• - - "• '"V" JJ.' Edini slovenski dnevnik t Zedinjenih državah s- Velja za vse leto .. $3.00 Za pol leta......$U0 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily 111 in the United States. Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. :— -: 50.000 Readers. :- TSLMFOM naAXHS: 4087 OOBTLANDT. NO. 189. — fiTEV. 18$. ewYork,H.Y. the Aot of Oongroaa of Marek », lift, MEW YORK, SATURDAY, AUGUST 12, 1916. — SOBOTA, 12. AVGUSTA, 1916. VOLUME XXIV. i-i LETHH XZZVj Majhni uspehi zaveznikov; Nemci še teh ne pripoznajo. FRANCOZI SO ZAVZELI VEČ SOVRAŽNIH ZAKO POV. — ANGLEŽI POROČAJO, DA SO IMELI NA NE KATERIH DELIH SVOJE FRONTE NEKOLIKO USPEHOV. — PRED VERDUNOM JE BILO LE PAR MA LIH SPOPADOV, KI PA NISO NAPRAVILI NA POLOŽAJU NOBENE IZPREMEMBE. — OBIČAJNI ARTILERIJSKI BOJI. — AMERIŠKI ZRAKOPLOVEC SPRAVIL NA TLA NEMŠKI ZRAKOPLOV. London, Anglija, 11. avgusta. — Francoske čete so vprizorile danes hud napad v severnem delu doline Som-me; zavzele so več nemskjh zakopov ter še dalje napredovale do Maurepasa in do Hem gozda. Dalje so Francozi tudi zavzeli dva gozdiča severno od Hem gozda, ki sta bila močno utrjena. Vjeli so stopedeset neranjenih nemških vojakov, tfelje so pa zaplenili tudi eno strojno puško. Ra-vnotako tudi Angleži poročajo, da so napredovali pri Ba-zentin-le-Petitu in Pozieresu. Uradno poročilo francoskega vojnega urada, ki je bilo izdano nocoj, se glasi: — Danes popoldne smo v severnem delu doline Som-me vprizorili hud infanterijski napad, kateri se je nam nadvse dobro posrečil. Zavzeli smo več nemških zakopov, s katerimi smo toliko pridobili, da imamo zdaj novo črto od Maurepasa do Hem gozda. Na severni strani gozda Hem smo zavzeli dva gozdiča, v katerih so imele nemške čete nadvse dobro utrjene pozicije. Tekom teh bojev smo vjeli 150 sovražnih vojakov in zaplenili eno strojno puško. Na južnem delu Somme doline se vrse običajni artilerijski boji. Popoldansko francosko poročilo se pa glasi: -— Na severni strani Somme smo pošiljali na sovražne pozicije uničujoč ogenj. Med temi operacijami smo v-jeli več sovražnikov in zaplenili dve strojni puški, in sicer v bližini Hardencourta. Angleško uradno poročilo, ki je bilo izdano danes popoldne, se glasi: — Preteklo noč je pošiljal sovražnik na naše postojanke hud ogenj iz strojnih pušk, kakor tudi iz navadnih na naše postojanke pri Foleaux gozdu. Ogenj smo jim vračali v isti meri, tako, da sovražnik ni mogel svojih operacij razviti. Severno od Bazentin-le-Petita smo zavzeli nekaj sovražnih zakopov in Nemcem povzročili velike izgube. Sovražnik je pozneje vprizoril na te zakope hud protinapad, toda ni imel uspeha, imel je le velikanske izgube. Severozahodno od Pozieresa smo tudi nekoliko napredovali. Blizu Neuville St. Vaast smo eksplodirali eno mino ter zavzeli pri tem nekoliko ozemlja. Nekoliko uspeha smo imeli tudi v bližini Ypresa, kjer smo napadli neko farmo, ki se nahaja med sovražnimi črtami. Na ostalih delih fronte ni bilo ničesar, kar bi bilo vredno omenjati. Nocojšnje uradno poročilo angleškega vojnega urada se glasi, da ni bilo na angleški fronti nobene izpremembe, pač pa poroča o mnogih zračnih bojih, ki so se vršili nad nemškimi zakopi; teh bojev se je udeležilo šestinosemdeset angleških zrakoplovov, izmed katerih se dva nista vrnila. Nemci so izgubili, kot poročilo omenja, več, najbrže pet, zrakoplovov. Berlin, Nemčija, 11. avgusta. — Oboji, Francozi in Angleži, nadaljujejo s svojimi napadi na sommeski fronti, toda nihče iie more doseči kakega uspeha. Tako pravi uradno poročilo nemškega vojnega urada, ki se v celoti glasi: ||gJH H H . — Pestre angleške in francoske čete so tekom dne nadaljevale s svojim napadnjem, toda uspehov niso imele. Na severnem delu reke Somme so Francozi vprizorili napad, toda naše saksonske čete, ki so bile ravno prej dobile nekoliko ojačfnja, so napad odbile in povzročile sovražniku velike izgube. Drugega se ni dogodilo, česar bi bilo vredno omenjati. Paris, Francija, 11. avgusta. — Na verdunski fronti se ni ničesar posebnega dogodilo. Bilo je poleg artilerijskih bojev, ki pa niso napravili na položaju nobne izpremembe, tudi par infanterijskih bojev. Vojni urad je v svojem poročilu tikajočem se verdun-skega bojišča, omenil tudi nekega ameriškega zrakoplov-ca, ki je spravil z zraka nek nemški zrakoplov. Poročilo se glasi: — Sovražna arterija je pošiljala na našo prvo in drugo črte hud ogenj, ki pa ni imel nobenih posledic. Dne 8. t. m. je nek zrakoplovec ameriškega oddelka spravil na tla nek nemški zrakoplov. a tte. !ši3i ■ " ■" ■flhifi'T'"* II'..... i ln it Zavezniška ofenziva. Slednjič so vendarle začeli zavezniki na Balkanu z ofenzivo. — Ser-rail, vrhovni poveljnik. Pariz, Francija, 11. avgusta. — Zavezniška ofenziva na Balkanu se je začela. General Serrail ~,e bil imenovan vrhovnim poveljnikom angleških in francoskih čet. Francozom poveljuje general Cardon-nier. Francoski generalni šta poroča, da so začeli zavezniki z vso silo obstreljevati okolico Doirana ter da so zavzeli nekaj višin. Pri Florini se vrše ljuti boji med predstražami. Berlin, Nemčija* 11. avgusta. — Veliki generalni štab poroča: Južno od Dorain so se vršili manjši spopadi med našimi in sovražnimi četami. Uspehi zaveznikov nimajo nikakega pomena na splošen položaj. London, Anglija, 11. avgusta. — Vse tukajšnje časopisje je silno navdušeno, ker se je začela nova zavezniška ofenziva na Balkanu. Ta ofenziva ima v prvi vrsti namen spraviti Rumunsko v vojno. Brezdvomno se bodo Rumuni pri družili zaveznikom, ker so zdaj slednjič vendarle prepričani, da Avstrija in Nemčija ne bosta zmagali. Bolgari in Turki nikakor ne bodo mogli zavstaviti zavezniškega prodiranja. V par tednih bo Niš zopet srbska last, nakar se bo začelo splošno prodiranje proti Ča-taldži in Carigradu. Glavno mesto Turčije in Bospor bosta kmalo v rokah zaveznikov. Nemški submarin potopil dansko ladjo. London, Anglija, 11. avgusta. — Ruterjeva poročevalna družba poroča, da je nek nemški submarin potopil dansko ladjo 'Danevang'. ki je vozila iz Haparande, Švedsko, v Hull. Moštvo je bilo rešeno. Turki ne puste, da bi Amcrik/>Jici pomagali Sircem. Washington, D. C., 11. avgusta. Turška vlada je zavrnila ponudbo Združenih držav, da bi nevtralna komisnja pomagala Siriji, kier na tisoče in tisoče krščanskih prebivalcev strada. Ameriški vladni zastopnik v Carigradu je državnemu departmen-tu sporočil, da mu je turška vlada naznanila, da Sirija ne potrebuje nobene pomoči. Francoski parnik se je potopaL Marseilles, 11. avgusta. — Francoski parnik "Tibor*\ 2727, ki je vozil iz New Yorka v Marseilles streljivo. je že v bližini svojega cilja pričel goreti, vsled česar je nastala eksplozija in se potopil. DEHAB SE LAHKO ODPOŠLJE V 8TAE0 DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVK Cena kronam je ista kot pri navadnih pošiljatvah; le za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili, da se nam še dopošlje. Zdaj je mogoče poslati le okrogle »vote, kot naprimer: K 100,200, 300 itd. do K 10,000. Brezžične pošiljatve sredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedel!, da take poiiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan v 20 dneh. Zgo di se pa kaj lahko, da pošiljate v traje tudi dalj Časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more izgubiti, pač pa je mogoča zakasnitev, ako se urine kje kaka napaka. Kdor želi poslati na ta način denar v staro domovino, mora natančno napisati naslov in do-datj^peflja nay sa po biesžifeam 711IX lAXIlIk M nmfUmiK m* 9tm Trn*, M. T. * • • - , .. Pomoč Poljski. ▲vstrfta pravi, da morajo imeti njene čete pravico se posluževati poljskih pridelkov. Washington, D. C., 11. avgusta. Državni department je danes prejel poti od angleške in avstrijske vlade, tikajoči se pomoči stradajo-čemu poljskemu narodu, ki živi v Ruski Poljski, ki se nahaja zdaj deloma v rokah tevtonskih armad. Angleška in avstrijska ylada sta dali taka odgovora, da je zazdaj še nemogoče pričakovati, da bi bilo mogoče Poljakom poslati kako pomoč. Angleška nota pravi, da je angleška vlada vsak čas pripravljena pustiti naprej hrano, toda le pod pogojem, da ostanejo pridelki, ki so vzrastli na Poljskem, poljskemu ljudstvu, nikakor pa ne more dovoliti, da bi Nemčija uporabljala poljsko hrano za svoje ljudi, medtem bi moral pa poljski narod dobivati hrano iz Amerike preko angleškega vodovja. Avstrija pa pravi, da jih je ja-ko ljubo, ako bodo Poljaki dobili kako pomoč iz Amerike, toda pri tem se pa Avstrija nikakor nc more odreči pravici, da se smejo njene čete, ki se nahajajo v poljskem ozemlju posluževati hrane, ki je zrastla na Poljskem. Državni department bo vkrenil nadaljne korake, ko bo,prišli odgovori nap redsednikova pisma, ki jih je poslal vsem evropskim vladarjem. London, Anglija, 11. avgusta. — Tukajšnje časopisje, ko je dobilo za objavo angleški odgovor na a-meriško noto, tikajočo se poljske pomoči, se je v svojih člankih zgražalo nad Nemčijo, ki ovira dovoz hrane Poljakom iz Združenih držav. Pristavlja, da ima angleška vlada popolnoma prav, da ne pusti hrane naprej. Nekateri časopisi so pa pripomnili, da se bo vlada mogoče vseeno toliko ozirala na člo-večanske principe, da bo hrano vseeno pustila naprej, čeprav ne bo Nemčija storila, kar zahteva angleški pogoj. Rusi v Stanislavu. Ruske čete so zavzele ključ glavnega mesta Galicije — Stanislav. Ruski jetniki. Petrograd, Rusija, 11. avgusta. Ruski generalni štab je izdal sledeče uradno poročilo: Vsled naših uspehov pri Seretu in pri Nesterovcu je bil sovražnik prisiljen umakniti se v svoje postojanke pri Gliadki. V bojih so se posebno odlikovale čete generala LeŠickija, ki so zavzele včeraj zvečer ob osmih mesto Stanislav. Stanislav je za nas izvanredno velike važnosti, ker je takorekoč ključ glavnega mesta Galicije, Lvova. Sovražnika, ki se je umaknil proti Hal ireu. neprestano zasledujemo. Berlin, Nemčija, 11. avgusta. — Iz današnjega poročila nemškega generalnega štaba je razvidno, da se bije ob celi črti med Dnjestrom in Karpati izvanredno vroča bitka.— Čete generala Hindenburga so pognale v beg Ruse ob Stohodu. Avstrijske čete pod poveljstvom avstrijskega prestolonaslednika Karla Franca Jožefa so vjele v dveh dneh v Bukovini in vzhodnem delu Galicije 2700 ruskih vojakov ter zaplenile veliko vojnega materij al a. Foatograd, Rusija, 11. avgusta. Naše čete so začele prodirati ob reki Seret. Sovražnik se na celi črti umika. Zadnje dni je vprizoril nekaj protinapadov, ki se pa niso obnesli. Od 4. do 10. avgusta smo vjeli vsega skupaj 268 častnikov in 13 tisoč mož. Preteča stavka. Kocka bo padla danes. — Delavski voditelji se ne bodo hoteli podvreči sporazumljevanju. Včeraj se še ni odločilo glede preteče splošne železniške stavke. Uradniki štirih velikih unij in drugi delavski zastopniki ter posredovalci se bodo danes še enkrat sestali, pri kateri priliki bodo posredovalci predložili uradnikom in zastopnikom pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče rešiti to resno stvar. Delavski voditelji so ponovno izjavili, da nikakor ne bodo odnehali od svoje zahteve za osemuvni delavnik. Pravijo, da se naj posredovalci in magnati takoj odločijo kaj nameravajo vkreniti, kajti vseh 400,000 železničarjev postaja že nemirno. Voditelji in uradniki unij so tudi izjavili, da se ne bodo podvrgli nobenemu sporazumljevanju. Edino, kar je mogoče, da prepreči stavko, ki bo imela na celo deželo občutne posledice, je, da železniški magnati pripoznajo osemurni delavnik, do katerega je vsak delavec opravičen. Kaj ukrepajo magnati medseboj ni nikomur znano. Ako bodo posredovalci dane«, predlagali delavskim zastopnikom, da se podvržejo sporazumljevanju, Italjani prodirajo proti Jugu; umikanje Avstrijcev. AVSTRIJSKE ČETE SO ZAVZELE NEKAJ NOVIH POSTOJANK. — ITALJANI SO BAJE ZAVZELI NEKO TOČKO, KI JE ODDALJENA SAMO 20 mttjt OD TRSTA. — DOBRDOBSKA PLANOTA V LAŠKIH ROKAH. — AVSTRIJCI HOČEJO NA VSAK NAČIN ZA-BRANITIITALJANOM POT V VIPAVSKO DOLINO. KAKO JE ZDAJ V GORICI. — POROČILO ČASNIKARSKEGA POROČEVALCA. Rim, Italija, 11. avgusta. — Italjanske čete so prodrle nekoliko proti jugu ter zavzele San Martino di Carso. Ta vas leži šest. milj jugozapadno od Gorice in je oddaljena samo dvajset milj od Trsta. Dobrdobska planota, ki je bila pozorišče najhujših bojev in katero so Avstrijci izvanredno junaško branili, se na haja v naših rokah. Tako se glasi poročilo italjanskega generalnega štaba Berlin, Nemčija, 11. avgusta. — Avstrijski generalni štab poroča, da so Avstrijci zavstavili italjansko prodira-tri napade, pa se je moral vselej umakniti, nje med Plavo in Zagoro ob Soči. Sovražnik je vprizoril Oficielno poročilo se glasi: .....Po dvanajst ur trajajočem artilerijskem boju so na- zastopniki popolnoma gotovo ne j valili Italjani štirikrat na naše postojanke pri Zagori in hoHn ^HnvoHni -i,,, w trikrat na višine pri Plavi. Kljub silnim naporom niso mogli ničesar napraviti. Na tirolski fronti smo odbili vse napade. Rim, Italija, 11. avgusta. — Italjanski generalni štab poroča: j *i , — Včeraj je naša tretja armada nadaljevala svoiimi sam predsednik Wilson ne napadi v okolici svetega Mihaela in svetega Martna Na- ianje t0hk° vphvat1' da bl šim vojakom se je posrečilo zavzeti nekaj važnih soVrat niških utrdb med Vipasico in med goro Kosič. Sovražnik se je v divjem bregu umaknil. Zasedli smo vas Rubije, San Martino del Carso in celo Dobrdobsko planoto. Vzhodno od Gorice se nahaja sovražnik v strelnih jarkih ob hribu svetega Gabriela in ob Vrtojbi. Sovražnik je na celi fronti vprizarjal protinapade, od katerih se mu pa ni niti eden posrečil. Koliko vojnega materiala smo zaplenili in koliko avstrijskih vojakov smo vjeli včeraj, se dozdaj še ni moglo dognati. Sovražni zrakoplovci so metali bombe na Benetke in na lagune pri Gradežu. Nekaj poslopij je bilo poškodovanih, oseba pa ni bila nobena poškodovana. Ko so Avstrijci zapustili strelne jarke, so vzeli seboj veliko vojnega materiala ter ga odnesli v Prvačino. Vsled tega je bila tudi Prvačina cilj naših zrakoplovcev. Včeraj so zopet vrgli v vas kakih štirideset bomb, ki so povzročile precejšnjo škodo. bodo zadovoljni, kajti, ako bi ho teli pri kakem takem sporazumljevanju kaj doseči, namreč, da ne bi prišlo do stavke, bi morali delavci gotovo opustiti svojo zahteva za osemurno delo. Unijski uradniki so se že izrazili, da more nanje se podvrgli sporazumljevanju Vsi krogi napeto pričakujejo, kako se bo to stvar rešilo. 40 oseb je zgorelo na gTskem par-niku. Atene, Grška, 11. avgusta. — Na grškem parniku "Eletheria", ki je bil na potu iz Soluna v Volo, in vozil olje Ameriške družbe, je izbruhnil požar, vsled katerega je izgubilo štirideset oseb življenje, več je bilo pa ranjenih. BRAT. POMAGAJ TRPEČEMU BRATU! Pozor pošiljatelji denarja! iostavljanja poite, ki j« namenjena is Amerik« ▼ Avstrijo in Naučijo ter narobe, ■prejemamo denarno poftfljatve do preklica le pod pogojem, DA U VSLED VOJKE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati morejo le tamndo Ml jamSfano poiOjatev toliko časa, da m izplača na določeni dOT. IStotako nam jam&jo ljiro ameriiko bank«, a smo sedaj v sred radi vojne in radi popolne sigurnosti pri poH. lianjn denarja. Vojni plen. Rim, Italija. 11. avgusta. — Dopisnik tukajšnje "Tribune" je j sporočil. da so vjeli Italjani pri :Soči več kot 15.000 vojakov. Italijanska kavalerija je pregnala u-mikajočega se sovražnika iz dolin. 1'pati je, da se bo bitka, ki se se neprestano bije, končala z zmago italijanskega orožja. Vzhodno od Gorice dirja bitka na danajst milj dolgi fronti K Oex S IO : K s 5.... .90 120...« 15.80 10..., una 130.... 18.20 15---- 2.80 140.... lfi.eo 20.... 8.00 150.... 21.00 28.... 8.70 100.... 22.40 80.... 4.40 170.... 2S.90 S5.... 5.10 180.... 25.20 40*••• SJ0 180.... 28.00 45____ aso 200____ 28.00 60.... 7.20 250.... 85.00 SO.... 7.88 1 800.... 42.00 00.... flLSB 880.... 40.00 85.... 0.28 400.... 58.00 70.... 9J90 460.... es.00 75...« 10.88 500____ 70.00 80...• 1L38 000.... 84.00 86.... 12.06 700.... 96.00 00.... 12.75 800.... 112.00 100....- 14.00 800.... 128.00 110.... 15.40 1000.... 130.00 Ksr sa ■daj osa • denarje skoraj vsak dan menjajo, no pnmn računati po najnovejših eeual bomo tudi nakaaovall po njih, VSulh se bo sfodflot da doU na. mik kaj toč, včasih pa tadft ka^ Norveški parnik potopljen. manj. List dospe na aspad potta London, Anglija, 11. avgusta. — vadi par dal lrs—sjs in med tam, Vsled neke eksploaije se je ▼ Se- te dobi naslovnik Hrt v roka, m vernem morja potopil norveški psi MS MM Mil H vtflknl parnik "Ragnarok", ki je vozil iz spre—Mu _ tothennrga v Bouea. MoitVo ne je j„ IVIIJfti VBAIZ ■efelo. - * SB Chrthift Mh Smf TBhI^ St Vi I. . Umikanje. Avstrijske čete so se začele umikati ob žetezniški progi, ki vodi proti Dornbergu, šest milj jugovzhodno od Gorice ter po cesti, ki vodi proti Sem pasu. — Svojo fronto bodo poskušali obnoviti med Vi-pavšči|o in Traovom ter tako preprečiti Italjanom dohod v Vipavsko dolino. Pri Krnu in na drugih točkah so stopile avstrijske čete v ofenzivo. Pomisliti je pa treba, da je ta o-fenziva skoraj brez pomena ter nima popolnoma nič upliva na italjanske operacije pri Gorici. Tretja armada pod poveljstvom vojvode Aoste si je priborila nesmrtno slavr. Veliko Število vojakov bo odlikovanih. Ni treba orne-• njati, da ima ta armada velikanske fal-izgube, ker je morala prenesti največ naporov. Kako je v Gorici? Pariz, Francija, 11. avgusta. — Dopisnik 4'Petit Parisiena", je ^poročil s soške fronte sledeče: Ko sem priiel po Via Leone v Gorico, se mi je nudil strašen prizor. PriVia Lone ao ae vršili naj- šene. zidovje je preluknjano od krogel in granat. Tla so pokri ta s trupli, uniformami, ščiti, čeladami in orožjem. Nad našimi glava-mi se še vedno bije vroč artilerij. ski dvoboji, sovražni zrakoplovi krožijo po zraku, iz daljave se sliši reglanje strojnih pušk. To je bil strašen pogled, katerega ne bom nikoli pozabil. Preko železnega mosta so drvile naše baterije. Ker jih je sovražni-ška artilerija neprestano obstreljevala, so bile naše kolone večkrat zavite v tako gost dim, da niso mogle n*> naprej ne nazaj. Ko se je dim razkadil, srno videli naše baterije nadaljevati svoja pot. Vojaki infanterijskih polkov so vriskali in ploskali z rokami. Pred-no je prišla artilerija preko mosta, je padlo veliko naših topni carjev. Toda artilerija je doeegla svoj cilj in se je začela bližati sovražniku. Ko pride človek mimo prvih hi! v mestu, se prizor mahoma izpre-meni. V mestu je cisto normalno življenje. Ako bi ne slišali grmenja topov, bi sploh ne vedeli, da divja v bližini najbolj vroča bitka, kar jih je bilo v avstrijsko-itali-janski vojni. Ob Korzu, glavni goriški ulici je bila odprta neka kavarna. T^m so se zbrali častniki, vojaki in civilisti ter praznovali prihod italijanske armade v mesto. Skoraj iz vsake hiše je visela italijanska za-stava. Veliko civilnega prebivalstva je bilo ostalo v mestu, oni civilisti, ki ao pobegnili pred Italijani, ao bolj vroči boji. Hiie ao napolporn- ae pa zadeli vračati. fcadUsjiia i« /t Y, "GLAS NARODA" V PtoWfcJfctW W PMi bmA FHP^Xl » — gLOVEHIO PtTBXJBHZM OO. ^ ScaT BPOntfK« Ttij—iw ^aid tdiliiTM d iDon «sOtf»m: ■ OortUadt BUaat, Dotm0 «i M®*- ik«i««< *** ■» ****** £00 . »s ; Torti 1-00 . impiimu.----- , kot lata — m rn m v 70 NABODi" lshaja rmk M Utt—■■ oxirtj te pra«al*o» DL1S MIODA" 4Toiaa aC tba People*) MHi day txewt Bondaj« M HoiMari Piimih**«* fort? t8 0*- *rm podpiaa^te^o-boo^l M M BmI ni gi blagovoli poSlJafl M k Homt Ordar. trt kit)» ^ Hwt, da m t»B prejaaja M-> linJlMa d* hltr«M »J1 mloraOnt paplaoaa ta poitljatra« undlta M t aaalov: »ti LAS NA10DA« P Cartlaadt Otg_ Talrf«* 4WT Oortlaadt. GLAS NARODA, 12. ATO. 1916. Čudna politika. Italjani so zavzeli Gorico in nekaj bližnjih krajev. Ljudje, ki dobro poznajo vojaške stvari in ki sodijo nepristransko, pravijo, da so s tem vse dosegli ter da ne bodo 1116trli ver napredovati. Italjani hrepene po Trstu in I>triji. Razdalja med Trstom in Cioriro je primeroma majhna, toda pot, ki v»-že te dve mesti, je dobro zavarovana. Avstrija ve, kaj pomeni zanjo izgubiti Trst, ki je ta-korekoč edino avstrijsko pristani Trst j«- jK>d«»l»fi» pljučam, skozi katera diha dvojna monarhija. — V/, mite rloveku pluču, pa ste mu \zeli življenje. V^aka dr/a\a, ki se je umešala v vojno, je razodela svetu, zakaj je to storila. Vsaka se je skušala oprati in dokazati, da ji ni prcostajalo druge poti t»-r da je bila do napovedi vojne popolnoma opravičena. Avstrija Se zdaj pridihu je, da bi ne bilo nikdar vojne, če bi ne bilo tistega mladega srbskega študenta, ki je z dvt-ma bombama podžgal eelo Evropo. Nemčija pravi, da se je bala ru skega in francoskega napada ter da je na|»A(l z napovedjo vojne preprečila. Anglija in Francija zatrjujeta, da hočeta odrešiti celo človeštvo s triu, da uničita lu-mški militarizem. Kot se vidi. so vsi ti izgovori ja-ko jalovi in v nikakem oziru dosti ne veljajo. Najbolj zanimivo je bilo 1 Italijo. Avstriji je baje zato napovedala vojno, ker je hotela rešiti izpod avstrijskega jarma svoje zatirane sinove. !<• kla je , da je teh njenih sinov polna vsa .Južna Tirolska, vsa Primorska. vsa Istrr: ter da prebiva jo eelo tja do Postojne. Kakšen jarem je tlačil italijanske sinove v Avstriji je vsakemu prav dobro znano, posebna pa nam ♦iloveneem. Italjani so bili v Trstu in v (ioriei veliko bolj prosti kot po doma v kraljevini. Delali sp kar so hoteli. Ce so se, hoteli norčevati iz italjanske vlade, so se lahko, k.-r jim ni vladala Italija. Tu di iz Avstrije so se lahko norčevali, ne da bi jim kdo skrivil las glavi. Avstrijska vlada jih ni smatrala kot podanike, pač pa kot goste, kpt sinove svoje zaveznice Italije. Kot je is tega razvidno, je bilo od strani Italije osvobojene ita Ijanskih sinov le prazna fraza. Italijanski sinovi so po naših rajih lahko govorili svoj jezik, imeli so svoje šole, in Italjan, ki ni mal razen itaijanščine ničesar drugega, j« lažje dobil v kakem slo v tenkem primorskem kraju vladno službo kot pa Slovenee, ki je znal slovenski, nemški in italjanski je-uk. t Peščici Italjano? bi bila Avatri ja kmalo dala italjansko univerzo t Trst«. 80,000 tržaških Slovencev ni dala niti ene slovenske šole. Gad, ki ga je gojila Avstrija na svojih 'prsih ni več razposajena ži-valica, pač je pa pokazal zobe, za-jedel se ji je v prsi in s silo zahteva prostor, na katerem se je toliko časa solnčil, za svojo lastnino. Vprašanje nastane, če se mu bo mogla Avstrija vbraniti, če ga bo mogla spoditi. Za to nevarno in težko službo si je izbrala Slovence in Hrvate, naroda, ki ju je do izbruha vojne prezirala in tepla, če je bilo potreba ali ne. Slovenski in hrvaški vojaki imajo nalogo pregnati Italjana v njegovo zemljo. Ce se jim bo posre: čilo, je seveda drugo vprašanje. Radovedni smo, če je Avstriji več za Trst kot za prijateljstvo Madžarov. Prišlo je tako daleč, da oboje ga ne more več imeti. Ali si pridrži Madžare na svoji strani in izgubi Trst, ali pa si nakoplje sovraštvo Madžarov in ob-' drži Trst. Trst je zanjo življenjske važno- j sti, prijateljstvo Madžarov ji je potrebno. Zakaj sp bo odločila ? Slovenci ne bodo ne v prvem ali drugem slučaju veliko na boljšem. Avstrija ne skrbi zh interese Slovencev, pač pa samo za svoje. Orodje so ji, s katerim se bo poskušala ubraniti bivšega prijatelja. In ko bo orodje opravilo svoje delo, bo zopet pozabila nanj. Da je res tako, se je že neštetokrat izkazalo, posebr.o pa v tem usodepolnem času. —k. Delegatom V OKOLdOI PITTSBURGH A IX ZAPADNO OD PITTSBURG HA V NAZNANJE! Slovenska naselbina v Greater New Yor-ku bo priredila dne 27. avgusta piknik, katerega cisti dobiček bo namenjen Skladu za uboge Slovence v starem kraju. Piknika se bodo udeležila vsa slovenska podporna in zabavna društva v Greater New Yorku (dvanajst po številu). Pri tej priliki dobo prvič v zgodovini new-v or škili Slovencev nastopila skupno tri slovenska pevska društva: "Domovina", 44Slavec" in "Brooklynski Zvon". V pripravljalnem odboru so zastopani od borniki vseh slovenskih podpornih in zabav nih društev Velikega New Yorka. Slovenci so pozabili strankarstvo in prepire in so šli na delo vsi kot eden! Vsi kot eden bodo delali za izpolnitev največje dolžnosti, ki nam jo je naložila sedanja velika žalostna doba: — Za pomoč ubogim Slovencem v starem kraju! Vodstvo imajo v rokah možje, ki so največ pripomogli k procvitu in razvoju slovenske na selbine. Imena teh mož nam jamčijo, da bo akci ja izborno uspela tako, kot ni uspela še nobena slovenska akcija v Greater New Yorku. Ne brigaj mo se ne za Avstrijo, ne za Nemčijo, ne za Francijo, ne za Rusijo in ne za Anglijo! Brigajmo se za ubogi slovenski narod in poskrbimo, da ne bo pomrl lakote! To je naša dolžnost, to je naloga vsakega, ki pravi, da je Slovnec! Slovenske naselbine, posnemajte Veliki New York! tizira z delavci in ga ni nikoli! sram govoriti svoj materinski je-' zik. On je zelo priljubljen po celi1 jeklarni. bodisi med Slovenci,' Hrvati ali drugimi narodnostmi, j New Dni 11th tudi pridno rast« in' j slišati je, da v kratkem dobimo; I poulično železnico. Promet je že' j odprt do Morgan Parka in sedaj j mislijo dodelati še do Xew Du-j j lutha in to čez družbino zemljo,' j takoj ko družba privoli. Večkrat1 se tudi pripeti kakšna lahka ne-1 sreča v jeklarni, toda naši Slo-1 ! venci so vedno dobro pazljivi in še ni bil nobeden do danes težko' poškodovan; Če kdo malo kože na prstu izgubi, kar naprej dela, še zmeni se ne za udarec. — Za da-! nes naj zadostuje, drugič poročam kaj več in upam, da se bodo tudi drugi Slovenci malo pobrigali za dopisovanje in opisali stvari bolj jasno. .Jaz nisem strokovnjak, pač mi je pa lorpata boljše pero kot pa pravo pero in držalo. Pozdrav vsem Slovencem po' širni Ameriki. — Novi Duluth-' čan. \ Nervozni ljudje nam bodo hvaležni, ako jim naznanimo, da se jim bo zdravje čudovito zboijialo in živčevje pokrepUc — ako uživajo SEVERAS NERVOTON (Severov Nervoton) takoj na prvi prikaz živčne ne-prilike. To zdravilo je bilo že popolnoma preisku-feeno ter je izkazalo svojo vrednost pri zdravljenju živčnih neprilik. Donaša hitro olajšbo v slučajih DUŠEVNE POTRTOSTI, NESPEČNOSTI ALI INSOMNUE, ŽIVČNE ONEMOGLOSTI, HISTERIJE ALI NERVOZNOSTI. C«l H II uO Pišite po nai cirkular: "SEVEROV NERVOTON. — Kda, m kako rabiti. Razpošiljamo ga. zastonj. Ni še čas za mir, - pravi Zimmermann, 9 _ J Berlin, Nemčija. 11. avgusta.—'1 Zastopnik ogrskega, lista "Az'R R?t" je poslal svojemu listu izja-'8 Nemški podtajnik za zunajne za deve je zanikal, da bi si bila Nemčija kdaj želela miru, ker je bila v to primoraua. . vo, katero mu je podal dr. Al-, fred Zimmermann., nemški podtajnik za zunajne zadeve. Ogrski časnikar mu je stavil sledeča vprašanja: "Kdaj bo vojna dosegla ono točko, ko bo mogoče govoriti o mirovnih pogajanjih? Ali je res, da medtem, ko se vrše na vseh 'frontah 1 juti boji, nemško ljurt-'stvo doma razpravlja o miru 'itd.?" j Dr. Zimmermann je na to odgo-• voril: \ "(.'as za take /pogovore zdaj še 1 111 prišel. Pri nas ni nobenega po- ivoda, da bi se moralo o teh vprašan jih razpravljati. Vi veste, kako so naši sovražniki zlorabili in J zaobrnili vsako besedo, ki je bila tozadevno izgovorjena, ter poskušali na ta način vzeti ves pogum I našim narodom. .Taz vam samo to-jliko rečeni, da nismo mi nikdar 'govorili o kakem mirovnem poga-ijanju s kakim tujim diplomatom. "Pač pa smo izjavili, da smo pripravljeni spuščati se v mirovna pogajanja, kajti zavedali smo se svoje moči in svojih velikih uspehov. To je celemu svetu popolnoma znano. Znano je pa tudi, da se nekatere zavezniške države niso mogle na to našo ponudbo ozirati, ker jim to ni dovolila Anglija. Iz tega sledi, da je za vse ■ nadaljno prelivanje krvi odgo-ivorna Anglija in njeni zavezniki. I "Naši nasprotniki si domišlju-'jt'jo, da bodo dobili priliko v tej f ofenzivi, da bodo izboljšali svoj položaj, toda mi smo prepričani, da se nemške stene na Zahodu ne more zrušiti in da bomo imeli na j V/,hodu še več uspehov, j "Dokler ne bo sovražnik docela prepričan, da njegovi sedajni poizkusi ne morejo doseči uspehov, da bi spremenili njihov vojaški položaj, je o miru brezniisel 110 govoriti. ''Mi moramo čakati, dokler se ne bodo zavezniki iznebili teh svojih pogubonosnih domišljij." Potem je časnikar vprašal, kaj Severo\I pripravki so naprodaj v lekarnah ^sepovsodi. Zahtevajt« S*v«n>va Zdravila. Omenite ime Sevt-n. ter se s tem obvarujte nadomestitev. Ak., u«- in..reu» Uobm Severov« Pripravke v vafi okolici, čijte jib od iiua. Naslovite W. F. SEVERA COv Cedar Rapids, Iowa. Pozor! Pozor! K ttlogi imamo iz starega kraja import i ranf SRPE. Cena 60 centov 3 poštnino. F? RAIN K SAKSER, »2 Oortlandt Street, New York, N. T. Ker je več tukajšnjih delegatov izrazilo željo, da bi se skupaj odpeljali iz našega mesta v Forest City v posebnem železniškem vozu, sem se informiral pri Pennsylvania železniški družbi o podrobnostih in naznanja ni sledeče: Vožnja iz Pittsburg-ha do Forest City, ako je več kot. 10 potnikov, stane $9.05 za osebo. Ker bode pa pot zelo naporna in bodo delegati zapadno od Pittsbnrgha gotovo jako utrujeni, priporočam, da vzamemo Pullman karo, iz katere se nam ne bode treba nikjer presedati. Pullman družba bode računala okoli $2.50 do ^--75 za ost-.bo, tfcraj nas bode vožnja stala oktjli 1.55 do $11.75. Normalna epna voznemu listku iz Pitts-burgba do Forest City je približno $10.00, in kdor je potoval za to ceno, mu je dobro znano, koliko sivnosti kri a, pretlno dospe tja. Presedati se je treba med potjo dvakrat aH trikrat in na vlaku ni najti nikakih udobnosti. Vsled tc?h bi priporočal, da ni potreba razliko nijednenm vpo-.stevati in vsak naj se potrudi, da pride pravočasno sem. Vozni red bode sledeči: Iz Pittsburgh a (East Liberty Station) se odpeljemo v soboto dne 2. septembra ob !P 50 zvečer in dospemo v Harrisbui j; ob 5.02 zjutraj; Harrisburg zapustimo ob i8.20 zjutraj in pridemo v Snubil rv ob 30. uri dopoldne; od tam odpotujemo ob 10.50 v Wilkes-barre, kamor dospemo ob 12.30 opoldne; iz Wilkesbarre odpotujemo ob 3.10 ter dospemo v Forest City ob 5.09 v nedeljo popoldne. Vozni red je po mojem mnenju Kos letos nimamo v zalogi, ker jih iii mogoče dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali te od prejšnjih zalog. Dopisi, New York, N. Y. — Piknik v korist nove slovenske cerkve je, kakor je bilo pričakovati- izvrstno uspel. Prireditev je bila v rokah cerkvenega odbora, kateremu se mora priznati, da se je veliko trudi! in svojo nalogo dobro rešil. Cisti doliouek piknika je znašal $320.50, ker je lepa svota za naše razmere in ker je vedno toliko raznih piknikov. Dobri rojaki so pri vhodu prostovoljno dajali vstopnino. Veliko rojakov je prišlo, katerih obrazi so nam bili dosedaj neznani, ker v New Yorku se ljudje kar poraizgube po velikem mestu, in vstopili v naš krog kot novi prijatelji, navdušeni za napredek slovenske naselbine in slovenske cerkve. Naj mi bode dovoljeno omeniti može, kateri so se veliko trudili, da je bil piknik ljudem v zabavo in ne samo za breme. Pri blagajni sta se potila Air. Anton Paul i in Mr. Al. Cešark, pri bari Mr. Luka Paul i, Mr. Frank Pire, Mr. Anton Žagar in Mr. John Pirnat. Ogromno zalogo pravih domačih klobas, katere je lastnoročno za to slavnost "fabriciral" Mr. Alojzij Škrabar, je razpečaval Mr. Anton Plevel, tako, da jih je zmanjkalo. "Mačka v žaklju" so pa prodajali gg. L. Pauli, J. Habjan, A. Skrabar in Mike Pirnat z najboljšim uspehom. Tikete za pivo je pa 'stric' zelo ugoden in med potjo bode Mr. Podboršek tako ljubeznjivo r lil "I CUOi v iin.-rv 111 11.11 u ... " Lr u 1 ■ - __| _ " roda kdaj se bo pokazal: inLsl1 ° angleških miljonih v0ja-.KaP0l.vl-Jevwu programu za ta- Od leta 1902 ima vsakdo pravico is iz naše naselbine, ali,kov- Ikojšen mir v Romuniji veliko natiskovati njegova dela. in to pra- naši >, vedno kaj novega pripeti in mno- j m,fka-»tl P° ^ušnji že vemo,M^r dihal « ° Z -j v koliki meri se lahko irovori o 1 ts/a Je rekel: ".Jaz ne govo-go reci zanima nase pridne eita- , . \ ** j,o\ori ° . . , . ... . 6 . ------ telje — Minnesota Steel Co ki an»le4,kl voJa«ki moči. Anglija je nm ,tlLkaJ ° Romuniji, kjer delu- ffih mestih, lahko ■ je imela z dne 30. junija uposlje-1 vedno Ie svoJe zaveznike pošilja- proti nam neki neodgovorni teh izvodov na dva nih 2638 mož v jeklarni, ima se-'la v klavnico, vsled česar je zelo sovražni elementi. Jaz pravim da- eenimo število miljona. dvomljivo, da bo angleško ljud- ,jes ? pravih sovražnikih, stvo mirno gledalo, ko se bo zdaj Proti katerim se moramo boriti z mTlap^enirieJ¥^ovenerv7a.ttgIeSke klalo» ^ajti vede- ^mi silami, kajti njih boj ima v t J « + • i_______• rnmM>i numr-n n irrnwn 11 r.Kcfn daj gotovo večje število ljudi. Imenovanega dne je bilo med nji POPRAVEK. V članku glede avtomobilov se 31 je samcev, 10 je oženjenih, ki 11 morat**' da na angleške iz- f«^ ^am^m ogrožati obstoj na imajo svoje družine v stari damo- ^ na soin,lltsk™ o- ^ ^zave. Ze javno - vini, ostalih 28 živi z družinami ; "^ove izgube se ne da- govorjeno, po Dudutliu, New Duluthu in ta- ^ P"»«=3«ti izgubam katerih naših sovražnikov razcepiti mo-j^ je nam včeraj pri naslovi vrinila neljuba pomota. Naslov mora glasiti: — "Leta 1917 bo vsak petin-da je namen1 dvajseti Ainerikanec imel lavtomo- nikdo ne odlaša javiti svoje imej me samo po sebi, to je res, da je pravočasno, da ne bi v zadnjem (cerkev za vse Slovence, da imajo trenutku imeli kakih nepotrebnih, vsi enake pravice, pa tudi enake sitnosti. _ • , daUpMMti do nj©. Je Ytlikp «6 U- kozvanem Oary ter Morgan Parku. Mnogokrat se ljudje motijo, ker pravijo Gary, Minn., v resnici pa je vse New Duluth; ime Gary je nastalo po družbi, katera je in še razprodaja v enem delu zem- prejšnjih bojev." ;narhijo. Dokler imamo pred seboj sovražnika, ki tako govori, ne j smemo na tem mestu razpravljati Žrtev avstrijskega podmorskega J?™"11 ° m,ru' žftltlft temveč o zmagi , '1 Vsak ve, da mi nismo pričeli .. L , j ** • J-ondon. Anglija, 11. avgusta. — te vojne. Cel svet ve, da smo bili ljo. Vseh skupnih narodnosti je Lloydova agencija poroča, da je'mi one dni pred napovedjo vojne, 34 in kakor je videti jih je ^avstrijski podmorski čoln potopil in potem vedno skozi cel čas, ter I L^ d t P ?^CO,fra^osko ladjo 'Neptune'. Lloyd da smo toili vedno pripravljeni za od $2 <5 do $3.(Wi na dau za 12ur-|tudi poroča, da je isti podmorski časten mir. Sedaj je naša dolžno delo Med Slovenci je edino čoln potopi! ^ dve dru(fi ladji ki nost ^ naše del ^ storimo ys eden^ kateri je uposljen v glavni ^ ^ nahsjali ravno tam. j da bo zmaga naša''' pisarni, in to je Mr. Frank M. De- la*č5- P.°fiia r ^ J^JZ^^Zm brat, pomagaj t&pečemu nekdaj trdo delal, ker mož simpa- jm,. Mif«^ . ■ • BSATU1 Rad bi zvedel za svojega prijatelja JOSIPA POTREBUJEj iz vasi Tehaboj na Dolenjskem. Cenjene rojake sirom Združenih držav prosim, da mi naznanijo nje>gov naslov, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Jerič, P. O. Box 57, Thomas, W. Va. Rojaki! Columbia fraomftmf ta slovenske pfeW* j* doMtt vedno prt: ^^ ^ IVAW^FAJBL ^ ^ Pozdrav vsem članom in članicam ! lgna« Podvasaiik, predsednik nadzornega odbora društva sv. Barbare. 6325 Station St., E. E. Pittsburgh, Pa. kih, ki mislijo: "Brez mene bodo že opravili", in ni jih blizu. Vseh ustanovnikov in dobrotnikov, ki, so darovali za cerkev, je dosedaj le 190. Vse breme leži torej na, tem malem številu. Iz te^a se vidi,' koliko je še rojakov v New Yor-j ku, ki so št- sedaj tuji tolikemu delu, ki se je izvršilo v tako krat-; kem Času. Kmalu bo cerkev popolnoma gotova m toliko jih je.' ki hodo morali priznati: jaz ni-( sem nič storil zanjo. CV se ponu-| sli. v kakšnem času smo postavili cerkev, v času svetovne vojne, j katera s svojimi posledicami po-J sega tudi v mirno Ameriko, vsak-j do ve, kdorkoli hodi kupovat vsakdanje potrebščine, potem vsakdo lahko spozna, kako drago je vse, posebno za cerkev. Mate-rijal se je podražil silno. Mezda delavcev je poskočila, n. pr. kar-penter dobiva na dan $5.65. Prizadevalo se je kolikor mogoče, da bi se •/. manjšimi stroški sezidala cerkev. Ker smo pa po splošni želji še dostavili dvorano, so dolgovi precej narastli. Kljub temu, da so dolgovi precej narastli, bo lahko poravnati ee zadnji račun, ako se vsi Slovenci naše župnije} združijo in vsak po svoji moči^ prinese svoj prispevek. Rojaki, kateri se še niste pridružili številu ustanovnikov in dobrotnikov naše nove cerkve, pridružite se! Večje število nas bo, prej bodo poravnani dolgovi; potem šele j bodemo lahko rekli, da imamo svoje, lastno svoje svetišče v največjem mestu v Ameriki. Kolika ča-st za nas, če bomo mogli reci: to leto smo postavili cerkev in jo tudi plačali. — Eden, tki se zanima za dobro stvar. (Gary) New Duluth, Minn. — Vedno sem gledal v našem listu Stališče Madžarov. 'i -• • Voditelji so izjavili, da bo Tran-; silvanija ostala ogrska, "dokler bo kak Oger dihal". , Amsterdam, Nizozemska, 11. avgusta, preko Londona. — Neka (brzojavka i/. Budimpešte pravi, .'da je grof Mihael Karnlvi, vodi-| ,'telj ogrske neodvisne stranke, re- t kel pred ogrskim parlamentom, •da je v interesu celega naroda, l'iim vlada naznani in razloži, kaj . so njeni načrti, njeni cilji in v . kakem položaju je narod. Obenem je pa izjavil, da, kljub j temu, da bi imel najrajše takoj-' ,'šen mir, ž<-li. da se vojna vrši ta-J . ko dolgo, da bo nemogoče, da bi /se pojavilo zopet kako tako kla-L'nje na debelo. .! Z ozirom na Romunijo, ki si, kot, se domneva, želi Trans-ilva-. nijo. je grof Karolvi rekel: 4'Ta-, , ko dolgo, dokler bo kak Oger dihal, se bomo borili za obstoj Ogr-,'ske, take, kakršna je zdaj, tako^ .idolgo bomo branili našo Transil-! vanijo." I Grof Albert Apponvi, voditelj opozicije, ki je tudi sprejel Karo-lyi-jev program, je rekel, da je I najboljša garancija za trajen mir I ojaeenje zvez, ki združujejo A v-J ' strijo in Ogrsko. I Minister.ski predsednik Tisza je I rekel, da želi v odgovor le še toliko pristaviti, da se je vsak ru-' munski listič, ki je pod kontrolo i takozvanih proti - avstro - ogrskih! kričaeev, na vso moč trudil, da bij vzbudil v ljudstvu zahtevo, da bi, žnjo stopilo pred vlado, da se mo-!r» pridružiti zaveznikom, namreč j j Rusiji, Angliji in Franciji. Pri-[ pomnil je, da so imele govorice o' lt___;....— ________ _ . ! Angieaki vjetniki v Turčiji stradajo? London, Anglija, 11. avgusta. — "Central News" pravi, da je dobil [od "verodostojne strani" poročilo, da morajo angleški vojaki, katere so Turki vjeli s padeeui Kut-el-Amare, veliko trpeti. Angleški vojaki so razdeljeni v i male oddelke v Angora okraju. | kjer morajo stanovati v hišah, ki i so v neizrečno slabem stanju. So l»rez tople obleke in živeti morajo baje le ob vodi in kruhu. j Slovstveni proizvodi L. N. Tolstega. 1). Molostvov podaja zanimive I podatke o slovstveem delovanju in ! pomenu L. N. Tolstega. Za 50 let se je razširijo na Ruskem 4,557,21!) i/tiso v spisov Tolstega. V tem številu niso oni spisi, kateri so se naj-eč razširili, n. pr. "Voskresenie", "Krejeerova sonat" in dr. Ako bi se k temu tudi leti spisi priraču-nili, potem so se njegovi spisi izdali v -10 milijonih iztisov. Če i se k temu priraeuuijo vsi raznoje-zični prevo
  • ; postaji štev. H v Moon Run, Pa. Anton Grajšar, 17. jan. 1891; postaji štev. tj v Cleveland. Ohio Josef Čepon 19. mar. 1883; postaji štev. 28 v Lorain, O. Matija l ijaki 17. jul. 1892; postaji štev. 30 v E velet h, Minn. Andro Kranje 30. nov. 1883; postaji štev. 19 v Bridgeport, O. John Kutehever 7. maja L886; postaji štev. 31 v Calumet, Mich. John Rajkovič, 25. dee, 1883; postaji štev. 33 v Cleveland. O. Nikolaj Bročeka 2ti. aprila 1883; Ignac Korečin 3. jnj. 1887; postaji štev. 35 v Ralphton. Pa. Frank Novak 5. apr. 1893; postaji štev. 39 v Clarksville, Pa. Frank Borovitz. 1. marca 1894; Josef Gordieh, 27. dec. 1892; Georg Cinodrič 17. apr. 1893; taji stev. 53 v Pittsburgh, Pa. Leopold Tomšič 14. sep. 1893; John Fabee 26. avg. 1882; Jakob Čud o vat 25. sept. 1889; Ludo-vik Hut ara 2. nov. 1895; Anton Regent 14. jan. 1882; Josef Gom-boš 19. mar. 1882; >ostaji Štev. 57 v Homer City. Pa. Josef Mlinaric 15. apr. 1888; [Mjstaji štev. 89 v Newcomer, Pa. Frank Ogorenc 28. jan. 1892: John Korpes 1. avg. 1872; ».»staji štev. 95 v Standardville, Utah Nik Ilič 17. febr. 1890; »ostaji štev. 7 v Lasalle, HI. Mary Livek 19. mar. 1882; »ostaji štev. M v Johnstown, Pa. Barbara Sterle 24. jun. 1895; lostaji štev. 5» v Pittsburg. Pa. Katarina Sleinenik 22. nov. 1*80; Magdalena Bobnar 22. jul. 1H90. PRESTOPILI. ČLANI: Št. v . 84 k 67 Joe Pike 7213; od 29 k 67 John Čadež 8997; U) k 44 Frank Nalimal 7888, od 1 k 24 Jakob Krebs 6627; F'ank Krebs 4144; Matilda Krebs 282; 18 k 85 Urban Kosel 1018. od 85 k 84 Joe Dobnikar 1163; 29 k 26 John Žust 8022, od 75 k 19 Lenard Skupe 6004; 14 k 23 Anton .Smole 9881, od 10 k 6 John Kocjančič 9162; i k 6 Frank Zaletel 8804; od 3 k 48 Anton Klopčič 155, Žgur 4659, od 63 k 29 Martin Mehle 8873; 67 k 60 Karol Hlebec 9091. Alojz SUSPENDIRANI ČLANI ZOPET SPREJETI: [tri postaji štev. '.i Frank Groznik 64>45, Josef Mežič 2881, Jakob Zu-panc 8892, Jakob Tomac 3503. Alojz Boloh 4021, Anton Kar-keli 3929; t v , pri postaji štev. 4 Mihael Judic 105, Frank Pipan 9035; pri postaji štev. 6 Louis Upanja 4097, Louis Senk 4173, Matt Kova-čič 137; pri postaji štev. 10 Rudolf Bečaj 6582; pri postaji štev. 14 .Joe Obreza 8921; pri postaji štev. 15 Martin Povee 1499. Josef Frtzel 629; pri postaji štev. 18 Frank Bradač 5303j: pri postaji štev. 20 FYank Stepnik 4615^ pri postaji štev. 21 Ignac Šuligoj 2687, Marija Suligoj 854; pri postaji štev. 22 Martin Sveigar 3692; pri postaji štev, 27 Franc Hofer 3202- pri postaji štev. 30 John Pogačnik 2632. Julija Pogačnik 1074; pri postaji štev. 33 Andro Slakar 5693; pri postaji štev. 41 Simon Marsa «951; pri postaji štev. 44 Matt Bernik 1415. Igmc Volk 8660, John Maček <»997, Karol Cofuta 4554,-Martin Cofuta 4553. IV. Volk 703; pri postaji štev. 51 Andrej Perko 3631 ; pri postaji štev 53 John Mihelčič 9594; pri postaji štev. 58 Anton Paik 8474; f pri postaji štev. 70 Ivan Klarič 4649. f SUSPENDIRANI ČLANI: n pri postaji štev 1 Josef Graber 6139; pri postaji štev. 3 Stefan Kovač 943,7. Alojz Dremel 6827. Frank Dremota 5169, Anton Černigoj 1033, Mihael Sadovski 4513, Jury Mavec 8001, Josef Juričič 8575, Anton Golik 9617, Frank Kral 9516, John Selak 901G^ Frank Debevc 78, Avgust Skul 8190. John Kocjančič 502, 'Anton RogliČ 6653, Martin Golob 9359; pri postaji štev. 6 Anton Ostanek 8667. Tomaž Oblak 8927, Anton Žuiek 6499. John Zorrnau 1518, Josef Vaupic 8645, Josef Kožar 6943 r ]• Ml 11« pri postaji štev. 7 Frank Jeruc 3346. John Spostar 3198, Juhon Bučar 8377; pri postaji štev. 9 John Kozlevčar 9471 ; pri postaji štev. 10 John Kavčič 91*v?; pri postaji štev. 11 Ignac Ruščik 6192; pri postaji štev. 13 ttominik Castelo 2336; * pA posUji štev. Frank Zupančič 1223; pri postaji štev. 17 Joe Križnik 1609. Josef Čekovin 4545, John Bre-iič 4759, Matija Trkaj 7353. Alojz Toirazin 9117, John Gaspar-šiČ 9522, Andrej Mičkovec 7511, Prank Trkaj 6663, John Ka-pelar 8711; prš posUji štev. 19 Matija- Gradiš**- 2559, Frank Mažič 2975, John ŠnštarSic 2515; pri postaji štev. 23 Mike Sadja 3473, Ignac Kranje 7657, Frank Kranje 6002; pri postaji štev. 25 Josef Pungerčič 2028, Ignac Rozaršek 6829 pri postaji štev. 26 Anton Krečič 9109, Frank Martinjak 47666, Anion Lavrih 4472; pri postaji štev. 30 Anton Poznik 7683; pri postaji štev. 31 John Hrvat 5670; pri postaji štev. 33 Anton Barbič 3840, Alojz Bobnar 5185, Anton Jankovič 9472, John Breznikar 5694, Marija Novak 1226, Ignae Penko 4834. Anton Železnik 3765; pri postaji štev. 41 Anton Kolar 2709. Frank Močnk 6611; pri postaji štev. 44 Frank Potočnik 8505. Silvester Sraj 7944. Štefan Laznik 8806; pri postaji štev. 50 Louis Uršič 6388, John Žerjov 5944 Mary Go-lovšek 453; pri postaji štev. 53 John Smrekar 93G7, Peter Gorjup 6814; pri postaji štev. 57 Andrej Sili 8278; pri postaji štev. 58 Frank Ugošak 9493, Josef Krnc 6067; pri postaji štev. 63 Frank Tomler 8918; pri postaji štev. 64 Anton Svetak 9150: pri postaji štev. 65 John Rzman 6030, Anton Šajn 6529; pri postaji štev. 67 John Kladnik 9553; pri postaji štev. 69 Steve Mamula 6406, Mike Mamula 8203, John Dovčič 9576, John Duič 797.1. John Podobnik 2411, Mike Černelič 7773; pri postaji štev. 70 Ivan Jeraša 6484, Josip Sterk 5907; pri postaji štev. 84 Anton Hribar 6264; pri postaji štev. 85 Ignac Cotman 9171; pri postaji štev. 86 Max Kavčič 8128, Aleš Oman 3679; pri postaji štev. 87 Guerino Marchesini 8646; pri postaji štev. 88 Josef Kosmač 8571, Ivan Renko 5721; pri postaji štev. 90 Frank Homar 7809; pri postaji štev. 91 John Smrekar 3349, Ana Smrekar 623; pri postaji etšv. 92 Josef Zajec 597, John Simončič 7823, Ignac Ster mec 8613; pri postaji štev. 93 Gregor Javorčan 8729; pri postaji štev. 95 Marija Pavič 1123. ODSTOPILI ČLANI: od postaje štev. 11 Henrih Babič 1727. Frančiška Babič 567; od postaje štev. 47 Josefina Sirk 410; od postaje štev. 55 Anton Šparemblek 8852; od postaje štev. 78 Florijan Tečaj 8811, ČRTANI ČLANI: pri postaji štev. 6 John Duh 9225; pri postaji štev. 7 Frank Rakovič 3041; pri postaji štev. 10 Anton Stražišar 9228. pri postaji štev. 13 Frančiška Vrhunc 143, Alojz Mandel 918, Frank Kokel 616, Andrej Verhunc 511; pri postaji štev. 18 .John Ocepek 7061, Anton Potočan 3193, Frank Gardner 7513; pri postaji štev. 22 Marko Šijanec 4950. Matevž Vehar 3693; pri postaji štev. 23 Anton Mazi 2266; pri postaji štev. 26 John .Stepic 3647, John Gumbač 9506, Marv Gros 1178; pri postaji štev. 27 Karol Linasy 8979; pri postaji štev. 37 John Birk 2666, Jurv Štajer 8506, Rudolf Birk 5444; pri postaji štev. 41 Josef Zupan 7654, Terezija Kodrič 500, Josef Parhne 5090, John Leban 8580. John Lapajme 2636. Rudolf Hu-mar 8581, Avgust Longa 8123; pri postaji Štev. 44 Avgust Čebule 2085. Jakob Barlie 8346, John Sklamba 7177. Josef Verhove 6591; pri postaji štev. 48 Frank Goričnik 9176; pri postaji štev. 69 John Hribar 5343; pri postaji štev. 70 Andrej Zupane ?; Jernej Dornik 6265 Frank Ulčar 5936, Josef Knefic 6781; pri postaji štev. 71 Alojz Bradek f, Mihael Umberger 7279; pri postaji štev. 72 Josef Borič 6732; pri oostaji štev. 81 Frank Rupnik 8816, Anton Rupnik 6127, Aloiz Petrič 8443. Matija Dolmovič 793; pri postaji štev. 88 Josef Soldat 9028; pri postaji štev. 92 Frank Žlajban 1366. _JOHN TELBAN, gl tajnik. K padcu Gorice. V naslednjem navajamo par člankov oziroma izvlečkov iz člankov največjih ameriških listov, ki izhajajo v New Yorku. "SUN": CADORNOVA ZMAGA PRI GORICL Nekaj, česar se je moral že vsak naučiti tekom te vojne, je to, da nimajo posamezni vojaški uspehi na bližajočo se zmago, ki ima pasti na to ali ono stran, nobenega vpliva in da se važnost kakega takega uspeha lahko kmalu razblini v nič. Po celi Italiji je vladal nepopisen entuzijazem, ko so Cadornove čete zavzele goriško predmostje. češ, zdaj nam je odprta gladka pot do Trsta. Pri tem pa Italijani, kakor tudi tudi drugi, niso pomislili, da so laški vojaki že mesece in mesece ležali komaj eno milijo od Gorice v svojih zakopih in da sc imeli medtem Avstrijci dovolj časa, da so napravili zadaj za Gorico celo vrsto še močnejših pozicij kot so bile o-ne pred Gorico. Italijani bi morah pošte vati, da bodo naleteli na teh avstrijskih kraških pozicijah še najbrž« večji odpor kot so naleteli pred Gorico. TežkoČe, ki so jih imeli Italijani na celi soški fronti od Tolmina do Gorice, kritiki itlijanskih operacij niso dobro razumeli. To je bilo velikansko in težko delo, in še težje bo. Pri Gorici in severno ob levem bregu Soče do Tolmina so si Avstrijci napravili močno steno, v katero so imeli zaupanje, da bodo mogli izza nje dolgo odbijati Lahe. Toda Avstrijci ao bili tudi vodno pripravljeni na Kraški planoti za vsak slučaj, ako bi dobil sovražnik toliko poguma, da bi do—gol toliko uspeha, da bi mogel »na MBovatt lak večji napah. Oterao rieo, JHmMMMHBP^* branil Gotico __________________ __________________________ __ i _______ je bilo to, da bo Trst zavarovan. Trst je zdaj brez dvoma tako za varovan, da italijanske čete ne bodo imele bogve kako lepe promenade, ko bodo "marširale" proti Trstu, najvažnejšemu jadranskemu pristanišču, ki je ključ do južne province Istrije z njenim mornariškim arzenalom Polo. Premišljuj mo za trenutek koliko truda, koliko ži v so morali Italijani utrpeti predno so pahnili Avstrijce z goriškega predmostja. General Cadorna je osvojil Ko barid, ki leži ob Soči, katera je bi la takrat stopila izza bregov, dne 24. maja 1915. Dne 7. junija je padel tudi Tržič (Monfaleone), pri katerem pa niso imeli, kakor tudi pri Kobaridu ne, Italijani nobenih posebnih ovir. Toda prišle so na vrsto kraške višine, ki so ovirale pot proti Trstu. Dalje pa Italijani niso mogli niti toliko doseči, da bi spravili svojega sovražnika v ozadje Gorice, ki je okoliinokol obdana z griči med njimi z goro sv. Danijela, dalje s sv. Gabrijelom in Sveto Goro na levem bregu reke, na desnem bregu pa s Sabotinom in Podgoro. Sabotin (2000 čevljev in Podgo-ra (800 čevljev) nista bila druge ga kot velika skupina vojaških zakopov, v katerih so tičali avstrijski vojaki Gorica je bila brezdvoma zelo trd oreh, katerega so morali Italijani streti, kajti goriško predmostje je bilo polno težkih avstrijskih topov. Italijani, ko jim že drugega ni kazalo, so nekega dne pričeli z resnimi napadi, ki so bili pa dolgo časa brezuspešni; tako dolgo so napadali, da so dobili nekaj pozicij na Podgori, katere so pa zopet v hudem avstrijskem protinapadu izgubili. S hudim ognjem so zavzeli višino štv. 383,- ki se nahaja zadaj za Plavo, osem milj severno nad Go-toda Sv. Mihaela, ki je najin verno strani, niso mogli zavzeti. Z drugo besedo šlo jim je težko, zelo težko skozinskozi. Iz teh dejstev je razvidno, s kakimi težkočami so se morali Italijani boriti v Soški dolini. Ako so Italijani napadali s premočjo, so jim njihovi nasprotniki odgovarjali z nepopisljivtm pogumom in vstrajnostjo. V novi ofenzivi (v oktobru in novembru 1915) niso mogle italijanske čete predreti sovražne črte na Krasu. Kaj bo prišlo za Gorico, ki je, kot je Avstrija sama pripoznala, padla, je težko špekulirati. Zavzetje Gorice je brezdvoma za italijansko armado velik uspeh, velik čin, toda Italijani morajo pri tem vpoštevati, da je Trst še daleč, da je pot do Trsta v zvezi z ravnotakimi ali pa še večjimi težkočami, kot je bila pot do Gorice. "EVENING" WORLD": ITALIJANSKI DELEŽ. Ko je padlo avstrijsko mesto Gorica, ob kateri priliki je bilo vjetih tudi okoli 10,000 avstrijskih vojakov, so Italijani — naravno! — zagnali velik krik veselja, kajti to je prvi večji čin njihovega o-rožja. Pestra in ljubka italijanska 14so-rodniea" — Avstrija —, kot so jo Italijani klicali pred vojno, je bila teko zadnjih petnajst mesecev precej zrahljana od italijanskih strelov. Padee Gorice je odprl pot italijanskemu napredovanju proti Trstu, ki je bil cilj italijanskih armad, ko no navalile na Avstrijo. Od pričetka vojne so Italijani opravljali težko in nehvaležno bojevanje na gorskih vrhovih, katerega rezultata niso bogve koliko upoštevali v poročilih o zavezniških uspehih. Zavzetje Gorice se lahko primerja po svoji važnosti in vrednosti z ruskimi uspehi na Vzhodu in s pritiskanjem francoskih in angleških čet, na Zahodu. Avstrija bo morala porabiti vse sile, da bo mogla zavstaviti nadalj-ne prodiranje italijanskih čet v svoje ozemlje. "N. Y. HERALD": GORICA JE PBIČETEK KONCA. Naj si bo, da je število avstrijskih vojakov, ki so padli v roke Italijanov, desettisoč, ali pa če vzamemo višjo številko, katero so navedli Italijani, namreč trideset tisoč, je zavzetje Gorice eno najvažnejših uspehov zavezniških sil, odkar se je vršila bitka pri Mame. Gorica je za Avstrijo večje obrambne važnosti kot je pa Verdun za Francijo, kjer je nemški kron-prinz doživel hud poraz, kljub temu da je žrtvoval na stotisoče človeških "backov". Vojvoda Aosta je uspel na sijajen način. Uspeh, katerega je %t>jvoda Aosta dosegel s svojimi armadami s tem, da je zavzel Gorico, ki je ključ do istrskega polotoka, je na pravil toliko, da se bo zdaj tek vojne obrnil čisto v drugo smer. Velike važnosti je tudi raditega, ker je padec Gorice prišel ravno-zdaj, ko ruske armade pod generalom Brusilovom prodirajo naprej, ne da bi jih mogli vstaviti. Ta važnost je moralična. Tužni narodi Avstro-Ogrske bodo zdaj videli kaj se ž njimi godi in ne bo se jih moglo več za nos voditi; diplomati na Dunaju in v Budapešti bodo izgubili vojake, na katerih so zdaj držali svoja ljudstva. — Vsi zdaj vedo, da Nemčija ne bo mogla poslati pomoči, kajti ona je sama tako krvavo potrebuje na obeh frontah. 'MORNING WORLD': VELIKA ITALIJANSKA ZMAGA. Italijani so zavzeli Gorico in vjeli 10,000 avstrijskih vojakov; to je gotovo eden. zelo važnih činov sedanje vojne. S tem je prišla na dan možnost, dd bo Italija dobila boljšo severno mejo. Italija je šla v vojno, da reši j svoje "zatirane" brate, italijan-l sko-govoreče avstrijske podanike. . Vsi vojaški strokovnjaki dobro vedo, da je severna meja Italije taka, da je bila vedno izpostavljena na milost in nemilost Avstro-Ogr-ske. To vedo zdaj še bolj, ko je treba njihove pozornosti povsod. Kako neprikladno mejo je imela Italija, je najboljši dokaz sedanja vojna. Odkraja so imele italijanske čete do Tržiča in do Podgrada zelo lahko pot. Toda, ko so prišli napadalci skupaj z močno gorsko steno, ki je bila že prej tako utrjena, katero so Avstrijci vednoin-vedno utrjevali, so mogli, napredovati le počasi, po inčah, pa tudi to ne s pomočjo velike hrabrosti, temveč s pomočjo tehnike. Gorico nazivljejo ključ do Trata, in zadaj je pa Pola. Avstrija go- _^ tovo ne bo brez večjega odpora od- ■ stopila Trsta in svojega mornariškega pristanišča. Zdaj, ko je pri-' šlo poročilo o izgubi njene glavne1 trdnjave, se mora pa Avstrija tudi boriti proti ruskemu prodiranju v Galiciji. j Avstrija, ki je pričela to vojno, se nahaja danes v veliki nevarne^ sti propada. "NEW YORK TIMES": POMEN GORICE. Kdo je zdaj največji strategič-ni mojster, ki je začrtal kampanje za leto 1916, bo mogoče šele' po končani vojni zagotovo vedeti. Dokler so peljale zavezniške sile! svoje ,kampanje vsaka po svoji glavi, so bile vge izpostavljene centralnim državam, katerih kampanje so se vršile pod vodstvom enega samega. Ta neugodnost za zaveznike, ki je obstojala ob pričetku vojne, je dala povod, da so se zavezniki organizirali. Domneva se, da je general Joffre vrhovni poveljnik vseh zavezniških armad; pa naj si bo kdorkoli hoče, — zavezniki zdaj delajo skupno, kot so s počet.ka delale centrabie države. | Izgleda, 'da je njihov seda ju i cilj, da zrušijo Avstrijo; ne mogoče ravno zrušijo, pač pa je sko-ro gotovo njihov namen, da bi Avstrijo napravili tako, kakršne ne bi bilo potem več vredno vpo-števati. General Haig je rekel, da se bo odločilo na Zahodu, toda: dozdeva se, da je sklep zaveznikov prisiliti Avstrijo, da bo odnehala. To je razvidno tudi iz tega, da Rusi ipod generalom Brusilovom skoro le na Avstrijo pritiskajo, medtem ko se na Varšavo in na drnge krajo niti spomnijo ne. — Medtem pa tudi Italija pritiska na Avstrijo. Največji udarec ji je ravnokar zadala, na soški fronti. Avstrija izgublja na vseh toč-kath in Nemčija ji ne more poslati ojačenja. Nemčija vidi, in to popolnoma gotovo, da je načrt zaveznikov vničiti oziroma spraviti s poti Avstrijo, toda ona se ne more ozirati na ta načrt, ona ga. mora prezirati, kajti ona je primorana braniti se na zahodnem bojišču. Avstrija se mora braniti, sama se mora rešiti, česar pa ne bo mogla, česar pa ona ni v stanju storiti. Nemčija ve tako d-obro kot Haig, da bo odločitev prišla na Zahodu, zato mora napeti vse moči, da .poskuša preprečiti to odločitev. Ona mora vzdržati, ne glede kako je v istem času z Avstrijo. Tako: Gorica je padla danes, jutri bo mogoče Lvov, in Rusija in Italija bosta prinesli zaveznikom trenutek končnega triumfa. "EVENING MAIL": ITALJAN-SKI USPEHI. Rimi je danes mesto veselja. Na cestah se čujejo kriki: "Italia irredenta!" Imajo nekoliko opra-vičenja, da so veseli in navdušeni. Prvič, cdkar je vojna, je Italija dosegla uspeh. Gorica, se je udala pogumu italijanskih čet. Toda svoj uspeh so presneto drago plačali. Padec Gorice je najbrže prišel vsled oslabljenja avstrijskih čet, kajti znano je, da je velik del avstrijskih čet, ki se je dozdaj nahajal na italijanskem bojišču, odšel na rusko fronto, da bo branil rusko nevarnost, ki preti Ogrski. Italijani se bore dobro v tamoš-njih okoliščinah. Zdaj je «e prezgodaj, da bi se reklo, da padec Gorice garantira nadaljne uspehe, enake temu pri Gorici. Prezgodaj je še, da bi se prerokovalo, da bodo italijanske čete priborile ozemlje, .katerega si želi Italija, katero je povečini naseljeno s slovenskim ljudstvom. Rezultati vojne, celo uspešnih vojn, niso vedno logični. Danes pred petdesetimi leti je bil italijanski vrhovni poveljnik srečen, ko je mogel z avstrijskim podpisati premirje v vojni leta 1866. V onem konfliktu je bila Italija docela premagana na kopnem in na suhem. Italijanska airmada je bila premagana pri Kustoci, italijanska mornarica pa pri Visu. Takrat je izgledalo, da bo Italija izšla iz vojne z izgubo na ozemlju.' Toda Avstrija se je takrat, kot zdaj, borila a sovražnikom, ki je bil močnejši kot Italija. Prusija je takrat zadajala udarce avstrijski armadi -gori na češkem. Prusija je odločevala na mirovnem pogajanju in Prusija je takrat določila, da je premagana Italija dobila avstrijsko Benečijo. Rojaki naročajte se na "Glas N roda% najvegt slovenski dnevnik Ste. MmL ^ . _ __________________•_ Iz prirodoslovja. Naša zemlja je odeta z rahlo, prožno in prozorno odejo, z ozračjem, ki jo obda je krog in krog in sega v doslej še neznane višave. Tema, mraz in otrplost bi pa vladala po zemskem površju, ko bi solnce ne obsevalo in ogrevalo zemljo. A solnčna toplota ne ogreva samo suhih in mokril tal, temveč napaja tudi ozračje z vodnimi sopar j i v vidni in nevidni podobi. S sopari nasičeni zrak pa je posebno imeniten za ohranjevanje soln-ne toplote. Slavnoznani angleški fizik I. Tvndall, ki je znal vedo kakor malokdo povedati tudi v poljudni o-bliki, primerja vlažno ozračje gor-kemu ogrinjalu. Vfažno ozračje, tako dokazuje on, sprejemlje in pušča na zemljo večinoma vse prihajajoče solnčno svetlo žarjenje; a tiste temne gorkote, ki se je je zemlja od solnca navzela in jo potem razžarja in razpošilja nazaj v ozračje, tiste gorkote ne pusti, da bi ušla in se pogubila po zunanjem vesoljnem prostoru. Po Tyndallo-vem uku delujejo soparji v vzdu-liu kakor streha razprostrta nad tlemi; zemljo varujejo prenaglega in premočnega izžarjanja, da prehitro ne izgubi solnčne toplote in se prehudo ne ohladi, kar bi bilo pogubno za rastlinstvo in živalstvo. Kadar s^pa zrak ob večji toploti navzame soparjev do sitega, ne more obdržati v sebi vseh. ko zopet izgubi kaj gorkote ali se ohladi. Nasičeni soparji se ob hladu deloma zgoste in se pokažejo v vidni podobi megle. In iz meglovja se narede oblaki; iz megla in oblakov Igre dež in sneg ali pa pada toča. Tako zgoščevanje in posedanje soparjev v podobi podnebnih padavin se godi tako po ravninah ka-(kor po gorah, če se ozračje le dosti ohladi. Ozračje pa je samo na sebi tem hladneje, čim više stoji nad gladino morpa. Čim više pridemo v hribe, čim više stopimo na sivo skalovje gora, tem mrzlejši zrak nas obda. in Če se v zrakoplovu vzdignemo v višave, zadenemo na jednak mraz, kakor je na snež-nikih in lednikih. Gore, ki štrle visoko v mrzlo ozračje, so pravi prirodni zgošče-valci vodnih sonarjev. Nad njihovimi sivimi vrhovi plava tako malo soparjev, da ne delajo več tistega gostega ogrinjala, ki varuje ni-žave hlada. Ko se solnce pomakne proti zapadu in potem zatone za večernimi gorami, takoj se zmanjša toplina vsled izžarjenja. Dokler je solnce sijalo, prihajala je gor-kota z žarjenjem; ko je pa solnčno žarjenje pri kraju, zavlada noč j s temo, s hladom in z zgoščevanjem soparjev. Pa ne le z izžarjenjem zemlje, ampak tudi z vetrovi, ki se po bregovih in po planinah pomikajo iin vzdigujejo kvišku na rebri go-jra, se dela maz po visokih hribih I in gorah. Vetrovi, ki ženo zrak po pogorju in ga vzdigujejo na višave, opravljajo veliko delo s tem, da vzdigujejo kvišku težo svojega zraka. Novi uk o gorkoti (mehanična teorija) pa uči, da se zrak tem bolj ohladi, čim više ga žene j veter. Vetrovi po planih in poleg jhribskih bregov delajo tak mraz, i da ga celo solnčna gorkota po dne-i vu ne prežene. Zato so visoke gore tudi ob največji solnčni vročini mrzle. Po planinah in snežnikih, kjer leži večni sneg, se druži poleti na precuden način mraz s solnčno gor-koto. Solnce žari svetlo in krepko; poleg tega odseva svetloba in gorkota o belem, gladkem površjn bli-ščečega se snega. Popotnik, ki obiskuje te pokrajine, si mora zavarovati oči s temnimi naočniki ali pa s tančico, če ne, ga peče bleščeča svetloba v oči. Nadleguje ga pa tudi solnčna opeklina, celo mehurčki se mu narede po obrazu in po rokah in polt se mu pozneje o-maji. Ob vsem tem žarjenju pa toplota ne doseže več kakor 10 Celzi-jevih stopinj. Kaj se pa zgodi z zrakom po vetrovih ? Oglejmo si zrak, ki dela vetrove po planinah ! Vetrovi privlečejo, posebno od juga, velike kope vlažnega zraka, vzdigujejo ga s silo svojega lastnega gibanja iz ravnine proti vrhom gora. Ko se poganjajo na pogorske in planinske grebene, prihaja zrak pod manjši tlak, in se razteza bolj in bolj. Pri raztezanju odriva ondotnji zrak, ki se mu ustavlja, torej opravlja neko delo. (Dalje prihodnjič.) • REŠIMO SLOVENSKI NAROD i LAKOTE! _:_ ___ GLAS NARODA, 12. AVG. 1916. !ŠP Jugoslovanska S- ; Katil. Jedmta B Zntarponran. doc 24. januarja 198] v državi Mionaaota. Sedež v ELY MINNESOTA. flt.avm UBADUUU: Wfdtdnik: 2. A. G EMM, 607 Cherry Way o| fioa K7, MM dock. Pa. Pmlpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106. Peart At«., lagati, Ohio. •Umi tajnik: GEO. Lu BEOZICH, Ely, Mina. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Caupnik: LOUIS COSTELLO. Box 583, 8alida»Ooi«, * VRHOVNI ZDRAVNIK: Dfr. MARTIN rVBO, 000 N. Chicago St., Joliet, m. HADZOENIKI: ZTTN1CH, 421 — 7th St., Calumet, Mlak. t PETER ftPEHAR, 422 N. 4th St, Kaosa* City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O, JOHN KRŽlSNIK, Rout« 2. Barley. Idaho. POROTNIKI: FBAN JDSTTN, 1708 E. 28th St.. Lorain, O. JCPEPH PISHIjAR, 308—6th St, Rock Spring«, Wy* J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waak, POMOŽNI ODBOR: JOtiEPB MERTEL, od druitvs it. Cirila in Metoda, Her, X, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od druitva «v. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Wnn JOHN GRAHEK, «t, od druitva Slovene«, itev. 114, Ely. Minn. V«i dopisi, tikajoči «a uradnih aadev, kakor tudi denanu >uiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri ioibe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pirata od strani tlanov M ma Mi «4r*lo Dmitvano glaailo t "O L A 8 NAROD*- njegovem telesu, on pa se je bra-! muke moje bolezni. — je zatrje-nil, suval jo od sebe... — Kaj mi hoeešf... Fran, pomagaj mi___ Proč, pravim, proč od mene... Odpeljimo se... O, kako se dvigajo valovi, ti strain i valovi nas pokopljejo v dmi morja. . . Pomagajte. j*z se pogre-zam— Zasopel je globoko in čelo se mu je i z nova porosilo z mrliško-mrzlim znojem... Utrujena mati pa je s svetniško vdanim potrpljenjem čula ob sinovi postelji ter jokala in molila za bolnega otroka. Noci brez spanja so izpile njene oči. Noge so ji postale težke, kakor da ji je kdo na HI svinca po kosteh, in tnin-tara so se prikazale na njih viš-njevkaste otekline. — Pazite nanj! Tako je rekel zdravnik. Zbrala je zopet, in zopet svoje moči in premagovala zaspanec, ki je šiloma hotel zatisniti njene oči. Ta krat se je spomnila, da na bolniški postelji leži njen sin, njena nada, njeno vse, in — zmagala je težko, utrujenost. Nemara, če bi zamudila samo trenutek, izgubi sin življenje, in ona sina, brez katerega bi ne mogla živeti. — Mati in sin. K. Bojanov. j Tedaj uiu j*' pisala pismo, ki je ! v*-udar samo iz nj^ga lahko spo-v*»o uj'-iio vročo materinsko •to njeno wliko, veli- Alina. kako me,V* žogo. da i — T' moJ ~ J1' je nikdar ne ujameta! j.- zakli- M"**1* ^ ~ * ral / otrošk<» i.evoljo dr. SteničK**1* s<* u ^ P^ipe- sv..ji l. pi /.eni pr. ijrri na prodor J"1«- *ak« ^olgo molčal. , Zapusti Dunaj in hiti v nuročje t.ein •ivori.vii. I i /na! j Ijllbe/.en. 'ko sr«-e. I — Ti Ona pa se je zakiuejala kluho-valno. kakor »lete ki ga mati rahlo opominja. — Ne ImmIi ne tako neroden. Ivan! Ah. kako si počasen! — j>* odvrnila Ana »vojemu možu. od-vetniku. med modiom, in pri tem ho he pokazali izza živordeeih ii-Hteii mali. b«'li zobki. Žotfa je udletavala v velikih lokih. Stenič iu ujegova soprog;« pa sta jo lovila, se drug drugemu smejala ter tekala za njo liki raz (»okajena deead |m> prašnih ulicah. Tako se je zabavala doma mlada. komaj mešale dni poročena zakonska dvojica. • Dr. Stenie je š»U- pred kratkii:. odprl svojo pisarno in klientela mu takrat i*- ni za h kan je vala žrtvovati preeej časa zabavi mlad«1 žene A line. Pravili so. da se je ze-to bogato oženil in da bode njego va milostiva po smrti njenega o ! čHa dobda še velika posestva in obilo denarjev... — Ivan, ]»azi!. .. In vrgla je žogo. da je poskakovala m kota v kot; doktor pa jo je lovil iti s»' smejal nagajivim o|>azkam Alm»-. Zamahnila je po zraku, da bi uj**la urno žogo. Ajs! — je kliknila v visokem sopranu, ko je udarila z roko ob iM-kaj trdega. lektor je priskočil k nji. \'a uj*tti roki. . ki je bila l»ela, kakor da jo je o|*adel rahel sne /.«-. s, je zaznala komaj vidua rdeča praska. /Jji Revi« a. ali te bali? — je ja-dikoval odvetnik ter držal nežno rok«» soproge v svoji, jo božal in p dial skele«'o rano. — lYee me. — je vzdihuila Altu*. On pa jo je tolažil in skoraj bi se solzil, da ima mala roki .d ajego-ve milost i ve rdečo prasko. Prosim, če bi hoteli malce stopiti na hodnik. Čaka vas neka , ženska. — je prekinila doktorje-vo tolaženje postarna dekla, ki ae je pojavila med durmi. — Kakšna ženska? -r- je vprašal odvetnik nevoljno. Bilo mu je neljubo, da mora pustiti svojo no-vuporočeno ženo ssum> iu v bolečinah. — Kmetiška ženska, preeej — stara --- — Ah. taati. skoro gotovo j» mati! — je zauirmraI odvetnik in ne v oljen odšel. Da, mati je bila — in kakšna ti! To je bilo pred nekaj let. On je bil na univerzi in hndo " svoje matere, ki te čaka. svoje edino upanje in tolažbo. Doma se boš odpočil na mehki postelji iu skuhala ti hodem kamilij iu tav-žentrož. da se spotiš iu videl boš. moj Ivan. da ozdraviš in hoš zopet zdrav, kakor riba v vodi. .O moj siu. ti ne veš. kako jaz prosim Boga. da mi ohrani tebe. edinega otroka... Karkoli delam, povsod si mi na mislih, iu umrla bi. ee hi se ti pripetilo kaj zlega. Saj veš. da hranim domačijo in obdelujem njive samo zato. d:, boš imel po moji smrti spomin na svojo mater. Le hitro pridi domov k svoji materi, ki te težko čaka in koprni po tebi —^--1 Opotekal se je od slabosti, ko je prišel domov, in njegovo rahlo telo se je šihilo pod težo bolezni ki je obetala upihniti mlado življenje. !>*gel je v posteljo doma. Mamica ga je dobro zadelavala z •forko odejo in kuhala mu je čaje iz kamilij in tavžentrož. da se ^poti in da mu odleže... Vročica. — je majal zdravnik z glavo. — Huda vročica, ki ga utegne pokopati, ako nima trdne narave. — Trden pa je. — je hitela mati. samo da si je podprla upanje. — PazMi morate nanj. zelo paziti in delati strogo po mojih naročilih, — je resno pripomnil zdravnik. — Seveda bom pazila, prav sama bom pazila nanj, — je zatr jevala mati. Bolna rdečica je preplavila sedanj njegov obraz. Žile na sencih so mu močno utripale in pričel je blesti. Govoril je zmedeno o vseučilišču, hodil je v družbi svojih tovarišev, smejal se je in jezil. razpravljal je o tem in onem. ter gledal s široko odprtimi očmi. ki so s«jale v slabem, motnem cdsvitu, kakor navadno pri ljudeh, ki bolehajo na možganih. Po čelu so se bleščale velike znojne kaplje, katere mu je brisala njegova mati solznih oči. Ci-Mto nič je ni poznal. Strmel je vanjo. kakor da bi izkušal razbrati poteze njenega obraza ter izustiti besedo: mati. Ijegla je bila težka, neprodir-na megla na njegove misli, in materina podoba se je v njegovi domišljiji izpreminjala t tujo. nepoznano žensko, katere ni nikdar videl v svojem življenju. Ta obraz. ki je imel ostre, globoko zarezane poteze, mrtvaško bleda li- — Cujte, soseda, tako ste utrujeni, pojdite počivat, pazila boni jaz na bolnika, — ji je prigovar jala soseda, kateri se je smilila slabotna, izmučena mati. — Kako ste dobri, soseda; res. vi ste dobra žena. Bolezen moje ga sina pa je tako natančna, da si ne upam prepustiti ga drugemu. da bi mu stregel, — se je o-pravičevala izmučena mati. Nekaj tako sladkega, omotičnega je prevzelo njeno telo, da so se veki njenih o'-ih kar sami od sebe zaprli, glava pa je zlezla globoko doii na prsi... — Moja mamica, kje hodite da vas ni k meni? Tukaj sem jaz doma. to je moja pisarna... Selite na mehki stol. da se odpočijete. ker ste tak« utrujeni. Mi samo na takih mehkih stolih sedimo. .. Bogat sem. mati, neizmerno bogat... Vse se mi klanja. val Ivan. • Odpravljal se je zopet na Dunaj, da dovrši svoje študije. Mati je skrivaj jokala, ker jo je zapuščal edinec, in skrbelo jo je, če se morda njen sin ne vrne bolan domov ali pa eelo umrje v tujini, kjer ne bo nihče jokal za njim... Ona pa bo ostala sama na svetu, zapuščena in zastonj bo čakala, da se še kdaj vrne njen Ivan. — Zdravstvujte". mati. — se je poslavljal Ivan in zaprlo mu je besedo--- — Ivan, gorko se oblači, da te ne prepiše kaka burja in da ne zboliš. Večkrat mi moraš pisati, da ne bom v skrbeh za tvoje zdrav je. Ko bi ti znal. kako se jaz pomladim, kadar dobim tvoje pismo. če mi poročaš, da si zdrav, srečen! Moli, Ivan. zelo moli. in tudi jaz bom molila zate. moj sin! Iu je šel... Materino srce pa je koprnelo za njim — — — • Sukali so se po gladkem parketu, ki se je lesketal, kakor da so vdelani vanj stekleni kristali. | Priklanjali so se globoko drug drugemu in se nasmihali dražest-no in govorili v izbranih frazah. Šumeča krila dekoltiranih visokih danu črni fraki gospodov in višnjevkaste bluze do vrata tesno zapetih častnikov, ki so hodili napeto, mogočno, kakor da imajo lesene vratove... Tuintam so postajali pod ogledali, urejevali si gladke, pomadovane lase in se divili svoji krasoti. In priklanjali so se drug drugemu: — gospodje v črnih frakih in dame v šumečih krilih... — Damski valček! — je zakli-eal aranžer. — Gospod svetnik, jaz si izberem vas, — je nagajala sodniko va Ela gospodu vladnemu svetniku. — O, tega pa ne; ne morem. In hitel je iz dvorane in se vrnil šele po dolgem času preeej vesel in »govoren. Spremljal je na ples svojo so- f vi ste pa moja mati... Kako ve- progGt ki je bila za polovieo mlaj. sela vas bo moja zena. .. Glej ga. 5a ne?0 on, vljudni svetnik. Iz tol- bolait. kako lep in čvrst je njen sin, ki je bil tako bolan in slab, da se je že bala smrti... Kako dobro ji dene počitek na mehkem stolu. Bolnik je težko zasopel. Stresla se je. Odbežale so lepe sanje o zdravem sinu, o bogatem Ivanu, in njeno utrujeno oko je zagledalo na postelji smrtno bolnega človeka, svojega sina, kateremu so muke izsušile telo in o-dele kosti s prosojno bledo kožo. Pokladala mu je na čelo ledn. da poneha v glavi bolečina in S'.