujemo oddelke s poudarkom na naravoslovju (več pozornosti fiziki, kemiji in biologiji), jezikoslovju (več tujih jezikov in slovenščine) in družboslovju (več vsebin s področja psihologije, sociologije in filozofije). V prvem letniku poteka pouk po enotnem urniku v vseh oddelkih, v višjih letnikih pa se razlikuje po številu dodatnih urza posamezno usmeritev. Na kamniški gimnaziji se trudimo, da mladim privzgojimo dobre delovne navade in jih opremimo z znanji, ki predstavljajo odlično popotnico za študij in življenje. O njihovi uspešnosti poleg zavidljivega števila zlatih maturantov govori tudi dejstvo, da je veliko uspešnih Slovencev, ki delujejo tudi onstran domovine, izšlo prav iz naše gimnazije.
MATURITETNI TEČAJ
Ze vrsto let izvajamo tudi MATURITETNI TEČAJ v obliki rednega pouka. Predstavlja dodatno leto, v katerem se dijaki z opravljeno poklicno maturo, zaključnim izpitom ali nedokončano gimnazijo pripravljajo na opravljanje
načrtih, turizmu in poslovnem komuniciranju s poslovnim bontonom. Program se zaključi z opravljeno poklicno maturo, kar kot strokovna usposobljenost omogoča zaposlitev, hkrati pa nadaljevanje izobraževanja v izbranih študijskih programih.
PREDŠOLSKA VZGOJA
Izobraževanje po programu PREDŠOLSKA VZGOJA omogoča pridobitev poklica vzgojiteljica predšolskih otrok. Zanimiv je za vse tiste, ki jih veseli delo z otroki v predšolskem obdobju, sam program pa je zasnovan ustvarjalno, pestro in zanimivo. Velik poudarek dajemo praktičnemu usposabljanju in sodelovanju z vrtci ter najrazličnejšim projektom, s katerimi si dijaki pridobivajo izkušnje. Program dijake usmerja k izoblikovanju celovite osebnosti, ki bo kos nalogam in izzivom pri tako pomembnem ter zahtevnem delu, kot je vzgoja otrok. Program se zaključi z opravljeno poklicno maturo, kar kot strokovna usposobljenost omogoča zaposlitev, hkrati pa nadaljevanje izobraževanja v izbranih študijskih programih.
EKONOMSKI TEHNIK
Program EKONOMSKI TEHNIK omogoča pridobitev širokega splošnega in strokovnega znanja s poudarkom na praktičnih vsebinah. Dijaki lahko izbirajo med zavarovalniško-bančniško in podjetniško smerjo. Znotraj prve so izoblikovani moduli zavarovalništvo, bančno in finančno poslovanje ter borze in poslovanje upravnih organov, znotraj podjetniške smeri pa je poudarek na trženju, komercialnem in finančnem poslovanju, poslovnih
V vseh programih namenjamo velik poudarek projektom, mednarodnemu sodelovanju in splošni razgledanosti, kar dijakom omogoča širok nabor znanj za poklic in študij. Zlasti pri strokovnih programih pa vseskozi zasledujemo potrebe trga in se nanje odzivamo pri oblikovanju vsebin odprtega kurikula.
Več informacij o GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI RUDOLFA MAISTRA KAMNIK boste izvedeli na INFORMATIVNIH DNEVIH v petek, 14. 2. ob 9. in 15. uri ter v soboto, 15.2., ob 9. uri. Pokukali boste lahko v naše učilnice, se pogovorili z dijaki in profesorji ter začutili ritem srednješolskega vsakdana.
Pokličete nas lahko tudi na telefonsko številko 01-830-32-00 ali obiščete na spletni strani www.qssrm.si
GLy
(([hif^-_I
GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA