i, Me1
ventu
:nriKi
Carili
)ksej
:rik,
ij, z|;
1 F- k
can» ne ove
so vi
V.
rbe >roti i Me
Narodna in Studijska Knji’-inica via Ceppa,»; T P I E S T E
DELO
GLASILO, AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K. Pl
U R E D N ! S T V O . 1 N U P P A V
Odgovorni urednik: RUDOLF EI.AŽiC (BW)
-M*-. « «*. tip. R.V» ol io,robi,«o
Leto IX. itev. 27 ;456)
TRST • SOBOTA, 20. JULIJA 1957
Posamezna štev. 25 Lir
NAPREJ ZA POPOLNO UVELJAVITEV
politične linije VIII. kongresa KPI
slov' <1 11., do 13. julija je bilo v Rimu skupno zasedanje Cen-lko ' halnega komiteja in Centralne kontrolne komisije Komu-ga V «tiene partije Italije. Glavno poročilo je imel generalni sedite etar kpi tov. Togliatti. Na zasedanju so razpravljali o šte-dkup» a^tunlnih vprašanjih, med katerimi je bilo tudi vpraje odobritve pristopa tržaških komunistov h KPI. Poročilo Vi. kongresu KP v Trstu je jul senator Pellegrini, ki je navzoč tudi na omenjenem zetjen "gresu. tržaške komuniste so incoS’ tem zasedanju zastopali to-''si \ idali, Marina, Šiškovič liurlo. Daljši izvleček Tonijevega poročila objavljana drugi strani našega lista.
«tl
0
JE
Jb vstopu
V KPI
Slov a uni
retekli teden se je vršilo v Rimu zasedanje Centralne-_ _ komiteja in Centralne kon-lajmb 'Le komisije Komunistične udmi itije Italije, katerega se je - 1 t*f“žila tudi delegacija fede-'u ' " ‘je tržaških komunistov. To 1 'Manje predstavlja važen da. v zgodovini tržaškega ko-r«stičnega gibanja.
v • 111 C
13.30 Pojitev tržaške partije s I in kooptiranje njenih vo-T11 il članov v vodilne organe je za delavski razred in 'ne množice, slovenske in 'jonske narodnosti, jamstvo Uspešnejše rezultate borbe, Uresničitev zahtev obnovitve preporoda tržaškega gospo-;1 f'lva, odprave brezposelno, i 'U zagotovitve zaslužka vsem
„ _____ slojem, kar je
"" povezano z borbo proti Aalizaciji in fašistizaciji ."vitih in javnih ustanov, isbà i prav klerikalizacija in fa-'Unija vodilnih organov ima Nn ovirati izvajanje uresni-" določil italijanske ustave, "ugotavlja delovnemu 1 Judit napredek, narodnostnim , fjšinam pa pravico do ob-in vsestranskega razvoja. 1 v -
'vaški Slovenci vemo, da je RPI edina sila, ki je v te-i in trdili letih fašističnega 13 'rja in načrtnega raznarodo-itovai1 'ja branila naše pravice, pro. R&j ■ nani il' bratsko pomoč, vo. . k orbo za priznanje in uve-*ev naše narodne enako-Uosti.
.Udi danes ho to pravico slo. ,ske narodne skupnosti ki živi "Rji, z vso doslednostjo za-Na in se zanjo bojevala. ,8ak pošten Slovenec mora i U da je za rešitev osnov-Vprašanj, da je za dosego
letijsH,, v. ma 3.3C Sltf a pr1 Prok” 1*1 nž», ®li>
12.55
rečka iški : ist M ladij*1
it in
<e kO Uvajalni ■ 22.15 št. 7
lišk foJk «
r 3. ega
in 3.30 tna 51 >č žiV aa za itali/ 'h
anali* vi iveri; ,t] «Skrije dba), cdva laje
enja
po
OO -- 20. ^ ! . um1 ;u - *
stem
là dei m T'1 i : «K1
im ci'
ija:
(Ko
(ti1
ia);
>p Ti' 2
pan' 'Uiiliz (Na Z! f] (NieP1 '1
pofl'
ii m1
finn
lijsk»Jil
;šča,
1 tl o ililic
oscoK
ul*
iljab-
! pravie nujno potrebna e-"a borba med tu živečima u°ina, in da je potrebna po. I Vsega delavskega razreda. / '• je danes vodilna sila L i..*' vsega delovnega ljudstva 'lanske republike. Njeni čla.
borijo, da v skupni borbi jujejo višje mezde in pla-'n torej za izboljšanje živ-
«»' "iških
pogojev vsega delovne-
’arcie)(lslva
«incisiva. Zato je proti KPI Crjena najhujša ofenziva, r°tnikov pravic delavskega , lya in demokracije, kateri °teli zatreti silo KPI. ve-
i je usoda napredka in wdemokrac ije odvisna od ]/‘ udarnosti in notranje enotnosti partije, ki , *repi na podlagi razredne
^ in rtrnlptnreLporn interna-
in proletarskega
politika je
ma. >ilna
dala
, V. >6 in jo je povezala z • ‘mi množicami. Osnovna
množicami.
naše federacije je kre-^ ,Vezi z vsemi sloji sloven-italijanske narodnosti in <Ti ■' ^Uv°^ati, da bo Partija mo-sposobna voditi delovne
k napredku
in sociale če bo ta Zveza z mno-nerazrušena.
pt)
" k 1 «erazrušena. Zato mo-7	°krepiti vse svoje delo in
začrtati smernice za °e delo, ki nam jih je do-
^ ^aš VI. kongres, smernic ‘zraz sklepov VIII. kon-. ^Pl. s posebnim ozirom i^'Uski položaj.
Nasedanju CK in CCK
Govor
sen. Pellegrinija
s° italijanski tovariši po-
h
Ni
veliko zanimanje tudi za tj, "uja slovenskega prebival-iif(|llašega Ozemlja. To nam , R*ti v veliko vzpodbudo delu, obenem nam je 1 jamstvo, da bomo z nji-«1, . Pomočjo in s pomočjo «Ijj! 'Jijanskih komunistov in 'tj 'talijanskega demokrati-H. gibanja dosegli pravice, pripadajo in kot jih republiška ustava.
Marija bernetič
Tov. Pellegrini je na zasedanju najprej prebral resolucijo zadnjega kongresa tržaških komunistov. nato pa je predlagal, naj CK in CKK KPI odločita glede sprejema tržaških komunistov v KPI in glede ustano-\ i Ive avtonomne federacije v Trstu.
Za lem je tovariš Pellegrini govoril o trdih borbah, ki so jih vodili tržaški komunisti. Spomnil se je junaških borcev in vseh padlih Tržačanov za stvar delavskega gibanja. Poudaril je, da se niso nikoli pretrgale vezi med italijanskimi in
lovanju tržaških tovarišev, katerih pristop h KPI pomeni utrditev KPI in odpira pred tržaškimi delavci perspektive velikih uspehov.
Potrditev pristopa tržaških komunistov h KPI sta CK in CKK KPI soglasno odobrila.
Sledilo je glasovanje o koop-tacijah tržaških voditeljev v CK in CCK KPI. V CK so bili predlagani tov. Vidali, Bifrlo in Šiškovič ; v CKK pa tov. Marina in Pacco. Vsi so bili soglasno izvoljeni.
Govor
tov. Vidalija
Na zasedanju CK in CCK KPI je govoril tudi tov. Vidali.
«Po 13 letih ločitve se vračamo v KPI. To je bilo 13 let trde borbe. Naš povratek ni zgolj upravnega značaja, temveč je zaključek postopka, ki se je začel že pred več leti in se bo nadaljeval, proces prenovitve mentalitete, delovnih me-
tržaškimi komunisti, in to niti I tod, borbe proti kozmopolitiz-
kar je bilo v naši moči. da odpravimo te napake, toda v nas je ostalo se nekaj starega sek-taštva, dogmatizma in maksima. lizina. Z vstopom v veliko partijo, kot je KPI, nam bo poma-gano odpraviti naše napake, tudi zato ker bo olajšan nenehni pritisk, ki teži nad našim malim Ozemljem.
Naš temeljni problem je notranja enotnost naše partije, neformalna enotnost, temveč enot. nost, ki jo je treba neprestano utrjevati na temelju razredne borbe, proletarskega internacionalama in naše globoke predanosti Sovjetski zvezi.
Tržaški delavski razred je šel naprej, se je povezal z borbami italijanskih delavcev, ima pomemben pomen pri obnovitvi agitacij, ki so v teku v tovarnah. Izdelali smo program za gospodarski preporod našega mesta, s katerim imamo namen mobilizirati vse prebivalstvo.
Prihodnje leto se bomo prvič po 30 letih udeležili italijanskih političnih volitev. Imamo, torej, pred nami v bližnji bodočnosti veliko delo za izvršiti. Glede
NOVI ČLANI CK in CCK KPI

VITTORIO VIDALI
GIUSEPPE BURLO
F*
KAREL ŠIŠKOVIČ
MARIJA BERNETIČ
v dramatičnih letih po zadnji vojni. Poudaril je tudi, da so se tržaški komunisti vedno borili za obrambo temeljnih koristi svojega mesta ter za to, da postane Trst most za sporazum in enotnost med Italijani in Slovani. In s svojim delom so nedvomno dosegli pozitivne u-spebe.
Pravilno je poudariti, je dejal Pellegrini, da na osnovi teh uspehov morajo tržaški komunisti sedaj razviti kritično predelavo, poglobitev in obogatitev svojih stališč. S sprejemanjem načel in linije Vlil. kongresa KPI tržaški komunisti dokazujejo, da so stopili na to pot.
Tržaški problemi morejo biti rešeni s solidarnostjo in soudeležbo italijanskih demokratičnih sil. Potrebno je, da Trst preneha biti predmet nacionali. stičnih sporov, potrebna je sprememba italijanske zunanje po-litike, ki naj bo politika miru in dobrih odnosov z državami Vzhodne Evrope. Eden izmed poglavitnih ciljev tržaškega prebivalstva v delovanju za preporod Trsta, je ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom. In tudi to je cilj, ki ga je treba doseči z enotno borbo tržaških in italijanskih delavcev. V tej stvarnosti je logični temelj spremenilve tržaške partije v avtonomno federacijo
KPI.
Tov. Pellegrini je na to poudaril, da je nujno, da tržaški tovariši odpravijo značilnosti kadrovske partije in da tudi v Trstu nastane množična partija., kot je KPI. Sprejem platforme XX. kongresa KP SZ in VIII. kongresa KPI, brez slehernih pridržkov, bo našel konkretno uveljavitev v vsakodnevnem de-
mu, nacionalnemu nihilizmu, nacionalizmu. Da bomo hitreje korakali, nam bo pomagala avtonomija federacije, ki je potrebna zaradi jezikovno mešane-ga značaja našega področja, zaradi zgodovine naše luke, zaradi dogodkov po letu 1944. To bo olajšalo našo politiko zavezništev in nairi bo istočasno o-mogočilo, da bomo izvedli pre-okrel tudi z našimi prijatelji in simpatizarji, z vsemi delovnimi ljudmi.
Smo, to je res, majhna federacija v pogledu števila članov. Imamo enega elana partije na vsakih 7 volivcev ; množične organizacije so ozke. pečat naše trde preteklosti, ki še vedno teži nad nami in nas je privedel do ideoloških, političnih in organizacijskih napak, ki smo jih plačali in iih še vedno drago plačujemo. In to izvira predvsem iz napak proti koncu in
bližnje dežele in naših odnosov 7 jugoslovanskimi tovariši bomo napravili vse, da se bodo izboljšali, kot so se izboljšali v Trstu odnosi z NSZ na političnem, kulturnem in občinskem področju kljub razumljivim tež-kočam.
Tovariši je zaključil tovariš Vidali obvezujemo se, da bomo delali, da bi se čimprej postavili v isto vrsto z drugimi federacijami KPI.
Na koncu je tov. Togliatti ponovno spregovoril, pozdravil je navzoče tržaške odposlance in vse tržaške komuniste. Spomnil se je junaških komunističnih voditeljev kot so: Pratolongo, Frausin, Curici, Kolarič in Tomažič ter poudaril, da bodo tržaški tovariši deležni podpore tovarišev iz vse Italije. Svoj govor je tov. Togliatti zaključil s toplini pozdravom tržaškim komunistom, delavskemu razredu ter tržaškim italijanskim in
po koncil vojne. Naredili smo, j slovenskim prebivalcem.
RESOLUCIJA CK in CCK KPI
Ar,
zasedanju CK in CKK KPI je bila v zvezi s pri-slopom tržaških komunistov h KPI, sprejeta tudi sledeča resolucija :
«Centralni komite in Central, na kontrolna komisija Komunistične partije Italije, zbrana na skupnem zasedanju, ki sta preučila odločitev Komunistične partije za Tržaško ozemlje, sprejeto na njenem VI. kon-gresu, glede pristopa kot Ar to-
rnita federacija h KPI, pozdravljala -z bratsko ljubeznijo tržaške tovariše.
Mnoge in tesne so bile in so vezi, ki, niso bile nikdar prekinjene, med KPI in tržaškimi komunisti. Naravno je, torej, da potem, ko so bili odstranjeni politični razlogi in pogoji, ki so leta 1945 določili ločitev, trža ški komunisti vstopijo v našo partijo, katero so leta 192] tudi oni pomagali ustanoviti in v
Centralni komite in Centralna kontrolna komisija KPI potrdila ustanovitev Avtonomne federacije KPI v Trstu
Tovariši Vidali, Burlo in Šiškovič kooptirani v C K, Marina in Pacco v CK K KPI
čigar vrstah so se zmagovito borili proti fašizmu, za demokracijo in za socializem. Danes, v pogojili, ki so bili ustvarjeni na Tržaškem ozemlju, čigar življenjske interese so italijanski in tržaški komunisti vedno dosledno branili, je rešitev temeljnih problemov delavcev in tržaškega prebivalstva tesno po. vezana z dosego tistih ciljev, za katere se borijo italijanski delavci in italijansko ljudstvo.
Trst s svojim ozemljem, ki je stična točka različnih narodnosti, gospodarstev in različnih in. teresov ter stična točka različnih socialnih sistemov, ne more in ne sme ostati predmet nacionalističnih sporov, je močno zainteresiran v utrditvi miru in, kot vse italijansko ljudstvo, v italijanski zunanji politiki, ki naj ho politika miru in navdahnjena z načelom pomiritve v mednarodnih odnosih.
Vojna in mednarodna napetost sta močno prizadela tržaško gospodarstvo. Borba za preporod tega gospodarstva ne more imeti uspeha izven okvira uresničitve reform gospodarskega
ustroja in globoke ga pomlajenja političnega ustroja, na osnovi ustave italijanske republike, za. čenši z uresničenjem posebne oblike avtonomije ozemlja.
Naloge
tržaških
komunistov
N (doga tržaških komunistov jv, da poiščejo in določijo, tako kot so naredili na VI. kongresutemeljne cilje, od katerih je odvisen gospodarski preporod Tržaškega ozemlja, in da nato vodijo na široki osnovi pobude in politično borbo, ki odgovarja tem ciljem. PQ drugi strani je naloga in častna dolžnost članov KPI in njenih vodilnih organov, pomagati ter podpreti to borbo, zlasti, s povečanjem obveznosti italijanske, ga delavskega razreda in vseh delavcev v prizadevanju, da bodo„ problemi Trsta in nje-g°vega preporoda — zlasti pro. I lem proste cone premosleni in rešeni. To zahteva v prvi vrsti od vse partije, da študira in spoznava probleme Trža* škega ozemlja.
Posebno važnost zavzema v tem trenutku, v okviru splošnega itali j ansi,-e ga položaja, zalite, va tržaškega prebivalstva po de-čelni avtonomiji, ki bo zajamčila Ozemlju najširšo zakonodaj, no in upravno avtonomijo, usta. novitev dežele Furlanija-Julij. ska Krajina na osnovi člena
J16 republiške ustave. Deželna avtonomija bo ustvarila pogoje za zadovoljivo rešitev pravičnih zahtev slovenskega prebivalstva, za boljšo in doslednejšo obram. bo njegovih narodnih pravic, jezika, kulture, šole, dostopa v pwntETurade.
Z izvrševanjem svojih dolžno, sti pri delu, bodo tržaški komunisti, Italijani in Slovenci, pod. prti od Komunistične partije Italije v celoti, nosili to, kar je največje bogastvo: razsvetljena zvestoba načelom marksizma, leninizma, navdušenje in poštenje, modrost in razredna zavest ter borbena sposobnost, ki izhaja iz zgodovine tržaških komunistov in na splošno iz zgodovine delavskega razreda in junaških delavcev.
Razlogi
avtonomije
Del nezrušljivega zaklada je dosledno bratstvo med italijanskim in slovenskim prebival, stvom, za čigar razvoj in učvrsti, tev morala prispevati modra in pogumna politična pobuda in zalet italijanskih in slovenskih komunistov, trdno združenih proti nacionalnizniu katere koli vrste, na temelju načel in poli. tike KPI, v Avtonomni federaciji Tržaškegu ozemlja. ___ s
u,<^nrejetje sklepov xXX. kon groša KP SZ in načel programa ‘ične deklaracije in tez odobre itili od Vlil. kongresa naše par ti je, ki jih je brez vsakih pri držkov slovesno potrdil VI. kon gres KP TO, kaže ne le vsebi no politične linije, temveč tudi načine in oblike, za katere so se tržaški komunisti, Italijani in Slovenci, obvezali, da jih bodo realizirali, skupno z vso partijo, za napredek italijanske poti v socializem.
Akcijo italijanskih in slovenskih komunistov Tržaškega o-zemlja organizira in vodi Avtonomna tržaška federacija KPI.
Avtonomija tržaške federacije je določena zaradi posebnega položaja na Ozemlju, zaradi ob. stoja prebivalstva dveh narod, nosti in zaradi zapletenih pro. blemov	predvsem zaradi
borbe za avtonomijo Ozemlja, v okviru deželne avtonomije.
Rešitev teh problemov zahteva avtonomno izdelovanje platforme borbe, ki se bo znala vokviriti v plošno linijo s svojo posebno fiziognomijo.
Politično bistvo te avtonomije je treba iskati v trajni poveza nosti z zgodovino in problemi Tržaškega ozemlja in njena pozitivnost se mora izražati'v rešitvi vprašanja dvojezičnosti,
Zaključen obisk
Hruščeva in Bulganina na Češkoslovaškem
tt torek sta zaključila svoj ’ obisk na Češkoslovaškem prvi sekretar KP SZ Hruščev in ministrski predsednik Bul-ganili. Ob zaključku razgovorov med sovjetskima voditeljema in voditelji partije in vlade ČSR je bilo objavljeno skupno poročilo, v katerem se poudarja, da so se odnosi med obema državama razvijali ugodno na podlagi letošnje januarske skup. ne izjave, ker je podlaga odnosov medsebojno prijateljstvo, ki izvira iz skupnih interesov in skupnih idealov za gradnjo socializma in dosego svetovnega miru in vzajemnega spoštovanja.
Poročilo nadalje pravi, da so se voditelji razgovarjali o važnih vprašanjih gospodarskega značaja in o tehničnem ter znanstvenem sodelovanju.
V poročilu je tudi obsodba nemškega militarizma, ki ne prispeva k odstranitvi nevarno-
sti vojne v Evropi.
Končno poročilo poudarja, da sla obe delegaciji za odločno borbo proti revizionizmu.
Ho Ši Minh v ČSR
Predsednik severnega Vietnama Ho Si Minh je v sredo prispel na obisk v Prago. Prispel je iz Moskve kjer se je mudil več dni in je imel važne razgovore s sovjetskimi državniki. V ČSR bo ostal pel dni. Kot v Moskvi tako so tudi v Pragi sprejeli visokega gosta z velikimi častmi.
Egiptovska vlada je sprejela sklep o • ustanovitvi novega u-pravnega sveta za Sueški prekop.
posebnih problemov organiza. cije množične partije in v ohra. nitvi in utrditvi povezave par lije z italijanskim in slovenskim prebivalstvom.
Avtonomija tržaške federacije, katere meje so v načelu enotnosti partije, mora biti močna vzpodbuda v okviru ojačene po. litične akcije, njene številčne učvrstitve, spremenitve v or ga. nizacijo, ki odgovarja značilnostim množične partije. To je ena izmed bistvenih in nujnih nalog, ki stoji pred Avtonomno tržaško federacijo.
Sprejemamo odločitev VI. kongresa KP TO, toplo pozdrav. Ijamo vstop junaških tržaških tovarišev, Italijanov in Slovencev v KPI. CK in CKK sta prepričana, da z vključitvijo sposobnih in preizkušenih borcev za stvar socializma, odločne predstraže močnega tržaškega razreda in italijanskih ter slo• venskih delavcev Tržaškega o. zemlja, prispevata, ne le k učvrstitvi naše partije, temveč, tudi k utrditvi sil miru, ki v Italiji hočejo iti odločno naprej v demokratični gradnji Republike in v aktivni obrambi miru, odpirajoč tako pred na-šim ljudstvom italijansko pot v socializem.»
Slovenska šola
naj bo enakopravna z italijansko!
LZot smo poročali že v prej-šnji številki, sta šla v Rim dva zastopnika Sindikata slovenske šole, prof. Budal iz Trda in prof. Bednarik iz Gorice, z namenom, da stopita v stik z ministrstvom za javno vzgojo, s člani šeste senatne komisije, ki se ukvarja z zakonskim o-snutkom za slovensko šolstvo v Italiji, s parlamentarnimi skupinami demokratičnih strank in z raznimi uglednimi osebnostmi, ki bi lahko vplivale na to, da bi bile upoštevane upravičene zahteve, ki jih postavljajo tržaški, goriški in beneški Slovenci v zvezi z dokončno ureditvijo in uzakonitvijo slovenskega šolstva.
Odposlanca sta o vprašanju slovenskega šolstva razpravljala
Svečanost na gradbišču Kulturnega doma v Trstu
TT nedeljo, 21. julija ob 10 y uri bo na gradišču v ulici Petronio 4 v Trstu izredna svečanost, med katero bodo slovesno vzidali spominske listine v temelje Slovenskega kulturnega doma.
Zgraditev tega Kulturnega doma določa Londonski sporazum o Tržaškem ozemlju. Kulturni dom bo namenjen tržaški narodni skupnosti, katera bo v njem razvijala svojo kulturno in družbeno dejavnost.
Intervju
v tov. Vidalijem
Ob povratku iz Rima je to-variš Vidali dal za obe glasili Avtonomne tržaške federacije KPI «Delo» in «Lavoratore» na-slednji intervju :
VPRA5AN1JE: Kaj mislijo v Rimu o našem kongresu?
ODGOVOR : Poročilo tovariša Pellegrinija in resolucija vod-siva KPI odobravata naše delovanje, delo našega kongresa in politično-organizacijsko reso. lueijo. Naš kongres, so dejali tovariši, člani delegacije na našem kongresu, je napravil dober vtis, zaradi svoje živahnosti, borbenosti in dobre ideološke ravni.
VPRAŠANJE: Kdaj se bodo določile meje avtonomije?
ODGOVOR : Avtonomija naše federacije v organizacijskem pogledu bo določena na bodočem sestanku naše delegacije z vodstvom partije.
VPRAŠAN1JE : Je tovariš To. gl iati i rekel kaj posebnega?
ODGOVOR : Tovariš Togliat. ti je podčrtal pomen našega povratka v vrste KPI, spominjajoč se borb tržaškega delavskega razreda in naših padlih junakov. Poslal je tržaškim delavcem. komunistom, Italijanom in Slovencem, svoj pozdrav, po-zdrav Centralnega komiteja in italijanskih komunistov. Ti izrazi ljubezni s strani tovariša Togliattija so nas ganili tudi zato, ker nam je bil v vseh letih, v najtežjih trenutkih, zelo blizu s svojim nasvetom in s svojo solidarnostjo. Tajništvo partije, njeno vodstvo, na čelu s tovarišem Togliattijem, se je
v najtežjih trenutkih večkrat sestalo za «to, da nas je poslušalo in pomagalo reševati naše probleme ter nas je usmerjalo v zares izvrstnem smislu spo-• štovanja naše neodvisnosti. VPRAŠANIJE: Kaj lahko re-
čem o o izvoljenih?
ODGOVOR : Tovariši izvoljeni v Centralni komite in v Centralno kontrolno komisijo KPI so bili predlagani soglasno s strani komisije, ki je bila pred. lagana od CK KPI in v kateri sva bila tudi jaz in tovariš Burlo. To so preizkušeni in sposobni tovariši in bodo dostojno predstavljali tržaške komuniste, Italijane in Slovence, v naj višjih organih Komunistične partije Italije.
VPRAŠANJE : Kakšne so per. spektive?
ODGOVOR : Sedaj gre za to, da delamo, da realiziramo to, kar določa resolucija VI. kongresa. Preučiti moramo gradivo KPI, leze Vil J. kongresa, in statut. Moramo se vključiti v življenje italijanskih delavcev in italijanskega ljudstva. Posta, ti moramo prava federacija KPI. Mnogo bomo morali naplaviti za to, da premostimo ovire naše miselnosti, delovanja in metod. Uspeli bomo, o tem sem golov, na vseh področjih, v Trstu, v Miljah, v tovarnah in na podeželju. Razredne in in-iernacionalističoe tradicije na. šib tovarišev so nam jamstvo tudi v tem pogledu. Tržaški de. lavski razred je bil vedno zvest svoji partiji, pomagal ji je premagati vse ovire in jo je spremljal v vseli bitkah.
Jutri, v nedeljo 21. julija s pričetkom ob 16. uri bo na vrtu Ljudskega doma v ul. Madonnina 19
mladinski festival
ob prisotnosti 25 delegatov, ki bodo predstavljali slovenske in italijanske mladince in mladinke, delavce in študente, ki se bodo udeležili VI. svetovnega mladinskega festivala od 28. julija do 11. avgusta v Moskvi.
Po pozdravu delegacije se bo ob 19. uri pričel kulturni spored, med katerimi bo tudi
folklorna skupina iz Brega
Vljudno vabljeni k številni udeležbi!
* predstavniki Italijanske socia, listične stranke, Komunistične partije Italije, Demokratične so. cialistične stranke Italije, Krščanske demokracije, s številnimi uglednimi osebnostmi, s predstavniki urada za šolstvo v obmejnih področjih, s funkcionarji ministrstva za javno vzgojo i. dr. Z ministrom za javno vzgojo Moroni, kakor tudi z bivšim ministrom Rossijem pa nista mogla govoriti, ker ju tedaj ni bilo v Rimu. Odposlanca sta vse, s katerimi sta razpravljala o vprašanju slovenskega šolstva, seznanila z zahtevami Slovencev ter jim iz-ročila spomenico o slovenskem šolstvu, ki so jo pred časom podpisali zastopniki naše partije, vseh slovenskih političnih in kulturnih organizacij v Trstu, Gorici in v Benečiji.
O svojem delu v Rimu sta odposlanca poročala ob povratku v 'Trst. Podčrtala sta. da je bil rimski obisk uspešen, četudi še ni vidnih rezultatov. Povedala sta tudi, da so jima v Rimu zagotovili, da ne bodo v VI. senatni komisiji razpravlja, li o osnutku zakona za slovensko šolo pred prihodnjim oktobrom. Izjavila sta tudi, da sta bila v Rimu deležna velikega razumevanja. To je, torej, v glavnem vse, kar sta poročala.
Enotna borba za šolo
Medtem pa je potrebno, da se vodi še vnaprej neprestana borba za sprejem takega zakona, ki bo v resnici izraz hotenj in želja slovenske manjšine v Italiji, ki bo v skladu z demokratično republiško ustavo in določili rožnih mednarodnih /porazumov in ki bo dejansko zaščitil slovensko šolstvo pred vsakršno diski iminarijo in krivico. Ponavljamo — in pri tem bomo vedno vztrajali, in ne samo vztrajali, temveč se Innu o za to tudi odločno borili da zahtevamo tak -zakon, ki bo v vseh ozirih priznaval enakopravnost naše šole, ki ne bo zahteval posebnih prošenj za vpis naših otrok v šole s slovenskim učnim jezikom, skratka:	ki bo postavil slovensko
Šolo na popolnoma enakopraven položaj, na tak položaj, ki ga ima italijanska šola in ji bo zagotovil potrebno avtonomijo, zaposlitev slovenskega osebja, ne le pri pouku, temveč tudi pri vodenju in nadzorovanju, bodisi osnovnih, kakor tudi srednjih šol vseh vrst in stopenj ter ustrezen urnik in programe, r sklopu splošne šolske zakonodaje.
V tej borbi, ki mora biti dosledna in odločna, se moramo združili vsi Slovenci, ne glede na politično opredelitev ali nazorsko prepričanje. Otresti se moramo vsakršne tendence po konkuriranju ali ljubosumju in se navdahniti z duhom tekmovanja in borbenosti.
Prepričani smo, da bomo v tej borbi deležni nesebične podpore itali jonskega demokratičnega javnega mntnja, kar sta pravilno podčrtala tudi slovenska šolnika, ki sta bila v Rimu Toda zavedati se moramot da italijanski demokrati gledajo na nas in od nas pričakujejo, da s konkretno borbo dokažemo naše hotenje in naše pravične zahteve. Le tako nam bodo oni lahko pomagali in podprli našo pravično stvar!
MILIVOJ DOLANC
Trst bo imel 3 »senatorj e
m a teden je posebna senatna komisija razpravljala o zakonskem osnutku za volitve senata. Razpravljala je o osnutku ki so ga predložili senatorji Lussu in drugi in ki se nanaša na predpise o vključitvi šestili občin Tržaškega ozemlja v volilno okrožje Furlanija-Julijska Benečija. Komisija je razprav, ijala tudi o osnutku, ki sta ga predložila senatorja Tessitori ( KD) in Pastore (KP) in po katerem, naj bi Tržaško ozemlje sestavljalo samostojno volilno okrožje, ki ne bi bilo vključeno v deželo Furlanija-Julij-ka Benečija. Sklenila je naj bi na Tržaškem področju izvolili 3 senatorje. Ta predlog mora odobriti še senat na plenarnem zasedanju.
Stran 2
DELO
20. julija 1957 J. ju
POROČILO TOVARIŠA PALMIRA TOGLIATTIJ
na zasedanju CK KPI v Rimu
Pometi borb in zmag KPI za demokracijo v Italiji Sklepi CK KP SZ predstavljajo zmago linije XX- kongresa Propad iluzij o krizi Komunistične partije Italije Razvoj socialistične demokracije
stvarnosti italijanskega političnega in socialnega življenja in
Objavljamo daljši izvleček iz poročila, ki ga je imel tovariš Togliatti na za. sedanju Centralnega komiteja in Centralne kontrolne komisije Komunistične par. ti je Italije, ki je bilo 11, 12. in 13. julija 1957 v Rimu in na katerem je bil potrjen sklep naše partije, da se vključi kot Avtonomna federacija v KPI.
*TT začetku svojega govora je tovariš Togliatti razpravljal o sedanjem političnem položaju v Italiji. Najprej je pojasnil, da j c bilo to poročilo sestavljeno, izhajajoč iz preučevanja volilnih izidov v prvem polletju 1957, katerim partija prisoja velik pomen. Dejal je tudi, da gre za to, da partija vokviri rezultate teh volitev v sedanji politični položaj, s posebnim ozirom na položaj, v katerem se nahaja in na perspektive njenega delovanja.
Svoje poročilo je tovariš Togliatti takole-le nadaljeval : «Najvažnejši politični dogo-godek v zadnjih mesecih je bilo razbitje bloka, ki so ga sestavljale Krščanska demokracija, Italijanska liberalna, socialdemokratska in republikanska stranka, ki je našel svoj izraz v vladah takoimenovane demokratične solidarnosti ali centra. Ta ločitev je lahko le začasna, lahko pa postane tudi trajna. Ti termini imajo čisto konvencionalno vrednost. Ne odgovarjajo temu, o čemer govore. V zadnjih letih je prišlo do vlad takoimenovane sredine, ki so bile skrajno reakcionarne in solidarnost s temi vladami ni imela ničesar skupnega z o-brambo demokracije. Ta solidarnost ni bila nič drugega kot sprejemanje metod hladne vojne v mednarodnih odnosih, v notranjih zadevah v metodah, ki so na splošno temeljile na politični diskriminaciji, na neizvajanju ustave in na kršitvi njenih načel. Nasprotno, torej, od demokracije.
so resnični krivci te krize, toda dobro je znano, da je iskanje novega političnega uravnoveše-nja, ki naj zagotovi utrditev in razvoj naše demokracije, pro. idem, ki zanima vse državljane, vse delovne ljudi in v prvi vrsti delavce in kmete ter demokratične izobražence, ki ljubijo napredek. Ne verjamem, da so socialdemokrati in republikanci hoteli iz vsega početka, da bi prišlo do demokrščanskega političnega monopolizma, ker nikakor nočem verjeti, da bi bili tako politično zaslepljeni. Toda oni so sprejeli to, ker se je Krščanska demokracija predstavila kot napadalni četa v borbi proti najnaprednejšim sektorjem demokratičnega in ljudskega gibanja in zlasti proti Komunistični partiji. Antikomunizem je bil resnična politična osnova takoimenovanega demo.
kratičnega cenlrizma in zato je bil Scelba s svojimi dejanji in s svojo vlado, največji in najbolj kvalificiran eksponent omenjenega uravnovešenja.
Toda zakaj je bil sprejet antikomunizem, zlasti od voditeljev socialdemokratske in republikanske stranke? Voditelji teh dveh strank so verjetno smatrali, da bo blazna antikomunisti ena ofenziva morda u. smerda- k njim ljudske sile, ki so bile zbrane okrog naše partije in okrog PSI. Mislili so torej, da bodo postali polagoma močnejši in da si bodo zato, podredili politiko demokrščan-skih vlad, To je bil načrt, ki bi se ga dalo določiti, kot notranjo obliko neke posebne vrste zakasnelega akcizma, kombiniranega z brutalnimi metodami vlade, ki so bile značilne zla-sli za poslanca Seelho.
Poskus
državnega udara
Ta načrt je bil torej nesiva- ! re n in nesmiseln. Imel bi lab- I
vedlo do tega. da so se šele da-nes zavedle, da niso kos demo-
ko nekaj stvarnosti, ako bi bili i krščanskemu političnemu mo-
Vladne krize
Razbitje politične uravnovešenosti, temelječe na tri ali šti-ristrankarski solidarnosti in ta-koimenovanem vladnem centriz-mu, je bilo torej veliko pozitivno dejanje za stvar demokracije in mi lahko izrazimo svoje zadovoljstvo nad tem, da smo prispevali k temu razbitju z našimi akcijami, z našim delom, z borbami množic, katerih smo se udeležili.
Dejal sem že, da razbitje sta. re politične uravnovešenosti ima lahko dokončne posledice, lahko pa se izkaže, da je to razbiti je samo začasnega značaja. Manjši zavezniki Krščanske demokracije in zlasti voditelji socialdemokratske in tudi republikanske stranke so dali dokaze politične neskladnosti glede številnih in velikih kapitulacij in odpovedi, zato njih povratek k centrističnemu sodelovanju nikakor ni izključen. To tem bolj ker so te stranske, z njihovimi stališči, z nepredvidenimi in včasih povsem nerazumljivimi stališči njihovih voditeljev, izzvale sedanjo novo politično uravnovešenost in se izognile, da bi dale državi dosledno opravičilo zaradi stališč in sprememb, ki so jih one same povzročile, da bi opravičile in temeljito kritizirale preteklost in torej odprle novo konkretno perspektivo za bodočnost. Tega te stranke niso naredile ; tega ni naredila niti Krščanska demokracija, pač pa so raje ohranile, prva iz hinavščine, druge pa zaradi nesposobnosti in politične pomanjkljivosti, strašilo centriz-ma, h kateremu bi se po premostitvi nekaterih ovir ponovno vrnile.
Posledice takega zadržanja so dovolj nevarne. Zaradi teh posledic vlada velika zmeda v javnem mnenju. Iz tega izhaja vtis, ki je povsem upravičen, ako upoštevamo nekatere konkretne epizode iz nedavne vladne krize, epizode, ki so zelo blizu smešnosti in grotesknosti, da gre za notranjo dekadenco parlamentarnega režima in demokratičnega režima samega. V državi, torej, ne dozoreva zavest na način kot bi morala, da se nahajamo v začetku globoke krize vsega našega po-
komunisti na splošno, zlasti pa v Italiji, to kar si je predstavljal pokojni Mac Cartliy ; to kar misli Poster Dulles, kar so mislili propagandisti Katoliške akcije, kar mislijo voditelji klerikalnih sil in sicer kot bi bili komunisti blazneži, zločinci, agenti tuje sile in kot bi bili v resnici neka sekta, ločeni od zgodovine, od življenja naroda, nesposobni, da razumejo stvarnost življenja naroda in da vršijo veliko pozitivno poslanstvo pri razvoju demokratičnega življenja države. Toda komunisti, in zlasti mi italijanski komunisti, smo popolnoma nasprotno od tega kar mislijo ti ljudje. To potrjujeta zgodovina naše partije in naše delovanje. Mi smo bili na čelu borbe, ki se je bila za obnovitev demokratičnega življenja v Italiji, mi smo dali največji delež za to, da je dobila italijanska demokracija demokratično ustavo posebnega ti. pa, ki naj odpre pot k razvoju socializma, mi smo znali vršiti v teku desetih let na osnovi
in v mejah te ustave, veliko borbo množic za napredek italijanske družbe in na poti v so-socializem.
.Spričo te stvarnosti, spričo borb, ki smo jih vodili po obnovitvi demokracije, za dejan, ske interese naroda, za mir, za pomiritev, za potrebne pridobitve in reforme, za ves socialen napredek, so se stranke zaveznice dc in sama dc znašle kaj kmalu odrezane in porinjene izven stvarnosti in so .-.prejele najreakcionarnejša stališča atlantskega ekstremizma, maccarthizma in preganjanca delavskega gibanja. Poslužile so se policije v borbi proti agitacijam in stavkam in so prispele celo do poskusa, da bi izvedle udar tudi proti parlamentarnemu režimu z zloglasnim sleparskim zakonom».
Zaveznice
Krščanske
demokracije
Nato je tov. Togliatti govoril o tem, da je vse to neizogibno privedlo do oslabitve strank zaveznic KD in njihovih položajev, dočim so se komunistične sile razvijale in so se širile korenine vedno globje med delavskimi množicami. Govoril je tudi o tem, kako je bil antikomunizem takoimenovane cenlristične politike naraven program starih kapitalističnih in konservativnih razredov. Navedel je dejstvo, kako je cerkev leta 1947 odkrito kr. šila določila konkordata in je posegla v politično življenje z raznimi oblikami pritiska in ustrahovanja, ki je prepovedano po zakonu in je na tak način omogočila uspeh klerikalni stranki na volitvah, zagotovila zaščito monopolov itd. Kot posledica tega je dejal govornik, je moralo nujno priti do oslabitve položaja strank-zaveznic Krščanske demokracije, njih
litičnega režima, ne vidi se, kdo prestiža in poleta, kar je pri-
nopolizmu, temveč, da so lahko samo v njegovi službi kot pomožne sile,- ki so bile najprej potrebne, nato dopustne ; danes pa so ž<- odvisne in nepotrebne, in volivci, ki so volili za te stranke so dejansko zelo slabo vnovčili svoje glasove.
Tudi v zvezi z malenkostnimi ukrepi na področju socialnih reform je bilo stališče teh strank bedno. Čeprav so bili skupno z demokristjani in liberalci v vladi, se republikam ci in socialdemokrati niso uspeli kvalificirali pred ljudstvom kot stranke, ki se borijo za agrarno in industrijsko reformo, za nacionalni načrt gospodarskega razvoja. Sprejeli so malenkosti, ki so jih bile vlade prisiljene priznati gibanju množic in ki so jih morali demokristjani priznati svojim notranjim opozicijam. Kot borci za zemljo, za delo in proti kapitalističnim monopolom so se pa pred deželo kvalificirali enotni razredni sindikati, socialisti in mi komunisti, proti katerim so sateliti Krščanske demokracije usmerjali vso svojo akcijo. V te. ku let so bili zadani demokri-stjanskemu političnemu monopolu številni udarci s širokimi množičnimi gibanji in tudi na volilnem terenu. Dovolj je če se spomnimo prvih volitev v sardinski deželni parlament, u-pravnih volitev v letih 1951 in 52 zlasti pomembnih volitev 7. junija 1953, ko je bil pokopan
sleparski zakon in kočno upravnih volitev leta 1956.
Ne moremo reči, da ti udarci, tudi če delni, niso imeli določenih političnih posledic. Ne strinjam se s tistimi, ki trdijo, da ni imela zmaga ljudskih in naprednih demokratičnih sil 7. junija nobene politične posledice. S preveliko lahkoto se dopušča širjenje takšnih trditev, ki sejejo malodušje.
Zmaga 7. junija je imela svoje meje; bilo je nekoliko zadrege, težav, ker se nismo znali gibati na nov način, kot ga je
razširili psihozo komunistične krize med široko javnost. Toda za tem se je skrival točno določen reakcionarni načrt, da se z odločilnim udarcem zadene najbolj dosledna in odločna de-inokratična sila, ki je dala največ ji doprinos pri ustvaritvi sedanje demokratične ureditve v Italiji, ki je z največjo vztrajnostjo branila to ureditev, ki je z jasnovidnostjo začrtala možno linijo njenega razvoja ter dela in se bori za ta razvoj, Namen je bil razbiti fronto ljudskih sil, povzročiti nov
ne naše stvarnosti, ni upošteval tega, kar smo in bomo mi, člani Komunistične partije, v italijanski stvarnosti.
Volitve zadnjega šest meseč j a so bile splošno pričakovane, ker hi bile morale nuditi prvi dokaz, da je možen in da se že uresničuje načrt konservativnih in reakcionarnih sil, ki sem ga omenil. Od tod izhaja posebna važnost, ki so jih imele volitve za nas in za druge in s tega vidika moramo upoštevati njihove rezultate.
Podatki nedavnih volitev so predvsem zelo različni. Volitve so se vršile, kol vam je znano, v različnih krajih, daleč druge od drugih, v različnih trenutkih in v različnih položajih. Zato ne pripisujem posebne važnosti skupnemu številu glasov pri teh volitvah. Moramo se pa potruditi, da poiščemo točne nauke, upoštevajoč bistveno različnost krajev in trenutka ter rezultate, ki smo jih dosegli v vsakem posameznem kraju.
širiti svoj vpliv v trenutku, ko je prevladovala v delovnih m n o. žicah določena zmedenost zaradi dogodkov v odnosih med partijami delavskega. razreda. Volitve dokazujejo, da je partija v Italiji osnovna trdnjava demokratičnega in socialističnega gibanja.
Sindikalne
borbe
Volilni izidi
TOVARIŠ PALMIRO GENERALNI SEKRETAR
TOGLIATTI NAŠE PARTIJE
zahteval položaj, ki ga je ustvarila zmaga : bile so tudi napake. Toda gibali smo se na navi n. ki je privedel — če že ne do radikalne spremembe do dogodkov, ki so in ostanejo od velikega pomena; privedel je do padca Scelbove vlade, izvolitve novo predsednika republike in znane predsedniške poslanice. Ti dogodki in dejanja so bila vsiljena Krščanski demokraciji in njenim zaveznikom. Kot posledica teh sta se ostro postavili dve zadevi :	neodlož-
ljiva potreba po izvedbi in spo. štovanju ustavnih določb in potreba po spremembi političnega vodstva dežele s pristopom delovnih razredov v vodstvo dežele. To so postale bolj kot kdaj koli prej osnovne teme našega političnega življenja in okrog teh smo vodili politično borbo zadnjih dveh let.
Razkroj političnega ravnotežja
Toda od takrat so se pojavila tudi druga nova dejstva, ki so z ene strani pospešila začetni razkroj starega političnega ravnotežja, vendar pa niso vsa delovala v isti smeri in niso vedno spremenila situacijo v nam ugodnem smislu ; kakšen-krat so jo spremenila v nasprotnem smislu in s lem u-stvarila zmedo in težave, včasih večje kot prej.
S tem v zvezi se moramo spomniti uspavalne in dvoumne akcije Segni j e vlade, ki je sistematično izvajala metodo omejevanje političnega vodstva na vrsto problemov navadnega u« pravnega značaja ter odlaganja težjih vprašanj z raznimi izgovori in prehodnimi kompromisi. Žal so bili nekateri, ki so mislili, da nudi ta metoda levičarskim silam, zlasti v parlamentu, določene možnosti, da se uvrstijo v politično vodstvo. Toda to se je vedno dogajalo, tudi v podrejeni vlogi in z žrtvovanjem možnosti avtonomne akcije in borbe in v teh poskusih se je del zaleta, s katerim je bila dosežena prejšnja zmaga, izgubil.
Leta 1955 se je na politični pozornici pojavila Confintesa in to je pomenilo poslabšanje socialnih in političnih nasprot-stev z ustvarjanjem novih pogojev za naše gibanje in gibanje delavskih in delovnih množic na splošno. Leta 1956 je
bil kongres in temu so sledili takšni mednarodni dogodki, da se je na vsej politični fronti naših sovražnikov, nasprotnikov in žal tudi pri nekaterih prijateljih pojavilo upanje na začetek propadanja naše partije, kar je bilo že dalj časa prej cilj cenlristične politike, skrita želja tolikih «dobrih ljudi» in tolikih lopovov.
Tako se je ustvarila in vzpod. bujala, dejal bi ji, psihoza ko. munistične krize. Rabim to besedo, ne toliko, da bi podčrtal, da je zaman iskati racionalne elemente v gori spisov in govorov posvečenih dokazovanju obstoja te krize, kolikor, da bi vsaj delno ublažil odgovornost tistih prijateljev na socialističnem področju, katerih krivda je morda samo v tem, da se niso znali upreti okužbi fiksne ideje.
Ne prihaja v krizo gibanje, kot je naše, zaradi zmag, ki jih je doseglo na mednarodnem področju in ki so prispevale k radikalni spremembi ustroja sveta. Ne prihaja v krizo partija, kot je naša, prav v trenutku, ko se njena stališča, ki jih je zagovarjala več kot deset let, izkazujejo za pravilna, primerna novemu položaju in ko se stališča poglabljajo kot je potrebno, da bi partija vedno bolje razumela svoje zgodovinske naloge.
Z vsemi sredstvi so skušali
razkol v delavskem razredu in v sindikalnem gibanju ter s tem utreti pot neomejenemu gospodovanju konservativnih sil in kakršni koli novi reakcionarni pustolovščini.
Toda ta načrt ni upošteval
Tovariš Togliatti je nato analiziral položaj v Sardiniji, kjer je partija izgubila okrog 21 tisoč glasov. Temu je kriva nova reakcionarna in deraagoška Laurova stranka, ki je s svojimi obljubami in korupcijo preslepila mnogo volivcev, a tudi partija sama, ki se je pustila presenetiti in je tudi že nekaj časa pred vol livarni nekako zanemarjala politično in organizacijsko delo. Centralni komite je svoj čas kritiziral sardinske tovariše, ker so zanemarili politiko sardinske obnove in zgle. da, da so tovariši sprejeli kritiko le formalno ter so šele sedaj, po volitvah spoznali svojo napako. Tovariši na Sardiniji morajo preboleti začasno razočaranje in se z zaupanjem lotiti dela. Tudi v nekaterih drugih krajih niso bili volilni rezultati zadovoljivi, dočim so v drugih presegli vsa pričakovanja. Tov. Togliatti je posebno pohvalil tovariše iz Creinone, ki so kot prvi odprli pot uspehom in tovariše iz Spezie, ki so dosegli lep volilni uspeh kljub težkim pogojem v katerih so vodili volilno kampanjo.
Volitve na kontinentu dokazujejo na splošno, da je partija ohranila nedotaknjeno svojo po. li lično moč in je znala tudi raz.
Nato je tovariš Togliatti prešel na sindikalna vprašanja in ugotovil, da se nadaljuje ne-povoljna tendenca pri volitvah v notranje komisije ter navedel ponovni neuspeh v tovarni Fiat v Torinu in v tovarnah iste družbe v drugih krajih Italije. Kljub temu pa se je skupni okvir razredne borbe v zadnjih mesecih zelo spremenil. Čutiti je večjo borbenost, poživitev borbenega duha in konkretnih borb delovnih mno. žic. To dokazuje veliko gibanje kmečkih delavcev na področjih Polesine in Pavie, velika borba železarjev za 40 urni teden ter borbe gradbenih in kemičnih delavcev. V teh akcijah je stopilo v borbo tudi delavstvo nekaterih tovarn, kjer imajo raz m eroina visoke plače, kar je primer železarjev in kemičnih delavcev in kar nas lahko pouči, da ne smemo podcenjevati sposobnost borbe in razumevanje potrebe po enotnosti delavskega razreda.
«Sindikalne borbe o katerih govorim, je dejal tov. Togliatti, so bile, naravno, dobro in enotno pripravljene in to je olajšalo uspeh. Kar je za nas posebno važno, upoštevajoč tudi številna gibanja v malih in,sred. njih podjetjih, je poživitev razredne zavesti in borbene sposobnosti delavskega razreda. To je znak velikega objektivnega pomena, kajti kjer delavski razleti nima borbene sposobnosti, tam je demokracija v nevarnosti. Tako volilni uspehi, ki smo jih dosegli in ki so bili odločni udarec za napovedovalce krize komunizma kot poživitev dejavnosti velikih delavskih in kmečkih množic, nam dokazujejo, kakšen potencial borbe obstaja v Italiji, kakšne možnosti obstajajo za obširno in odločno akcijo proti nevarnostim, ki v tem trenutku grozijo našemu demokratičnemu režimu in samim pogojem življenja in svobode delovnih razredov».
Ofenziva
proti
monopolistov
delavcem
Celoten politični položaj, kot se je izoblikoval skozi vladno krizo, ki je trajala lahko rečemo Štiri do pet mesecev, vsebuje zelo zaskrbljujoče elemente. Zaskrbljujoča je naraščajoča napadalnost velikih industrijskih in zemljiških gospodarjev ; zaskrbljujoč odkrit namen Krščanske demokracije, da pride do popolnega monopola nad političnim vodstvom dežele in zaskrbljujoč način, s katerim se hoče približati temu cilju.
Odveč je podrobneje opisovati napadalnost velikih gospodarjev. Ta sc izraža predvsem v neznosnem položaju v tovarnah, v stalni kršitvi delovnih pravic in demokratičnih svoboščin, izraža sc z osporavano in znižano sposobnostjo pogajanja sindika. tov katere koli tendence, s poskusi, da sc nasilno razbije a-gi taci j a kmečkih delavcev, z vedno večjim otežavanjem sindikalnega položaja ter objektivnih pogojev delavskega razreda tako pri gospodarski situaciji kot glede spoštovanja njegovih pravic.
Odkrito moramo povedati, da akcija razbij aški h sindikatov in njihovih voditeljev nudi svoj doprinos ofenzivi delodajalcev. Pravilno, je da se vsi borimo za enotnost sindikalnega gibanja ; pravilno je tudi, da predlagamo, naj se po tej poti pride do radikalne obnovitve italijanskega .sindikalnega gibanja z ustvaritvijo nove enot. ne sindikalne organizacije.. Pravilno je, da se pri postavljanju konkretnih zahtev trudimo, da bi bila fronta borbe čim širša in enotnejša ; toda ni pravilno, da se odrakamo razkrinkanju akcije, s katero razbij aški sindikati 'in njihovi voditelji služijo delodajalcem in pri tem znižujejo in razbijajo sposobnost odpora in borbe delavskega razreda od tovarne do vsedržavnega področja in s tem povečujejo napadalnost in prev-
zetnost industrijskih in zemljiških mogotcev.
Velike monopolistične skupine hočejo neomejeno oblast na tržišču delovne sile, nad položajem na deloviščih in v narodnem gospodarstvu. Vedno bolj jasna postajajo nasprotja med naraščanjem dobičkov in razvojem plač, mrzličnim povečanjem intenzivnosti dela in nesreč na delu, ki so njegova tragična posledica. Tehnični razvoj se ne spreminja v socialni razvoj ; poleg nekaterih naprednih področij imamo široka področja siromaštva in neugodja tudi med srednjimi sloji in to neravnovesje se čedalje bolj razvija, namesto da bi se zmanjševalo.
V tem položaju upa Krščanska demokracija, ob podpori in vzpodbujanju klerikalnih hje-rarhij, uresničiti dokončno o-krepitev svojega političnega monopola s pridobitvijo absolutne večine pri volitvah, na katere že vsi mislijo. V tem prizadevanju nimajo demokr. ščanski voditelji predsodkov. Ko so propadle sredinske vlade, se niso obotavljali sestaviti vlado, ki sloni na glasovih monarhistov in fašistov. Tako se vlada republike vzdržuje s podporo strank, ki odklanjajo nekatera temeljna načela naše u-stavne listine ali ki so popolnoma izven okvira demokracije.
Predsedniška
poslanica
Toda to ni največja nevarnost. Prava nevarnost je v politiki in v odkritih namenih Krščanske demokracije in njene vodilne skupine. Ne smemo zatajiti, da so bili kljub težki situaciji zadnjih mesecev volilni izidi ugodni za Krščansko demokracijo, ki je povečala svoje glasove. Res da, da ne zado-
stuje veliko število glasov, da bi nekdo mogel trditi, da je demokratičen ; toda nas zanima razumeti zakaj se to godi. V povečanju glasov Krščanske de. mokracije se že odraža učinkovitost nekaterih komponent klerikalnega režima, ki bi ga hoteli jutri vsiliti, in sicer organizacija in ustrahovalni in izsi-ljevalni pritisk številnega in kapilarnega birokritičnega a-parata, posreden in neposreden pritisk skupin, ki vodijo gospodarstvo v deželi in podobna ustrahovalna akcija cerkvenih oblasti nad volilnimi množicami, ki se še niso osvobodile politične podrejenosti tem oblastem. Vse to se dogaja v okviru splošnega izvajanja načel politične diskriminacije, kršitve konkordata in torej preziranja demokratičnega in ustavnega terena.
Obljube predsedniške posla, niče sc popolnoma pozabljajo, dočim vedno bolj dozoreva ne samo politična marveč tudi u-stavna kriza. Dokaz te krize je odstop predsednika ustavnega sodišča De Nicole, katerega razlogi so javnosti še vedno neznani, ter polemika, ki se je razvila o pravicah predsednika republike. Toda medtem ko se polemizira in protestira proti domnevnemu poseganju republiškega predsednika v zadeve zunanje politike, nihče ne govori o stvarnem in nezakonitem poseganju cerkvenih oblasti v politično življenje dežele, bodisi z napadi proti ustavnemu sodišču bodisi z odkritim preprečevanjem sestave parlamentarne večine v sporazumu z levičarskimi strankami.
Namen je zadeti republiško ustavo, spremeniti duh in črko ustave, postaviti dokončno pregrado uresničenju kakršne koli reforme ter povečati hlapčevanje naše dežele neki tuji imperialistični velesili v trenutku, ko je potrebno sestaviti in izvajati avtonomno nacionalno
politiko, da bi naša dežela dala svoj dejanski doprinos politiki pomiritve, razorožitve in miru.»
Potem ko je gen. sekretar analiziral položaj drugih manjših strank in poskuse za socialistično združitev pod pogojeni, da se postavi ob stran Komunistična partija, je prikazal tudi nevarnosti takšne politike za socialiste, ki že beležijo izgube pri volitvah. Spričo klerikalne degeneracije je tov. Togliatti predlagal demokratično alternativo, v veliki obuditvi in razvoju vseh demokratičnih in socialističnih sil z istočasnimi po. trebnimi stiki med temi silami, na podlagi proučevanja konkretnih problemov, ki se danes
podlagi delavskih ter sred-obrambo interesov,
postavljajo in na stvarnega gibanja in kmečkih množic njega sloja, za njihovih takojšnjih njihovih pravic, za izvedbo socialnih in političnih reform, ki jih predpisuje ustava.
Ni mogoče ustanoviti pravo demokratično alternativo, če se ne premostijo politična zaprtja in diskriminacije, če se s skupnim naporom ne pride do dejanskega sporazuma med vsemi strankami, ki imajo svoj temelj v delavskem razredu in hočejo konkretno delati za demokracijo in socializem. Na ta način je možno ustvarili privlačno in organizacijsko središče, drugih demokratični struj, dobiti široko in čvrsto izhodišče borb za obrambo upravičenega razloga, za uresničitev deželne ureditve za obrambo svoboščin in mezd delavskega razreda, za uveljavitev svobodne in napredne kul
in mir. Tako razumemo mi mokratično alternativo, ne pričakovanju, marveč v delu v borbi, v kateri naj se ure-iC čl dotok vseh demokratu1' sil in zagotovi njihova Nato je tovariš Togliatti Pr šel k obravnavanju vprašanj-so v zvezi z VIII. kongres1*
S
Pri
KPI. Tako-le je nadaljeval «Linija VIII. kongresa partije je nakazana v stalil Jfsy j in tezah, od katerih se nek^ re nanašajo na mednarodni f ložaj, druge pa na notranji e ložaj naše partije.
Ta naša stališča, med tem se vključujejo v pravilno p1 tiko, ki jo je začrtal XX. k1' gres KP SZ, so pa bila tega ne smemo nikdar biti poglobitev vodilne t
e* te,h sWes % i"1 Hi
ki smo je že prej obdelali 1 zasledovali že več kot deset ^ in o kateri je naš zadnji k° jetsK, gres hotel pridobiti polno 1
vest, odstraniti nerazumevanj,
zmedo in nejasnost, ki bi še 6 loj »tajale». Tej liniji smo o& zvesti od kongresa dalje to predvsem v pogledu me^ rodnih odnosov. Imeli smo P goste stike z drugimi kom1'1 stičnimi partijami in ti stiki služili za primerjavo medseb1 nih stališč, za izmenjavo i$. macij in mnenj in tudi za 1 ločene diskusije. Vedno sum strinjali s tovariši drugih P5 tij glede bistvenosti marksb* no-leninislične politike, v varjanju in obrambi A * proletarskega internacionali2"*®^ Nekajkrat smo lahko ugotol razlike pri presojanju koiik1 nih primerov. Toda vedno
VI "ne i Mjatel ^arlim
pre
v
iz
dneh
me Poeje Pri l 'Pih. r
prišli do razumevanja
ture, za pomiritev, razorožitev | p ročnega sporazuma.
Solidarnost s
socialističnimi deželami
Na tem mestu se je tov. Togliatti dotaknil zlasti vprašanja kritike kulta osebnosti. Dejal je, da se italijanska partija ni toliko ustavljala pri obsojanju ene osebe, temveč je silila k poglobitvi presojanja političnih in ideoloških pogojev, ki so nastali in so privedli do deformacij. Iz tega je dejal govornik, je potrebno, da pridemo do nauka, ki naj služi vsemu našemu gibanju, kako se vodi borba za socializem, kakšne so ovire, ki se postavljajo na pot. napake, v .katere je mogoče zabresti in kako je mogoče te napake popraviti.
Glede madžarskih dogodkov pa je dejal, da italijanski komunisti niso nikoli tajili, ker bi bilo to nesmiselno tajili, da je šlo za kontrarevolucijo, ki je imela namen spremeniti položaj v tisti državi. Zato so odklonili z vso odločnostjo kakršno koli tendenco, da bi imenovali revolucijo to, kar je bilo brez vsakega navdiha revolucije in v čemer so se združili odkriti reakcionarni elementi. Tudi niso kolebali v tem, da so odobrili pomoč, ki jo je nudila SZ madžarskemu ljudstvu, ker je bila la pomoč ena izmed dolžnosti solidarnosti socialističnih dežel. Toda istočasno so vedno naglašali napake, ki so bile storjene v preteklih letih in tik pred razbitjem partije, ki je bilo posledica teh napak, zakaj, prepričani so, da ako bi tega ne bilo, bi bilo nemogoče, da bi bila zrušena oblast, ki jo je imel v rokah delavski razred že deset in da bi bilo prišlo do tako kritičnega položaja.
služiti za skrivanje nerazu vanja in zgrešenih polici stališč do temeljnih vprašaflK so bila sprožena s sklepi KP SZ.
V zadnjih letih, in zlasti I XX. kongresu, so se sovj* tovariši lotili velikih pobud«j lili so se reševanja novih blemov in te so tudi resici pogumnimi odločitvami, ki j naglo pospešile nadaljnji ra^| socializma. To se je zgodil0j področju kmetijstva in na d roč ju industrije. Obdelan0 j bile nove zemeljske povij ter s tem je bilo rešeno 'H sanje preskrbe z žitom. ne so bih* nove metode kinfl skega načrtovanja, pospešen-1 bilo delovanje kolhozov. ?°t vij ene so bile" napake, ki 50 le storjene na tem po d roč j1’, preteklosti. To je omog°‘ ustvaritev novih ciljev v listični izgradnji, ko se n c ■
ču
Dogodki v ZSSR
Za tem pa je prešel k razpravljanju o nedavnih dogodkih v SZ in o sklepih CK KP SZ. Med drugim je dejal :
«Danes se ponovno razpravlja o teh dogodkih. In prav je, da se o njih razpravlja. Toda opozoriti hočemo naše tovariše predvsem na to, da ne . padejo v past, ki jo nastavlja nasprotnik s tem, da širi ponarejene, provokatorske in katastrofalne verzije, govoreč o zverinskih borbah in o skupinah, ki naj bi se borile za oblast, o borbah, ki naj bi se zaključile kdo ve s kakšnimi klamoroznimi procesi, s čistkami, z državnimi u-dari itd. Opozarjamo tovariše tudi na to, da ne padejo v sentimentalizem. Prav gotovo je presenetljivo in je združeno z grenkobo to, da vidimo stare borce revolucije, ki v sedanjem trenutku niso razumeli svojih nalog, so zagrešili težke napake, ki so nasprotne partijski disciplini in so poskušali dati partiji težak udarec. Toda presenečenje in grenkoba ne smeta
da le na to, da se pospeši P cfj
no«
izvodnja, temveč tudi na se poveča blaginja vsega P*1 valstva.»
Tov. Togliatti je nadalje, govoreč o tem, da je sovj0^ gospodarska politika pra'r| in da bi bilo napačno trdi*^ so vsa gori omenjena in še ga neomenjena dejstva zgolj administrativnega ja, temveč imajo velik p°^ ni pomen. Vsaka izmed teh lizacij pomeni napredek listične družbe in je torej , dobitev in realizacija rev°v je, ki se izvaja z uresrH0 njem politične linije in p«^1 kov, ki jih je določil XX« ^ gres. Pri vsem tem pa je ba upoštevati, je dejal $°\ nik, da je vse to bilo . ^ mljano s političnimi akcnr ^ velikega pomena, kot so ^ ,^a,lajs
odločitev n nriTinavnrim ^ L-
<*čji
K
%.T
Toda
osti | 1 '»lina .sako Je
nan
vrsti.
odločitev pravic perifernim
priznavanju ^ C
orSan ,t k«
jam, popolna vzpostavitev	"j
revolucionarne in
ciali’1' 11»,
zakonitosti itd., ter z borb”',
:i'. %
je vodi partija proti sekt®
staremu shematizmu in rf
nizmu.
Gre, torej, bistveno in
k,u n»
vsem, zato, da uresničimo b9 t(
ki jo je začrtal XX. kongref'
ne pojmujemo niti možnost® i j (rne rebitne opustitve ali idep 11 iig(J 5L‘l revizije političnih smeri' , s'oj
><ie„
,o" c ubo:
puilllUlllll »Ul«-"
so bile izdelane na tem koIJ '* C'
su.
Mislim, da je po svoji eni bistvenosti mogoče X$’	»
gres primerjati s VIL ko|lJ ^ »9 vt
n in
*v. 5
»a le
Mal
Vinah
som Komunistične inte2»® !^|(.l10šte naie, ki je prav tako p°^ 1 t^,lca z raznovrstim sektaštvod G ^ »•• 1 odprl veliko, novo pot	^0 teh
delavskega gibanja in **»’
narodnega - komunističnega ( banja. Nazaj od te polit®1 j,, aa
nije ni mogoče iti. Kakr-®1 f
poskus bi bil napravljen ,, —!.. L:________l..i ...	0»
pogledu, bi zadel na nas . u,.^ Skupina tovarišev, ki hj "a ^ nedavno obsodil CK KP ®,' | VSg n to poskušala narediti 2 vu| ilr
pustnimi metodami, ki
(Nadaljevanje na 4.
Je vc je
Vola
D»,
Sov.
»jih
A-
KULTURA IN ZNANOST
mi '' ne delu ure*
natici1'
zm*f itti Pr sanj-igresč evah sa
Moskva z radostjo pričakuje
svojih 30.000 gostov
Priprave kitajske mladine S italijanske osebnosti na Festivalu
tem
ie p0* elali ta]j eset ^ ^
dni P
mjiP^ teden dni bo v Moskvi 9Wesna in praznična ot-iiev VI. svetovnega festivala 1', in študentov za mir
X. k1 Prijateljstvo. Za dva tedna belina 30.000 mladincev P°Trfko sto dežel gost sov. e prestolnice, kjer se bo a v tisoči in tisoči mia-, jJ* iz vseh delov prostrane lji i(‘lske zveze. V teh petnaj-jjt^^h bodo delegacije tek-nied seboj, da bi Čim Wje zastopale svoje na-Pri kulturnih in športnih 'Pih. na srečanjih poklicne
ga značaja in pri drugih sto in slo pobudah,’ki jih je pripravil mednarodni pripravljalni odbor.
Moskva bo sprejela svoje ljube goste, okrašena kot mlada nevesta, spremenjena v en sam cvetoči vrt.
V teh zadnjih dneh se mrzlično vršijo še zadnje priprave. Dočiin so nekatere delegacije Že odpotovale se druge priprav-Jjajo na pot. Zlasti se na festival resno pripravlja kitajska mladina, ker ve, da so nanjo uprte oči vsega sveta ter da mora s svojim zgledom in za-
V znaku miru in prijateljstva
lroci" nog*! v S"1'! no f'
>eši t' a to. a PT
ldalj1'! .ovK pravi rditi’
. še \
ra iZX Z a'! poli' teh
■k ^ orej J . revol esiliò' pop1
je
eèji lužiški čarovnik je bil Krabat. Njegov oče je bil jfii pastir. Deček je moral zgodaj pasti goske in bera-a so se lahko preživeli. Nekoč je priberačil do nekega j Ja. Temu je mali K rabat ugajal, zato ga je pridržal pri ^ 0(la njegov gospodar je bil čarovnik, ki je učil te črne l°sU tudi druge ljudi. Imel je vedno po dvanjast hlapih !n^narčkov, ki so se pa v resnici učili vragovega rokodel-. Si,ko leto je moral eden izmed dvanajstih umreti. Mli-' ' namreč zavrtel veliko kolo, kogar je pokazalo, ta je j;l' - vfsti. Pravkar je bilo enega zmanjkalo. Tako je bil Kra-i-f Enajsti.
zelo zgodaj je moral narediti
'V
ekt^ : ihj
t rev‘
in
no 14.
Ide0,l'b
neli'
, k«"1
tl*
pO#
i<
» ,
eJo.lf
a. jib
z r
. gtrt
^sak narorl izraža svoje skrbi, žalosti in ve-Selje s pesmijo in tudi s posebnimi plasticami in ritmičnimi kretnjami, v svojih starodavnih ])lesib. ki jih povečini še danes goji 'n čuva. Folklorna umetnost narodov sveta je ^izmerno bogata in različna in nudi gledal-velik užitek ter možnost proučevanja značilnosti vsakega posameznega naroda. Tudi v loskvi bo dal možnost občudovati narodne ^ese iz najrazličnejših dežel in jih med seboj Primerjali. Tudi to bo prispevek k boljšemu Medsebojnem spoznavanju v miru in prija-*cljstvu. Na našem posnetku : folklorna skupina iz Tagikistana
držanjem dokazati, da se zaveda svoje odgovornosti pred kitajsko in mladino vsega sveta. Organizirala je vrsto natečajev, glasbeni in baletni festival za poklicne glasbenike in plesalce, natečaj za pevske in glasbene soliste, festival narodnih pesmi in plesov, pevske diletantske koncerte itd. Pripravila je že 26 baletov, s katerimi bodo nastopili njeni plesalci v Moskvi in o izredni lepoti in zanimivosti kitajskih plesov menda ni treba govoriti.
Iz Mehike, Brazilije, Čile, Argentine. Peruja itd. je že od. potovalo 850 delegatov raznih političnih prepričanj.
O jugoslovanskih gostih smo že zadnjič govorili. Omenimo naj še, da se bodo Jugoslovani udeležili tudi natečaja fotografske umetnosti in kinematografije. Bolgarska mladina se bo udeležila kulturnih natečajev in manifestacij ter prispevala z 12 narodnimi koncerti. Njeno delegacijo bo sestavljalo 1200 mladincev, mladih rudarjev, tekstilnih in industrijskih del a v. cev, novinarjev ter delavcev drugih strok. Češkoslovaška mladina bo prisotna z istim šte-vi lom delegatov.
Iz Italije bo z dvema posebnima vlakoma odpotovalo v Moskvo 1800 delegatov, dočim jih bo 200 potovalo po morju. Naše mesto bo zastopano s 25 delegati, Slovenci in Italijani, pripadniki raznih socialnih slojev, raznih političnih organizacij ali neodvisnih. Kot smo že poročali, bo poslovilni večer naše delegacije jutri v Ljudskem domu.
V Italiji dajejo še nadalje svoj pristanek Svetovnemu festivalu razne osebnosti iz kulturnega in športnega sveta. Popularni zmagovalec dirke «Mille Miglia» Piero Taruffi bo odšel v Moskvo, da se udeleži manifestacij in vzpostavi stike z avtomobilisti Sovjetske zveze.
Znani gledališki igralec in režiser Cesco Baseggio je vstopil v vsedržavni pripravljalni odbor za Festival. S svojo gledališko skupino se bo udeležil Festivala v Moskvi in bo v raznih mestih SZ s svojimi predstavami proslavil 250. obletnico Carla Goldonija.
Festivala se bodo udeležili od daleč tudi številni fotoamaterji, filatelisti in razni umetniki iz vseh dežel, ki so poslali svoja dela na razstave in bodo imeli pravico tekmovanja, čeprav iz raznih razlogov ne bodo prisotni v Moskvi.
Ves demokratični svet pozdravlja z navdušenjem moskovsko manifestacijo, ki bo prispevala k medsebojnemu spoznavanju in s tem k vzpostavljanju prijateljskih stikov med vso mladino sveta, kar bo nedvomno mogočen prispevek k pomiritvi v svetu.
T) red kratkim je tovarna Fiat A iz Torina dala v promet nov tip malega avtomobila «Fiat 500». Dimenzije novega avtomobila so nekoliko manjše od njegovega prednika «Fiat 600» : krajši je za 27 cm, ožji za 2,5, nižji pa za 8 cm. Razen tega tehta tudi približno za 80 kg manj. Njegova maksimalna hitrost je 85 km na uro, porabi pa 4,5 litra bencina na 100 km.
«Fiat' 500» ima 4-takten motor z dvema cilindroma in zračnim hlajenjem. Zlasti so pri novem tipu avtomobila izpopol. njene zavore. Avtomobil je dvosedežen, vendar je zadaj dovolj prostora za prtljago ali za sedež.
Novi avtomobil
"Fiat 500”
I Planinšek, mladi tenorist, ki se je že pred nekaj leti močno uveljavil na prireditvah na tržaškem gradu. Planinšek je štu. dirai pri slavni italijanski pevki Toti del Monte in je veljal za njenega najboljšega učenca.
Kot smo izvedeli iz ljubljanskega tiska, je Planinšek podpisal z upravo ljubljanske Opere angažma za dve leti. Isto časopisje poudarja, da je to dokajšnja pridobitev za Ljubljano, ,
Planinšek v Ljubljani
\T a ljubljanskem festivalu, ki je sedaj v teku, je sodeloval tudi tržaški rojak Attilio
Festival v Karlovih Varih
Po tradicionalnem filmskem festivalu, ki je sedaj v teku v Karlovih Varih na Češkem, bo sledil delavski filmski festival, ki bo trajal dva tedna. Omenjenega festivala se bo udeležila tudi Jugoslavija, katera se bo predstavila s filmom «Ne obračaj se, sinko ! ».
250-letnica rojstva
velikega italijanskega
komediografa
«is

.Tl
s*
CARLO GOLDONI
tt zadnjih dvanajstih mesecih * so znanstveniki posvečali vedno večjo pozornost vprašanjem radioaktivnih delčkov, ki z dežjem in snegom padajo na zemljo po preizkusnih eksplozijah ter radioaktivnosti, ki se s temi eksplozijami ustvarja na površini zemlje, na rastlinstvu, v vodi in v hrani.
Kakšni so rezultati teh razi-skavanj ?
Predvsem moramo omeniti,, da je jedrska energija vedno prisotna v naravi, poleg drugih, bolj znanih oblik energije, kot so svetloba elektrika mehanična energija itd. Človeško telo je tako podvrženo stalnim učinkom atomskih izža-re vanj, katerih normalna količina se imenuje raven naravne radioaktivnosti.
Naravna radioaktivnost izhaja iz kozmičnih žarkov, ki prihajajo na zemljo ; iz zemlje, ki vsebuje določene radioaktivne snovi ; iz ozračja, ki vsebuje razne radioaktivne pline in iz vode, v kateri so raztopljene nekatere radioaktivne snovi, kot radium in druge. Tudi človeško telo samo vsebuje radioaktivne snovi, predvsem v kosteh, v mišičju In v organskih snoveh, kot so proteine, maščobe in ogljikovi hidrati.
Radioaktivna
nevarnost
Ugotovljeno je bilo, da zavi-si raven naravne radioaktivnosti od raznih vrst izžarevanj, od katerih sta dve žarki «gama» in izžarevanje «beta» (delčki beta)	najbolj zanimivi.
Žarki «gama» prodirajo od zunaj v vse dele telesa in ga tako. rekoč prebodejo, dočim delčki «beta», ki so elektroni, prodrejo le par milimetrov v tkivo in se tam ustavijo. Ce pa prodrejo v telo snovi, ki izžarevajo
ni
Radiobiologija
šla v korak s fiziko
žarke «gama», tedaj ti žarki neposredno napadejo tkivo in razne notranje organe. Raven naravne radioaktivnosti, ki ji je človek podvržen vsakodnevno, je stokrat manjša od količine, ki bi mogla povzročiti začetne spremembe v živem organizmu in stotisoekrat manjša od količine, ki bi mogla povzročiti bo. lezenske motnje. Po nedavnih merjenjih je bilo ugotovljeno, da raven radioaktivnosti narašča, kot posledica jedrskih poskusov.
Merjenje ravni naravne radioaktivnosti ima namen ugotoviti pomen nevarnosti, ki jo povečanje ravni predstavlja za človeka, kar ni lahka naloga, kajti znanost še ni našla odgovora na nekatera bistvena vprašanja. Fizika je namreč odkrila način sprostitve energije atoma še pred no je biologija mogla ugotoviti posledice tega odkritja za človeštvo. Razdalja med napredkom fizike in radiohiolo-gije pa ne bi bila tako tragična, če se ne bi bila atomska energija začela uporabljati v vojaške namene. Sovjetska znanost si prizadeva za uporabo atomske energije v miroljubne namene, pri čemer je odkrila gotova sredstva, ki ščitijo človeka pred izžarevanji. Zaradi tega, mirohljubna uporaba atomske energije, ki daje človeku na razpolago ogromne energetske vire, ne predstavlja nobene nevarnosti za njegovo zdravje. Nujno potrebo po preprečitvi možnega povečanja naravne radioaktivnosti narekujejo le imperialistične priprave na atom-
Atomske nevarnosti pred katerimi je znanost brez moči
sko vojno, kajti že same poskusne eksplozije povečujejo raven naravne radioaktivnosti, ki jo povzročajo zlasti žarki «gama» na površini zemlje, z vsemi škodljivimi posledicami, ki jih znanost vseh še odkrila ni. Toda to ni edina posledica poskusov z atomskim orožjem.
Okuženje s stroncijem -90
Med raznimi jedrskimi delčki ki padejo na zemljo oh atomski eksploziji, so nekateri posebno nevarni, ker traja njihova radioaktivnost zelo dolgo. Zlasti velja to za stroncij-90, ki dvajset let potem ko je padel na zemljo, izgubi šele polovico svoje radioaktivnosti.
Stroncij-90 okužuje vodo in zgornje plasti zemlje. Njegove kemične lastnosti so podobne kalciju, ki je zelo razširjen element, in rastlinstvo, zlasti trava, ga vsrkava kot kalcij. Ta proces predstavlja prvi člen v tako zvanem biološkem ciklu. S travo použije živina tu. di stroncij-90 ; ta preide potem v kri in mleko živali in z mlekom v človeški organizem, kjer se skupno s kalcijem in drugimi solmi ustali v kosteh, s čimer postanejo kosti radioaktivne.

Iz lista «Slovenski poročevalec» povzemamo članek o Carlu Goldoniju, čigar 250-letnico rojstva proslav, ljamo letos. Smatrali smo za pravilno, da ta članek posredujemo tudi našim bralcem, saj jih bo seznanil s pomenom in deli Goldonija s posebnim ozirom na prilike na slovenskem kulturnem področju.
rtalija praznuje v letošnjem 1 letu kulturni praznik posebnega pomena, ki ga je po njej prevzel tudi ves kulturni svet: 250-letnico rojstva največjega komediografa Carla Goldonija. Slavnosti za to priložnost so se začele v rojstnem kraju Goldonijevem v Benetkah že februarja, nadaljevale pa se bodo skoraj vse leto. Na festivalu v Benetkah je prav te dni gostovala Drama Hrvatskega narodnega kazal ista iz Zagreba. Odmeve Goldonijeve proslave sprejema tudi kulturna Slove, ni ja, še posebej pa je italijanski konzul v Kopru organiziral pr o-slavo visoke obletnice Goldonijevega rojstva v obmorskih mestih Koper, Pulj in Reka, kjer je tudi gostovala Baseg-giova igralska skupina z uprizo. ritvijo Goldonijeve komedije aSior T oder o Brontolone.
Carlo Goldoni se je rodil 25. februarja 1707 v Benetkah, za doktorja prava pa je promoviral
Znanstveniki so izračunali. «’ Padovj Kl>uh svo?in\. P™ da če hi se atomski poskusi nim Hudijam pa se je Gnidam prenehali leta 1956. hi okuže- | mnoS° več posvečal igralstvu in ki se je ! se Pr‘ razUl‘L italijanskih igralskih potujočih družinah pokazal kot dober igralec in je s
vanje s stroncijem-90, ki se je j do tedaj nakopičil v stratosferi, dalje naraščalo do leta 1968. Po tem letu bi se visoka raven okuževanja ohranila nadaljnjih 15 let in bi se potem postopoma zmanjšavala. Toda poskusi niso prenehali leta 1956 in zalo so angleški znanstveniki \zeli \ poštev primer, da bi se sedanji ritem poskusov nadaljeval za nedoločen čas. V tem primeru, hi okuževanje s stron-cijem-90 preseglo za 25 krat sedanjo naravno raven. Iz tega izhaja, da bi nevarnost prodiranja slroncija-90 v človeško telo. ki je zaenkrat še neznatna, postala v bodočnosti stvarna. Stroncij-90, bi z delčki «beta», ki bi jih izžareval v kostnem tkivu, povzročal nevarna kostna obolenja, zlasti raka.
To so glavne spremembe okolja, ki bi nastale na našem planetu kot rezultat atomskih poskusov. Jedrska energija, ki nudi neomejene koristi človeštvu, se je spremenila v poten cialno nevarnost za sedanje in bodoča pokolenja. Splošno je že priznano, da so poskusi z jedrskim orožjem škodljivi človeštvu. Evo zakaj jih je treba ukiniti in čimprej ho to storjeno. lem bolje bo.
ALEKSEJ LEBEDINSKI
temi družinami prepotoval dobršen kot Italije. Naposled se je nekoliko ustalil in je v svojem stalnem bivališču v Benetkah začel pisati komedije, libreta in burke. ki so kmalu osvojile do. mača in domala vsa evropska gledališča. Komediografova pio. dovitost je bila velika, napisal je več kot 200 del, od katerih so se zlasti njegova ljudska odrska dela do danes obdržala na gledaliških deskah skoraj vseh kulturnih narodov, da ne navajamo tistih opernih skladi), katerih libretisti so si vzeli snov iz Goldonijevih komedij. Zadnja leta svojega življenja je Goldoni preživel na dvoru (ran. coskega kralja v Parizu in pisal ondod tudi v francoščini, poleg komedij zlasti svoje spomine. Naposled bi bil skoraj umrl od gladu (7. februarja 1793) vendar mu je mlada francoska me. ščanska revolucija priznala njegove zasluge.
Slovstvenozgodovinski in gledališki pomen Goldonija je v tem, da je v svojem času prelomil z navadami tako imenovane «commedia delParten, ka. ter e posebnost je bila, da nje pisatelji niso docela napisali burke, ki so si jo zasnovali, temveč so snov le skicirali. Že
1 F , lo 4
akci)1 so >' u n •gani* , t
tev K C0 njegov mojster.
iali^ Č| *
ČAROVNIK KRABAT
ii.lllil i i n il 11 il n i lili II iiil.il il .i iiril' IM I :l .i:illili!li.i:;iil:i.illli i; i: ii ji i:ii:ii.ii i 111: l li l ■ :i 111. i.iin i l 11: li l l :i III 11:1: ii ii.i i 111:1:111.11:111 lil 111 ...
LUŽIŠKO - SRBSKA PRIPOVEDKA
zgodaj je moral narediti z vragom pogodbo. ‘sani deček se je učil zelo pridno in je kmalu znal to-*° njegov mojster. Leto se je bližalo svojemu Koncu, je bal, da ho kolo pokazalo njega. Sel je k svoji m jo prosil, naj ga reši.
' *o se ti posreči, če me spoznaš izmed mojih enajstih 'f(j 1 v. Sedeli bomo izpremenjeni v črne krokarje in se t),!1! ho ptičji navadi. Moji tovariši bodo imeli glave olirla levo stran, le jaz se bom cukal pod desno perotjo.» , je prišla. Vse se je zgodilo tako, kakor ji je bil Y al sin. Tedaj se je dotaknil čarovniški mojster z neko a	' in mali Krabat je stal pred njim.
z materjo domov. Vzel pa je s seboj najvažnejšo ^ svojega mojstra. Od tedaj ga je ta zasledoval za žive
,gti j : j ornega krokarja
A
^ti<l(‘mu Krabatu ni nič kaj ugajalo doma. V hiši je bilo Uboštva. Tedaj je dejal očetu:
X/alu
bo sej m v bližnjem trgu. Izpremenil se bom \ vola. Peljite me na trg, prodajte me. loda ne ka n1*1 ( y lušten jaku, ampak sleparskemu živinskemu p reku p cu
llca. Toda vrvi ne pustite kupcu. Ce se to zgodi ho Končal bom pod mesarskim nožem.»
A
^ J, teh besedah je šel Krabat iz hiše. Nato je slišal oče ^ vola pod oknom in še kakšno živinče je bilo to!
■j je gnal vola na sej m. Tam so se kar trgali za žival, je dobro prodal, vrv pa -je vzel s seboj. Prčkupec je
k0*6
ieg“
litimi
v -t f Ji)] J'- uuuru prunai, viv pa *jc vz,ci » scin»j. -»• v'1 W V°^a proti Kamnjencu. Med potjo je krenil
en . thn i .	... ‘i . i
do dobra.
z drugimi
’ kjer so pili
\ je položila volu klaje. Ta je zamukal : «Seno in y ne gresta v slast, tolsta pečenka bi mi bila ljubša.» ^ prestrašena je letela dekla v izbo in pripovedovala, \| 8°vori. Gostje so se smejali. Niso ji verjeli. Le eden ^jih je šel, da hi pogledal. Ko je odprl hlevna vrata,
j c zletela lastavica na prosto. Vol je bil izginil. Mladi Krabat je bil prej doma, ko njegov oče.
Denar, ki so ga bili prejeli za vola, je kmalu pošel. ICra-bat se je izpremenil v konja in njegov oče ga je peljal na sej m. Kupil ga je neki bradati mož, ki mu pa ni hotel pustiti uzde. Skočil je na konja in oddirjal v velikem galopu. Ta mož je bil mlinar, ki je bil Krabata naučil čarovnije. Kako je zbadal konja z ostrogami ! Kako ga je tepel z bičem! Jahal je naravnost li hovaču in mu ukazal, naj pribije konju štiri žareče podkve.
Krabat je šepetal kovaškemu vajencu na uho : «Potegni mi uzdo čez levo uho ! » Ta je ubogal in trilili je zletel škrjan-ček v nebo. Za njim je planil kragulj. Škrjančck se je vrgel v vodnjak in že se je igrala ribica v vodi. Neka deklica je pravkar zajemala vodo - riba se je približala njeni roki in že se je svetil zlat prstan na njenem lepem prstu...
Deklici se je približal prijazen starec : «Prodaj mi ta zlat prstan ! Mnogo, mnogo denarja ti dam zanj ! » Srečna deklica ga ni hotela dati. Šla je .v hišo, da bi nakrmila kokoši. Toda z okroglimi zrni je zdrknil tudi njen prstan na tla in se spremenil v zrno. Pristopil je ponosen petelin, ki je hotel zobati zrna. Tu je poskočilo zrnce — Krabat, se izpremenilo v lisico, ki je zgrabila petelina naglo ko blisk in ga raztrgala. Petelin je bil mlinar, ki je na ta način končal.
Nato je šel Krabit zopet domov in Živel kot svinjski pastir. Ko je nekoč sedel ob svoji čredi, se je pripeljal mimo kralj Avgust Močni. Tedaj so se dvignile vse svinje hkrati, stale na zadnjih nogah ravne ko sveča in izkazovale kralju čast ko vojaki.
To je kralju zelo ugajalo. Peljal je Krabata v svoj grad v Draždane in ga vtaknil v dvorno kuhinjo. Dvorni kuhar pa hi mogel trpeti pritepenca, ki je vse prevohal. Krabat je dobil toliko zaušnic, da je bilo veselje: «Čakaj,» si je mislil Krabat. Nekoč so pripravljali za gospodo močnate rezance. Ko so jih začeli jesti, so se ti izpremenili v deževne gliste
Iz skled pa so skakali pečeni piščanci ko žabe. Za kazen so Krabata poslali domov.	%
V tistih časih je bila navada, da so fante lovili in jih s silo oblekli v vojaško suknjo. Nekoč so prišli v Krahatovo rojstno vas nepričakovano saški vojaški lovci. Obkolili so hiše, polovili fante in jih vlekli v Draždane. Med njimi je bil tudi Krabat. Prideljen je bil "draždanskim pešcem.
Začela je tudi vojna s Turki. Krabat je moral oditi z drugimi vojaki nad pesjane. Turki pa so bili ujeli njihovega kralja. Generali so stali žalostni v krogu in se posvetovali, kako bi rešili svojega gospodarja. Oglasil se je Krabat :
«Dajte mi konja in kralj bo rešen.»
Dali so mu konja. Krabat je jezdil nekaj časa po zemlji, nato se je dvignil v zrak, da je bil nazadnje videti le še kot črna pika.
Prišel je v turški tabor. Ostal je vsem skrit, le kralju ne Ta je začudeno pogledal svojega pešca v dolgih Škricih in z mušketo v rokah, spoznal ga je :
«Ti si, Krabat?»
«Naglo, veličanstvo. Držite se me trdno za škrice in nič se ne bojte ! »
Kralj je zgrabil Krabata za škrice, ta se je dvignil v zrak šlo je ko blisk. Turki so debelo gledali.
« Kje je naš čarovnik? Ta ju mora zasledovati.»
To se je tudi zgodilo.
Čez nekaj časa je vprašal Krabat, ki se ni ozrl, kralja, če kdo hiti za njima.
«Da, velik črn ptič.»
Krabat je pričaral temne oblake za seboj in vprašal znova, če jima kdo sledi.
«Da,» je odgovoril kralj. «Že zopet vidim črnega ptiča.»
«Odtrgajte od vaše suknje zlat gumb, dajte mi ga!»
Krabat je nabasal z gumbom mušketo, položil cev na ramo in ustrelil za hrbet, ne da bi se ozrl. Tedaj je ptič izginil. Njegov smrtni krik se je razlegal pod nebom. Krabat ga je
slišal in zajokal.
« Kaj te žalosti?» ga je vprašal kralj.
«Najboljšega prijatelja sem ustrelil,» je tožil Krabat. «Po njegovem smrtnem kriku sem ga spoznal. Hkrati sva s* učila pri istem mojstru. Večno je pogubljen, ker je umrl pri izvrševanju svojega poklica.»
Letela sta dalje in dalje. ;Srečno sta dosegla vojaško taborišče...
Kralj je rabil med vojno še enkrat Krahatovo črno umetnost. Ko se je sultan posvetoval s svojimi generali sta lazila Krabat in kralj izpremenjena v dve muhi po skledah in vse slišala.
Po končani vojni je ponujal kralj Krabatu velike vsote denarja. Ta ni hotel ničesar vzeti. Le neko posestvo si je izbral. «Dobro,» je dejal kralj, «naj bo tvoje za vedno.» Tako je postal Krabat posestnik.
Kralja je obiskoval zelo pogosto, ta je rad poslušal njegov svet. Nekoč je povedalo Krabatu čarovniško zrcalo, da hočejo kralja zastrupiti. Vpregel je konja in dirjal skozi noč naglo ko veter, da bf ne prišel prepozno. Kralj je držal strupeno pi jačo v rokah, ko je planil Krabat v sobano. «Ne pijte ! » Popiti je moral točaj, ki se je zgrudil mrtev na tla.
Krabat je napravil še mnogo čarovnij. Vse je obrnil v to, da je pomagal revnim. Tako je postal dobrotnik. Izboljševal je zemljo, sušil močvirja, ki povzročajo mrzlico, napajal po-sušene njive, izpreminjal točo v puh. Ko se mu je bližala smrt, je razdelil svoje posestvo med kočarje. Njegov sluga je potopil čarovniško knjigo v mlaki. Pri tem je voda zašumela in zavrela, se dvignila za moža visoko, grmovje na bregu pa je začelo goreti.
Ko je Krabat umiral, so bili vsi sosedje zbrani pred nje. govo hišo. Iz mrtvaške sobe je bilo slišati lužiške žalobne pe-srni, Krabat je preminil. Na slemenu hiše se je zablestel srebrno bel labod. Krabat je bil rešen. Njegova duša je zletela v nebo.
vnaprej določene osebe burke (n. pr. Ariechine, Brighella, Pantalone itd.) niso imele pred. pisanega celotnega besedila, temveč so igralci teh oseb lahko svobodno improvizirali. Iz te samovoljnosti, ki jo je pripuščala igralcem «commedia dell'arte)), so sledila med drugim vsa stranpota sodobnega laškega gledališča s poudarjenimi improviziranimi šalami. Goldoni je sicer v svojih komedijah ohranil tudi imenoma to stalne tipe, zaradi natančno določenega besedila svojih del pa ni dopuščal igralcem nobene prekomerne tekstovne samovolj, tiosti, razen dovoljenega igralskega izraza in celotne odrske podobe igrane komedijske osebe. Mimo tega so Goldonijeve komedije povečini oči t ovale svojski slogovni realizem, ki je Goldonija po eni plati sicer zapletel v hude literarne boje, po drugi plati pa dal pretežni večini njegovih najboljših odrskih del tisto ljudskost, ki je že spočetka priljubila njegovu dela v Italiji, pozneje pa po vsej Evropi in nič manj v Sloveniji.
Ljubljana je bila v Goldoni-jevem času važna gledališka po. stojanka za vse potujoče igralske družbe, ki so bodisi hitele čez naše kraje na sever, bodisi prihajale iz bližnje Italije gostovat prav k nam. Raziskovalci naše gledališke preteklosti so dognali, da so prav pred 200 le. ti v Ljubljani (1737) italijanski operisti uprizorili dve operi ita. li jonskega skladatelja Baldassija Galoppi ja (Buranella), ki jim je besedilo napisal Carlo Goldoni.
Ne glede na slovstveno vrednost teh zgodnjih Goldonijevih del kaže vse, da je bil to prvi Goldoni v italijanskem jeziku v Ljubljani. Tudi v poznejših letih so se v Ljubljani zvrstile razne opere, katerim je besedilo napisal Goldoni.
Toda najmanj že leta 1761 so laški komedijanti v Ljubljani uprizorili prvo, danes klasično Goldonijevo delo:	all nemico
delle donne, reso amante della lecandiera astuta)), ki nam j? znana kot a Mirand olino n ali komedija .Pri lepi krčmarici)). V naslednjih letih so se tej komediji pridružile številne upri-zoritve drugih Goldonijevih del v italijanščini pa tudi v nem-ščini, ko so začele v Ljubljani gostovati potovalne nemške gì e. d al iške družine.
Še pred začetkom poslovanja rednega slovenskega gledališča je prišel Goldoni v slovenščini oder slovenskih igralskih ljubiteljev v letu 1866, ko so i gì ali njegovo komedijo «V go. st il niči pri pošti». Deset let pozneje se ji je že v gledališču Dramatičnega društva pridružila komedija «Sluga dveh gospodov:f), ki je potem prišla na oder domala vseh slovenskih gledališč. Sledile so ji: Miran, dolina, Kavarnica, Zvedave žen. k e, Laznik in zlasti «Le baruffe chiozzotto). ki so v s/oren-*ki predelavi kot u Primorske ;dinlie» še zlasti pritegnile številne slovenske gledalce. Goldonija so slovenskemu gledališču posredovali prevajalci, od katerih naj posebej navedemo naslednje:	Jakob Zabukovec,
Pran Oblak. Davorin Hostnik, dr. Knaflič, Ciril Debevec, Jo. že Kovič, Ivan Rob, dr. Bratko Kieft, dr. Mirko Rupel. dr. Ni. ko Kuret, Janko Moder.
Nedvomno je Goldoni posred-» po svojih še danes živih komedijah pomagal oblikovati do neke mere naš domači komedijski izraz, četudi bi bilo težko reči, da je tudi slovstveno pomagal pri oblikovanju skromnih uspehov slovenskih m al ošteti Ini h	komed i o grafov.
Po resnici pa je treba zapisati, da so njegove najboljše komedi. je. še preden je naše gledališko občinstvo imelo priložnost videti Goldonijeve komedije v izvrstni sodobni igralski interpretaciji. ki nam jo je pred nedolgim pokazalo eno izmed milanskih gledališč, prešle v kulturno solastništvo slovenskega gledališča kakor vsega sveta.
JANKO TRAVEN
PREJELI SMO:
SODOBNA POTA. glasilo Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, št. 5, leto II. - 1957, Ljubljana.
SLAVJANE, glasilo Slovanske, ga komiteja ZSSR. št. 5, maj 1957, Moskva.
Stran 4
DELO
20. julija 19.
M
Govor
tov. Togliattija
(Nadaljevanje z 2. strani)
lujejo življenjskim normam ko. munistične partije. Potem ko je po dveh, treh ali več letih zavirala iskanje, izdelovanje in uveljavljanje nove politične linije, je končno skušala prevrni, ti politično linijo partije in zamenjati vodstvo, ki je izšlo iz XX. kongresa. Tak napad je bilo treba odbiti in mi smo veseli, da je bil odbit s soglasnostjo CK Komunistične partije Sovjetske zveze, kateremu izražamo vso solidarnost italijanskih komunistovn
Spričo resnosti napada nismo presenečeni nad ostrino polemike, ki je sledila sprejetim odločitvam. Zavedamo se, da ta ostrina ne krha veljavnosti revolucionarne in socialistične za. konitosti in povrnitve k leninističnim normam delovanja partije, ki so izšle iz XX. kongresa. Prepuščamo tropu naših nasprotnikov, da govore o procesih in o drugih stvareh, ki jim ugajajo. Mi ču timo odločilen pomen dejstva, da se je v CK KP SZ razpravljalo, da se ni ta diskusija spre. menila v procese, ki jih danes, zlasti pa po XX. kongresu, n ilice ne bi razumel in jim ne bi nudil nobene podpore.
Mi potrebujemo ideološke in politične jasnosti in odločnosti in to se da doseči z diskusijami s pritegnitvijo k diskusiji vse partije in vsega ljudstva.
Izkušnja zadnjih let je dokazala, da tudi po največjih afirmacijah in zmagah socializma, lahko nastopijo in nastopajo neprestano novi problemi. Pojavljajo se, kot pravijo kitajski tovariši, nasprotstva med ljudstvom, med ljudstvom in njegovimi voditelji in nasprotstva nastajajo tudi med voditelji pri spoznavanju in reševanju novih problemov. Pri lem ne služijo zastarele sheme, ne služijo niti zatiranja in administrativni ukrepi.
Vse komunistično gibanje je danes zainteresirano pri re-sevanjih tega problema. Rešujoč te probleme, moramo dokazati vsemu svetu, kako se v socialističnih družbah realizira večja enotnost z izginotjem raz. redov, in kako se istočasno razvijajo in izpopolnjujejo stare metode tradicionalne demokracije, potom aktivne udeležbe velikih delavskih množic v di-skusi ji in pri reševanju najbolj težkih problemov gospodarskega razvoja in politične organizacije.
Velika diskusija, ki je bila v SZ v zvezi z reformo industrijskega vodstva, katere se je udeležil ves delavski razred in vse ljudstvo, je bila velik vzgled, ki je vreden globokega študija. Sovjetski delavci, ki so se udeležili te diskusije niso mogli in ne morejo ne odobravati ukre-pov, ki so bili sprejeti proti tistim, ki bi bili želeli, da bi se stvari vrnile na staro, k škodljivim in obsojenim metodam.
voril o odnosih med tovariši in njih delovanju, s posebnim o-žirom na zadnje volitve. Poudaril je, da prav na Sardiniji obstajajo še tovariši,' ki se okle. pajo maksimalizma, da obstaja še sektaštvo in da ni torej ustvarjena lista vez, ki bi tovariše povezala s širokimi množicami vseh ktategorij.
Nato je tovariš Togliatti pou. daril sledeče:«
«Obstajata še vedno dve nevarnosti, proti katerim se je treba boriti, to tem bolj, ker se eni in drugi odgovarja v bistvu na enak način, to je govoreč in dokazujoč, da se italijanska pol v socializem, in zlasti demokratična pot, ki jo mi želimo, odpira z borbo množic, z organizacijo, z agitacijami za zahteve, ki se nanašajo na široke vrste delavcev, kmetov in srednjega sloja. Borbo je treba voditi na dveh frontah.
Splošne
borbe
Linija Vlil. kongresa
Toda nas zanima predvsem uveljavitev politične linije VIII. kongresa naše partije v Italiji. Pri nas je bila ta linija spreje. ta soglasno in po kongresu je bila la linija deležna odobravanja vse partije. Še tovariši socialisti so dali svoj doprinos pri obdelovanju te linije.
Partija je odločno zavrnila napade na njeno enotost, do katerih je prišlo po kongresu in se je rešila onih, ki so imeli namen jo povleči nazaj in ustvariti zmedo v njenih vrstah.
Opravljeno je Veliko delo pomlajevanja naših kadrov na vodilnih mestih. Vodilni organi, ki so izšli iz kongresa, so se z veliko vnemo lotili dela za določitev živega in trajnega sti. ka med vodstvom partije in p e. ri tern imi organizacijami, kar je zamenjalo in izboljšalo odnose, ki. so obstajali prej, to je odnose preko deželnih sekretariatov.
Toda, ali danes lahko rečemo, da obstaja popolno enotnost v vsej partiji, v vrstah kadrov, v vrstah članov, ne samo glede odobravanja, temveč v prepričanju in pri delovanju za uve. Ijavitev linije XX. kongresa? Ne hi hotel biti črnogled, toda prepričan sem, da take enotnosti še ni, odnosno do nje še ni prišlo v taki meri, da bi bili lahko zadovoljni in ki bi zagotovila potrebne uspehe.
Ali lahko rečemo, da je bila v polni meri uveljavljena li-linja našega kongresa — tako kot je bila formulirana na VIII. kongresu — s strani vseh kadrov in vseh članov partije? Grešili hi, ako bi to trdili. U-veljavljanje je v teku, toda ni še v celoti doseženo. In to nam potrjuje primer na Sardiniji.»
Nato je tovariš Togliatti go-
DOMACI PROBLEMI IN VESTI

I
,, L
P
Borba kovinarskih
delavcev
se zaostruje
Stavke in protestna gibanja v CRDA in drugih podjetjih
J) »gaj inja
Na ideološkem področju se kaže kot glavni sovražnik revizionizem. Ni bilo manifestacij na tem področju, ki hi težile za obrambo sektaških stališč. Vsaj odkritih manifestacij nismo i-meli v partiji. Izven nje pa, so ljudje, ki vodijo borbo oznanjajoč staro sektaštvo zakrinkano z operaistično demagogijo. Tudi na tej fronti, in torej v tej smeri, je potrebna budnost in delavnost, zakaj nevarnost prikritega pronicanja stališč, ki se končno prevajajo v malodušnost, pasivnost in razkrajanje o ,staja, in jo je treba odbiti. V pogledu konkretnega delovanja še vedno obstajajo nesposobni sektorji, ki ovirajo pomladitev in prožnost v organizaciji, ki ne dopuščajo neprestanega večanja množic aktivistov, razširitve našega delovanja in našega vpliva v vedno nove smeri.
Enotnost partije je treba doseči in jo utrditi s politično borbo za odpravo odpora, nerazumevanja, pomanjkljivosti in napak v vseh smereh.»
Za tem je tovariš Togliatti govoril o napakah tovariša Gio. littija, o tem, kako naj se odpravljajo revizionistični in maksimalistični odpori, kakor tudi shematičen birokratizem, o tem. kako naj se napravijo nadaljnji koraki za odvrnitev novih nevarnosti in o pospešitvi poti v socializem. Dejal je, da se ne sme čakati, da bi prišlo ponovno do takih borb, kot so bile v letih 1952-53, ko je šlo za sleparski zakon in da je potrebno razumeti, da se že nahajamo v borbi, to je v borbi spolovinarjev in poljedeljskih delavcev, v borbi nekaterih velikih kategorij industrijskih de. lavcev, v borbi za uresničitev zahtev tistih, ki so bili prizadeti po naravnih nezgodah, v borbi za mednarodno pomiritev, za mir, za prenehanje jedrskih poskusov, za prepoved atomskega orožja in za rešitev človeštva. In v teh borbah je potrebno, je poudaril govor, nik, da posvetimo posebno pozornost predvsem odnosom z de. lavskim razredom in borbam delavcev, delu med ženami, mladimi pokolenji in med mno. žicami srednjega sloja. Poudaril je nadalje, kako zgrešeno je mnenje tistih, ki mislijo, da v sedanjem trenutku ne obstojajo možnosti za posamezne in splošne borbe delavskega razreda. Možnosti razvoja veliki borb za obrambo pravic de. .lavcev in za izboljšanje njihovih življenjskih razmer vedno obstajajo. In te borbe je treba povezati z najširšimi plastmi ljudstva. Nato pa je pohvalil delovanje tistih tovarišev, ki delajo na področju za preporod Juga.
Tovariš Togliatti je zaključil, rekoč, da to poročilo še ne vsebuje volilnega programa, toda kljub temu teži za lem, da nakaže smernice za bodoče volitve. Na volitve, je dejal, bomo šli s programom, ki ja bosta izdelala Centralni komite in Nacionalni svet partije. Že sedaj pa naj bo jasno, da bomo šli na volitve v znamenji, velikih borb za demokracijo in socializem, za mednarodno pomiritev, za mir, Za takojšnje koristi in za pravice delavcev, za napredek in za to, da odbijemo poskuse uvedbe klerikalnega režima, ki si postavlja za na. logo zaustavitev razvoja italijanske demokracije na poti k socializmu. Zato bodo prihodnje volitve za nas cilj in izhodišče ; cilj velike akcije, v kateri smo že udeleženi, in ki bo morala odslej dalje zajeti vedno večji razvoj, izhodišče pa za novo napredovanje, za katero je naša partija poklicana, da mu nudi vedno večjo podporo.
med sindikalnimi predstavniki in ravnateljstvom CRDA so se prejšnji petek zataknila, ker delodajalci, očividno po navodilih Zveze in-dustrijcev, sploh nočejo razprav, ljati o zahtevah delavstva. Zaradi tega se je protestno gibanje zaostrilo.
V	ponedeljek so od 14. ure dalje stavkali vsi delavci ladjedelnic Sv. Marka in Sv. Roka ter Tovarne strojev. Na poznej-šib zborovanjih so se delavci dogovorili s svojima sindikalnima organizacijama, da bodo giba. nje še bolj zaostrili in ne bodo odnehali, dokler delodajalci ne popustijo. Zato so v sredo ponovno stavkali delavci Sv. Marka, v četrtek pa vsi delavci ladjedelnice Sv. Roka in Tovarne strojev pri Sv. Andreju. Slavke so zelo dobro uspele, ker je protestno gibanje enotno ; kajti vsi delavci so ogorčeni nad zadržanjem ravnateljstva in so zato tem bolj odločeni vztrajati v svoji borbi.
V	torek je bila splošna 24-urna stavka v ladjedelnici «Giuliano», kjer ravnateljstvo še vedno ni popustilo in samo sili delavce, da svojo borbo čedalje bolj zaostrujejo.
Medtem se ■ je položaj poslabšal tudi v podjetju «Sartori». Tu je ravnateljstvo že 29. junija sprejelo zahteve delav. stva, a še vedno noče podpisati pogodbe in uveljaviti sprejetih obveznosti. Nameščenci tega podjetja so tri dni stavkali in
v četrtek popoldne je bilo prvo srečanje med ravnateljstvom in sindikalnimi zastopniki delavstva, da bi se zadeva uredila.
Poseben položaj je nastal zadnje čase tudi v livarni FASEF v industrijskem pristanišču, k j re so bili delavci nenadoma poslani na dopust. Govori se, da misli podjetje zapreti, zato sta se sindikalni organizaciji odločno postavili v obrambo delavcev in za nadaljevanje obratovanja podjetja. In kon-
Čestitke
Ob jutrišnji poroki z gospodično Albino Pečar, člani PD «Lonjer . Katinara» iskreno čestitajo svojemu blagajniku in članu dramske skupine tovarišu Danilu Merlaku. Vso srečo v novem zakonskem stanu želi ženinu in nevesti tudi uredništvu našega lista.
V torek, 23. t. m. bo praznoval predsednik PD «Lonjer-Ka. tinara» tov. Ivan Furlan s svojo življenjsko družico srebrno poroko. Zaslužnemu kulturnemu delavcu iskreno čestitajo odbor ter člani pevskega zbora in dramske skupine, želeč mu še mnogo let v srečnem zakonskem življenju. Čestitkam se pridružuje uredniški «Dela».
čno, v Delavskih zadrugah se je položaj tudi poslabšal in kaže, da bodo jutri, v soboto vsi nameščenci stopili v stavko.
Iz tega kratkega pregleda položaja delavstva v našem mestu je lahko ugotoviti nekakšno skupno linijo vseli delodajalcev, ki se vsi enako upirajo upravičenim zahtevam delavcev. To pomeni, da so delodajalci enotni in se ravnajo po enotnem navodilu Zveze industrij cev. Povsem naravno je, da morajo zato delavci odgovoriti tej enotnosti v svojo še čvrstejšo enotnostjo in vztrajnostjo v borbi, dokler ne prisiljo nasprotnika,
T
Vztrajajmo v zahtevi
ustanovitev proste cone
za
esno zavezništvo Krščanske demokracije z misovci, mo-
narhisti in liberalci, ki je našlo svoje posvetilo pri sestavi novega občinskega odbora, daje čutiti svoje posledice manj ali več v vsem mestnem življenju, največ pa v borbi za prosto cono Kolebanja klerikalcev so se končala in ni dvoma, da so desničarske struje vsilile, kot ceno za svojo podporo v občin, skem svetu, dokončno usmeri-ter KD proti prosti coni.
Tudi nedavno smo imeli v občinskem svetu dokaze o tej resnici. Bivši socialdemokratski podžupan prof. Dulci je po odstopu iz občinskega odbora avto. matično izgubil položaj predsednika občinske komisije za
bornik. Toda klerikalni in fašistični občinski odbor še ni poskrbel za njegovo nadomestitev, s čimer preprečuje delovanje komisije. To mrtvilo traja že več mesecev, od prvih začetkov krize v občinskem svetu, ki se je tako žalostno končala. Na seji v torek je bil župan prisiljen odgovarjati na vprašanja o tem problemu; govoril je le v splošnih o-brisih, vendar je pa dal razumeti, da nameravajo pustiti vnemar delo komisije in ves problem.
i prosto cono, uer ju muiu vu- i Taksen položaj je vse obsod-j diti opolnomočeni občinski od- [ be vreden zlasti sedaj, ko se je
da popusti. Kajti pravica je na I prosto cono, ker jo mora vo- j strani delovnega človeka.
Zaključena poročila
odbornikov
o občinskem proračunu
v
okviru razprave o občinskem
proračunu sta na petkovi
seji poročala o stanju v svojih resorjih odbornik Harabaglia, ki odgovarja za živila in mestno policijo in Adovasio, ki odgovarja za matični urad, šport in turizem.
Občinski svet je nato odobril več sklepov upravnega značaja, med katerimi se nam zdi važen sklep, s katerim je bila avtobusna proga Trst - Podlonjer -kolektiv | Lonjer proglašena za mestno in ne bo več smatrana ža medkra-
Spet odhajajo v Avstralijo
V četrtek je na parniku «Flaminia» odpotovalo med drugimi tudi 18!) Tržačanov, ki so se izselili v daljno Avstralijo, ker jim rojstno mesto še vedno ne nudi dovolj zaslužka in gotovosti za bodočnost. To je po daljšem času prva skupina in kaže, da bodo njej sledile še druge skupine tržaških izseljencev. Žalostno je, da vidimo odhajati iz našega mesta delovne ljudi, ki si iščejo kruha drugod in ne vedo kaj jih čaka v tujini, kjer se zanje nihče preveč ne briga. To nam dokazuje primer, ki je globoko pretresel vso tržaško javnost. Gre namreč za 26-Ietnega Blaža Fato s Kolonkovca, ki se j è v Avstraliji svojčas smrtno ponesrečil m je o njegovi smrti njegova družina zvedela le slučajno, ko ji je neki Avstralijanec te dni pisal in izrazil sožalje. Ne avtralijanske oblasti in ne italijansko diplomatsko predstavništvo v Avstraliji niso poskrbeli, da bi uradno obvestili družino. Občinska svetovalka tov. Laura Weiss je s tem v zvezi obiskala župana in ga o tem obvestila. Župan je nemudoma brzojavil na italijanski konzulat v Sidney in vprašal za pojasnila, toda doslej nam še ni znano, če je prejel kakšen odgovor.
♦	Ugoden sklep glede avtobusne proge Trst-Lonjer
#	Dokončno odobren nov način določanja družinskega davka
jevno kot do sedaj. S tem bi se sedaj morala znižati voznina in povečati število voženj. Tako je bila končno uresničena zahteva, ki so jo že dolgo postavljali prebivalci omenjenih krajev in katero je v občinskem svetu odločno zagovarjal svetovalec tov. Tonel. Drugi važen dogodek se nam zdi dokončna potrditev reforme družinskega davka s postopnim obdavčevanjem. O tem sklepu smo pisali že lani oktobra, ko je bil prvič sprejet. Prihodnje leto bodo zato odbijali kot najnižjo vsoto 300.000 lir družinskih 'dohodkov, s čimer bodo številne delavske družine oproščene dru. žinskega davka in bodo plačevali več premožnejši ljudje. Ob, e inski odbor je sprejel tudi pri. poročilo tov. Radicha, da bi nadzorne oblasti dovolile izključitev - dohodkov pokojnin 1NPS iz prijave za družinski davek.
Tov. Calabria je predložil pismeno interpelacijo v kateri predlaga, naj odbornik za delo in socialno skrbstvo posreduje,
labri a obrazložil na seji v torek, ko je obenem sporočil, da jr vodstvo INPS sklenilo, da bodo odslej izplačevali pokojnine 1000 upokojencem iz Sv. Jakoba na glavni pošti ali pa pri neki banki v mestu, dočim so jim do sedaj izplačevali v nekaterih uradih pri Sv. Jakobu. Iz razumljivih razlogov bi inorala občina posredovali, da ostane pri starem in da ne bi morali stari ljudje ob vsakem vremenu hoditi v mesto.
spet začelo govoriti o delegacijah in stikih z vlado za pospešitev rešitve tržaških gospodarskih problemov in bi bilo zato potrebno predložiti v Rimu točno določene zahteve. Delajo pa nasprotno. Vsi se še spominjamo, da ob obisku prof. Tenti j a, glavnega ravnatelja finančnega ministrstva, župan in odbor nista povabila na sestanek predstavnikov organizacij in strank, ki so odkrito za prosto cono. Sestanek z vladnim predstavnikom pa se je vršil prav zato, da bi spoznal razna mišljenja z zvezi s tem vprašanjem. Tedaj so skušali opravičiti to z izgovorom, da je bil prisoten prof. Dulci, član PSDI, ki da zagovarja ustanovitev proste cone, dočim stališče te Stanke ni povsem jasno. Eden od voditeljev socialdemokratov je medtem spet napisal v reviji «Trieste» članek proti ustanovitvi proste cone. Vsak je seve-'da prost, da ima in izraža svoje mišljenje, toda ne moremo mimo ugotovitve, da se ti članki skladajo z odkritim nepovolj-nini stališčem visokih predstav-nikov PSDI v Rimu.
Iz vseh teh dejstev izhaja, žal, jasna nevarnost, ki grozi možnosti uresničitve proste cone. Zato, ko razkrinkujemo odgovornosti tistih, ki hočejo preprečiti, da bi Trst dobil sredstva, ki so mu nujno potrebna za gospodarsko obnovo, obnavljamo obenem poziv vsem, ki hočejo ustanovitev proste cone, da vztrajajo v zahtevi in upoštevajoi, da bo konec koncev o vsem tem odločal le italijanski parlament.
? 1
ZA TF.DF.N DNI
Sabota, 20. - Marjeta, C (zadnji krajec)
Nedelja, 21. - Danijel, V'
Ponedeljek, 22. - Marija dialena
Torek, 23. - Apolinar. BI* Sreda, 24. - Kristina, IB* Četrtek, 25. - Jakob, Rad' Petek, 26. - Ana, Nuša
Zgodovinski dnevi
23. 1919 je bila v Ljubija' stancvljena slovenska verza.
25. 1943 je padel fašistič» žim v Italiji.
"« Si
' leti 8. je kraj
RADIO
ODDAJE1'"'
Na z •Racij
'šeg; nu efsle *vk v '13 ir
'emir Na v •dec Gske Goi
Po končanih vprašanjih sta govorila odbornika Sciolis za šolstvo in socialno skrbstvo in Gasparo za statistiko in delo. Zaradi pomanjkanja prostora žal ne moremo podrobneje poročati o poročilih posameznih odbornikov v okviru razprave o letošnjem občinskem proračunu.
V sredo je bila izredna seja, na kateri je kot zadnji poročal o letošnjem proračunu odbornik za javna dela inž. Visintin. V začetku seje je občinski svet soglasno sprejel vrsto sklepov, le sklep o pooblastilih občin-
da bi pri občinskem podjetju j skemu odboru za sprejem skle-
Selad zaposlili večje število brezposelnih, kajti kljub veliki potrebi je podjetje zadnje čase znižalo število zaposlenih.
To svojo zahtevo je tov. Ča-
pov nujnega značaja so odobrili demokristjanski svetovalci s svo. jimi desničarskimi zavezniki, dočim so svetovalci levičarskih strank glasovali proti.
Dopis iz Zgonika
Po 30 mesecih
se je začel
proces Trevisan
v
ponedeljek se je pričel na tržaškem porotnem sodišču proces zaradi uboja 37-let-nega zlatarja in urarja Giusta Trevisana, njegove zaročenke 20-ietne Lidije Ravasini in njene gospodinjske pomočnice 23-Ictnc Pie Edvige Odoncini, ki so jih 15. septembra 1946 zjutraj našli v kleti Trevisanove kmečke hiše pri Sv. črne ju zve-
Letošnja kampanja tiska
fj zborovanjem v Livornu se Zl je praktično začela letna
kampanja za komunistični tisk, pri kateri sodelujemo tržaški komunisti letos neposredno, z vključitvijo posebnega dela, ki ga bomo izvedli za naši glasili «Delo» in «Lavoratore».
Gre predvsem za obširno kampanjo, ki jo mora naša federacija razviti okrog našega tiska, proti klerikalno-fašistični vladi,, za atomsko premirje, u-resničitev deželne ustanove, gospodarsko obnovo Trsta, za pravice delovnih ljudi in izboljšanje življenjskih pogojev tržaškega prebivalstva. Te teme, ki jih je nakazal naš VI. kogres, se vključujejo v teme, ki se po-
stavljajo v vsedržavnem okviru i nimati se moramo, da pri' dobi-in se obenem povezujejo s kam- j mo za širjenje tiska tudi člane panjo za bližnje volitve. Iz te- j Z KM. ki bi sčasoma lahko na-
ga izhaja posebna važnost kam. panje tiska, ki mora imeti za cilj, da vzbudi v javnosti zanimanje za vse aktualne probleme ter mobilizira široke ljudske množice
V prihodnjih tednih se mora pozornost sekcij in celic osredotočiti na organizacijsko okre. pitev mreže raznašalcev tiska in politično povezavo z njimi, da bi vsak raznašalec postal dober propagandist. Čeprav imamo že lepo število raznašalcev, moramo najti še druge, da s tem zmanjšamo trud tistih, ki se že dolgo posvečajo temu delu. Za-
domestili starejše tovariše.
Sekcije se morajo posebno zavzeti tudi v kampanji za pridobivanje naročnikov za revijo «Vie nuove» in vzgojno ideološko revijo «Rinascita» ter novo publikacijo «Le vie del socialismo», ki je vzbudila že precej zanimanja med tovariši.
Sekcije, ki so se stalno resno zanimale za naš tisk, so imele vedno dobre uspehe in jim tudi sedaj ne bo težko, dočim se bodo morale nekatere druge
in politično potruditi za okrepitev mreže svojih raznašalcev. Od tega bodo imele le korist zaradi stikov, ki jih bodo ti tovariši vzpostavili s prebivalstvom, kjer bodo delovali.
Tako pri organiziranju širjenja «Dela», «Lavoratore» in «Unità» kot pri pripravljanju veselic tiska in nabiranju prispevkov, je nujno potrebno, da se delo razvija kolektivno in da pri pripravljanju vseh pobud upoštevamo nenadomestljivo vrednost, ki jo ima naš tisk pri seznanjanju množic s stališči naše partije, pri krepitvi
zane in ubite s strelnim orožjem. Obloženi umora so : Bruno Brailli, Luciano Rapotez, Sergio Fontanot, Marcello Be-lich in Cario Derin, vsi iz Milj-skih hribov. Poleg teh so obtoženi Luciano Mercandel, Giannino Checmaz, Mario Toffanin (odsoten), Dario Bralni (ki je sedaj v tujini), Carlo Novel, da so po umoru oropali hišo pri Sv. Jerneju ter da so 26. oktobra 1945 oropali družbo «Italia» v Lloydovi palači. V zvezi s tem, sta Bruno Braini in Rudolf Uršič obtožena, da sta rop naročila, kar oba odločno zanikata. ,
Pretekli teden smo spremili k zadnjemu počitku domačina Jožeta Furlana. Mož, ki je dosegel častitljivo starost 83 let, je bil upokojenec z malo kme-tijeo. V svoji mladosti, kot pekovski vajenec in pozneje delavec v mestu, je okusil trdost življenja in krutost takratnih gospodarjev, zalo se je prerad spominjal delavske vstaje iz leta 1902 in zahvalno omenjal njene pridobitve.
Pevski zbor Salež - Zgonik mu je zapel več žalostink in to na domu, na pokopališču in v cerkvi. Naj mu bo lahko domača gruda !
Ob tej prikili naj omenimo še splošno zadovoljstvo vseh občanov, da se, ko spremljajmo sotrpina na zadnji poti, ne ovira več Prosvetnemu društvu nastopa niti v cerkvi. Mnenja smo, da pride le na ta način spet med občane mir in sožitje.
* * *
Z veliko žalostjo zremo na naša skromna, s tolikim trudom in skrbjo obdelana polja. Ko so bila že v zgodnji pomladi oškodovana od slane smo u-pali, da si bodo razni pridelki vseeno opomogli. Zdaj je pa zaradi čedalje večje suše že vse vnovič porumenelo. Z veliko zaskrbljenostjo gledamo v bodočnost in se sprašujemo, bodo li poklicane oblasti splošno revnemu kraškemu kmetiču vendarle kaj pomagale v raznih oblikah in zaposlitvi?
VAŠČAN
SOBOTA: 12. Po tržaš t, količi - 12.55 Kmečka g°‘
16: Radijska univerza Oddaja za najmlajše ni ja Curk: «Ljudmila, ve!, va mati», 2. del. Igrajo1 Radijskega odra - 21. Ted ekatei Italiji - 21.55 Dvorak: Sfli ;zo ni j a št. 5 v e-molu
NEDELJA: 9. KmetijisSji pad d s ja t 10. Prenos sv. m® tu, stolnice sv. Justa 13.30 sba po željah - 17. Slo'" zbori - 18.30 Mladina pri krofonom - 20.30 Bellini' ritanci», obera v 4. dej-PONEDÉLJEIK: 12. 0 vilni prehrani - 12.55 bij ene melodije - 1-8. V'i' Koncert v A-duru - 19J" dijs-ka univerza - 21. Z*1 in tehnika - 22. Iz slo V' književnosti in umetno-TOREK : 12. Pisanj 13.10 Glasba po željah -Zdravniški vedež - 20.3* tiu m stra operna glasba - 21, Cankar:	«Romantične
komedija v 3. dejanih, člani Radijskega odra.
SREDA: 12. Izvor in é°‘ okrasnih rastlin - 13.30 ljubljena glasba - 19.15 s-o nekoč živeli -otroci- »do s Obletnica tedna - 21.15 : sorgski-Scštakovič: Izbor pere: «Boris Godunov» ij,, ČETRTEK: 12. Potevi « Itali.i - 18 Berioz: «Ro-tf* ad" Julija», simfonij-a - 19.1* “d k dijska univerza - 21. D**! ,* os zirana zgodlba - Duilio ' 'MjU( ri: «Kateri izmed treh?11 Unig, zgodba: «Kraljica Pal3* otokov». Igrajo člani Rad1-j sa odra - 22. Nove knji’ -izdaje - 2-2.15 Skladbe T’" sinija in P:ek Mangia-fi !|Hu, PETEK: 12. Življenja *
1
bilo : faš bje i fo iz bil ' i 'Pe.
pr
listič:
/M
;>ija
lanki
a)set
yh,
* 'aica
OSVl
sode - 13.30 Glasba po
19.15 Zena in dom - 20.3': t| ®
stra operna glasba - 21. j .
«T . Pha
'Adi
nost in prireditve v
sekcije, zlasti na podeželju, ki | stikov partije z množicami, pri so nekoliko zanemarile to vpra- I vzgajanju in usmerjanju tova-šanje, malo bolj organizacijsko | rišev.
Iz obtožnice, ki je bila preči-tana prvi dan je razvidno, da so vsi. glavni obtoženci, ki jih dolžijo umora, pred preiskovalnim sodnikom preklicali vse, kar so priznali na policiji trdeč da jim je bilo priznanje izsiljeno z mučenjem. V četrtek se je začelo zasliševanje glavnih obtožencev. Vse jutro je govoril Bruno Braini, ki ga imajo za pobudnika umora, in do najmanjše podrobnosti opisal mučenja, ki jim je bil podvržen na policiji in zaradi katerih si je pozneje skušal v zaporu vzeti življenje.
Zaradi pomanjkanja prostora bomo o lem procesu obširneje pisali prihodnjič.
Občni zbor Kmet. zadruge
Dne 27. julija 1957 ob 9. uri v sindikalni dvorani (N.C.d.L.) v ul. della Zonta št. 2, I. nad., se bo vršilo prvo sklicanje in 28. julija 1957 ob isti uri in prostoru, v drugem sklicanju, se bo začel izredni občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge s sledečim dnevnim redom :	podaljšanje obstoja za
druge in morebitne spremembe zadružnega statuta.
Upravni odbor
K I N
Opčine
Kino na prostem »
Sobota, 20. julija: «Tira». « na» (Il tiranno di 1
barvni film Reputali"'
Nedelja, 21. julija: «Leirf,
tlOc
dvi»
Jaši
c\t
K :
Ki,
A:
'(8
narica» (La beila n1* \ f
i-a); barvni film ci» sko-p Titanus.	1 lje
Ponedeljek, 22. julija:	ji
novi
,|i	;■-
Torek, 23. julija: «Zig j
ža» (Il marchio de' ; °Vc to); barvni film Univ v, , Sreda, 24. julija: se poD°' Četrtek. 25. julija: «Psice»'1 lah cucciolo) ; barvni ''istjf JVBGM.	i f
Petek. 26. julija: se pon' 1^ s
v;
te;
Prireditev 5;
v Lonjer j At:
'loi
Prosvetno društvo «P "hig Katinara» priredi jutri, v 'hli^ Ijo 21. julija ob 20.30 n" rišču «Pri Županovih» ' jd j, vaško igro \ treh dejanjih, dlj-^ ha». V.ti domačini in okc' 'ia ^
so vabljeni tev.
vjl j
na to lepo P’ aL
iih .
PROGRAMSKA IZjA
KPI in	i\\\
TEZE VIII. KONG^V/
KPI	-A
so bile objavljene Vv| fj, ^
venščini v posebni br°"1. ^ .
Tovariši, ki jo žeU’ ^ baviti, naj se ob mej0 ,* Center Za širjenje tisk*1 ^ sedežu partije. ^	? M.
RaznašaZci tiska !
zanimivo brošuro itv
AS
variše in prijatelje gibanja !
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob A
/
4
tej
75
težki izgubi našega dragega očeta, soproga in
JOŽETA FURLANA
in ga spremili na zadnji življenjski poti.
Posebna zahvala č. g. župniku A. Prinčiču, pevs' zboru Salež-Zgonik in darovalcem cvetja.
DRUŽINA FURLA^ Zgonik
j'* >
k, sl
k":
v’
K
"d
\
\