-nin vrne zavest. • — Zmagal bode. — je rekel se daj zdravnik. V materinem očesu pa je zalesketala solza, in najrajši bi bilo poljubila doktorju roko. k<*r ji je oznanil tako veselo vest. In res, njegovo oko se je zjasnilo, in več ni govoril čudnih re či. ki jih govore blodni ljudje. I)a bi se mu le še tista zdrava barva. da bi se mu tista vrnila, pa bi bil prav tak njen sin, kakršen je bil tedaj, ko je prihajal na počit-ir>e, lahnih nog in vedrega čela. Moj Bog. kako je oslabel! Kadar se je dvignil, oziroma ga je dvignila šibka mati s postelje, da bi poizkusil hoditi, se mu je zvr-telo in tema je nastala pred njegovimi očmi, okoli njega pa je brnelo v čudnih dis-akordih in mrliško belo čelo so porosile vroče kaplje, znaki slabe, izčrpane narave. Zgrudil se je svoji materi v na ročje--— A počasi se je v njegove mišice vračala moč. Mater pa je videl, kako jo je izmučila njegova bolezen ter ji razorala čelo in izsušila lice, kakor osiveli stariei, ki čaka vsak dan božje dekle smrti... — Nikdar ne pozabim vaše ljubezni, mamica, — je rekel ter jo prijel za roko. za ono utrujeno roko. ki ga je tolikrat. slabotne ga, kakor je bil, privzdignila, mu popravljala vzglavje. hladila čelo. Zato pa je bila ta roka suha. žilava... — Samo da si zopet zdrav; — meni ni bilo hudega; le bala sem se, da umrjes. ker si bil tako, tako slab Hodil je že s trdnim, zdravim korakom. Materino oko pa se jc še s skrbjo oziralo nanj, kakor da bi «e balo, da zapazi na licih ozdravelega sina zopet tisto bolno bledobo. {kamorkoli pridem, mamica ca. šilast nos in velike, sovje oči, vi bodete pri meni. Lepo mirno se je nagnil k njemu... tbodete živeli, in vesel bom, če Koščene, oglodane roke je ste- vam bom mogel kdaj tako lajša- stega obraza, ki se je zamolklo svetil. je migljalo naproti dvoje majhnih oči, katere si je svetnik ne prestano brisal. Vsekakor pa je bil dobra duša, ki je vsakemu želel in storil dobro. Plesala sta, in gledale so jih postarne dame, matere, ki so čuvale svoje hčerke in hčere in o-birali pare, ki so se pri vrteli mimo njih. Od vsakega so vedele kako pikantno skrivnost, da so jo pogrevale in vzdihale, da so ljudje tako hudobni na svetu. — Z vami bi plesal celo večnost. — je dvoril dr. Stenič. — O vi sladki doktor, kako znate govoriti! — se je smejala Alma. kateri so se pretile oči. kakor živahni Čer^eski. obraz pa ji je gorel, ker je že mnogo plesala tisti večer. — Ne, gospodična, verjemite mi, da govorim resnico! — je trdil mladi doktor. —Ta dr. Stenic je strašno domišljav ; kaj neki misli, da je! — je govorila oficialova notarki. ker jo je jezilo, da njena hči Milka tako počiva. (Konec prihodnjič.) GOTOVA ZNAMENJA BOLEZNI. ALI IMATE ZAPRTJE? Zemlja,kmetjeindom v priznani prvi poljedelski državi Amerike v državi Missouri. Imam ii nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zalaja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene kosa zemlje za posebno nizko ceno. < > Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE. H. H. von Schlick, slavnoznan naravni zdravnik in tovarnar Bolgarskega Krvnega Čaja, kateri je s stoinstotisoč bolnimi v stalni zvezi in dobiva od onih. katerim je Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdravje* cele kupe zahvalnih pisem Vam svetuje, da odstranite zaprtje najhitrejše in najbolj gotovo z Bolgarskim Krvnim Čajem. Naša rojakinja gospa M. Varga, 750 Sheldon St., Kalamazoo, Mich, piše takole o tem čudovitem naravnem zdravilu: "Jaz uživam Bolgarski Krvni Čaj proti zaprtju, in vsakemu rojaku lahko rečem, da za to bolezen ni lepšega zdravilu na svetu." Eno veliko škatuljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za pet mesecev, pošljemo za en dolar kamorkoli : Marvel Products Cn. 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Pripomba: Ako hočete pošilja- Našel bol tukaj polje, ki ga ni nikjer na svetu lepi*« ga; rrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli dižave v Ameriki. Našel boš vsakovrstno sadje, ki je sploh, kot znano, preobloženo a sadjem. Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsakovrstno sočivje, kar si ga sploh kdaj jedeL Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galoaov jagod na aker ali G,(MX) g&lonov kosnjiilje (goo&berry). Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu !xt d#« Ifelo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine. ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ. x Našel t oš deželo prepreženo z železnicami ter Sole, «©o do dve milji narazen- Ako te zanima cerkev, našel jo boš katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem ae nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so trn* kaj tako dobri kot kjerkoli drugje, . Videl boš: da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z vspehom prideluje, kakor v tukajšnjih fttrajifi. Pronašel bol, da tedo oni ljudje, ki te dežele nikdar TiJeli niso. povedati o suši in bolezni, prebivalci teh krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da Imamo izvrstno pitno vodo. Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišca, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj, lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega Be dobiš nikjer. PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO. _ FRANK GRAM, NAYLOR, MO. POSEBNE PONUDBE SO: 40 akrov ravnine, izsekan gozd. en aker isčlščeiL aker $26.00. 80 akrov ravnine, mala hiša, goad izsekan, aker $28. 120 akrov ravnine, mala hišica. 1 aker čist, aker po $23.00. 200 akrov ravnine, goid Izsekan, aker po $24.00. 160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, B akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00« Vro to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam y na* Sem ter plačam po $5.00 od akra. Imam valovite kmetije, deloma Čist sveti b Eilaml 9 $1000 do $30.00 aker. Vsak kos prodam na mesečni ali letne obroke. Dam ilafet let časa za izplačati a 6 ali 6%' obresti z garancije, Va ie svet čisti JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. v Vsa navedene ponudbe se poleg Slovencev, šol železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreve različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežfem če feiar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni ju nja polovico medu kot popolno plačo. FRANK GRAM. Navlor. Mo 1 gnila ta smrti podobna žena po ti dneve življenja, kakor ale vi tev osiguffttvpo']jUe Kk. ■■ ^iiSliiižij _ • sMtm * • i ' f aras mabopx, n. avq. imb. Potopisni spomini iz rim t ske okolico. J Po svojem dnevniku priredil dr. A. Karlin. Nadaljevanje potopisa, katerega imo priobčevali pred 3. meseci.) V. : EOCCA DI PAPA. ] Da m« bo dragi bralec laže u- ( meval Ln rajši spremljal na ino- ' jem nadaljuem potovanju, naj ] mu ob kratkem poaiovim, kako 2 in kod srtm prišel v albaimke 1 gore. j 1 Iz Rima, kjer sem se mudil in 1 bavil s študijami, gnala me je ' vročina in trudnost venkaj na de- J želo. In napotil sem se meseca 3 malega srpana čez rimsko Kam- i panju (Catupagna) proti bliž- 1 njim albanskim goram, ki so na -južnovzhorini strani velikega me- < sta. T odi imajo bogati Rimci avo- i ja letovišča ali vile, kamor «ie ho- 1 dijo hladit ali zabavat. Vozil sem 1 se nekaj časa jh> železnici Ln opa- 1 zov&l okolico rimsko, kjer so ine 1 zanimali velikanski ostanki Klav-J dijf^vega vodovoda, iz I. stoletja 1 po Kr., potem pa sem hodil v hu- 1 di vročini kaki dve uri po pu&ti planjavi, tukoimenovani Katnpa- • nji, dokler nisem zagledal mične-j ga mesta Fraseati-ja. Mesto je bilo sezidano v 13. stoletju blizu ' nekdanjega Tuskula (Tu&culuni), 1 sedaj je sedež škofije tuskulske. ' Ne samo Rimci, tudi tujci jako 1 radi zahajajo semkaj. Prve rim- ( ske družine pa imajo tu svoje vi-i' le, kakorsne se n. pr.: Villa Pie- 1 rolomini (sedaj Angelotti), vila' Aldobrandini, villa Ruffinela. j: Ko sem si dobro ogledal Fras-j 1 cati in se okrepčal po utrudljivi 1 potii, zasedel sem osla, ki mi ga je ! ponudil neki vodnik, in ž njim šel ] 1 proti samostanu Camaldoli. Tu 1 /ive menihi sv. Romualda. To je pravi samostan, r*w v samoti.1-Vsak menih prebiva v svoji celici; ' sredi celic je preprosta, čedna ' cerkev. Menihi žive jako siro- 1 ma£no. < Od tod sva šla z vodnikom do J ostalin nekdanjega Tuskula, ki je, bil nekdaj jako sloveč, sedaj pa ; samo kaže, kako mine zunanja le-pr ta. Tu sem s« spominjal slavne-ga govornika in filozofa Cieero-h na, ki je na tem mestu pisal svoje! ! '' Disputationes Tusculanse' Pot me je vodila naprej proti < Rocea di Papa, kamor sem bil namenjen. Četudi ježa na svojeglav-n«m ost n ni bila prijetna, bila je i tem bolj romantična. Kdor dolgo h(Kli, daleč pride. Tega kolikorioliko istinitega pregovora sem se uveril tudi jaz, ko me je izložil vodnik — risum te-neatis — sredi trga, sredi največjega in najlepšega prostora v RiK?ca ili Papa iz trdega sedla na trda tla. A nikar i s«- ne čudi, dragi čitatelj! Taka je. tam navada. Nikomur se to ni čudno zdelo, najmanj pa mestnim otročajem. katerih se je nabralo hitro okrog mene cel roj. Vsak mi je hotel nesti kovček, vsak je hotel kaj imeti, ali "soldo" ali "santo"J Bil sem za trenutek res v zadre-J gi: vodnika je bilo treba odpraviti, svojo prtljago urediti in se- j daj pa še ta tolpa otročajev! Še eiganje pri nas niso tako nadležni kakor je bila ta otročja drulialJ NTo, v*e sty je naposled srečuo u-ravnalo: vodniku je bilo seveda, treba nekoliko, navi*eči, da se je mirno vrnil/ ot ročaje sejn pa potolažil z drobižem. Tako me je( doletela dvomljiva sreča, da me je spremilo po mestu kakih dvajset razposajenih in živahnih otrok. I lasi bi se jatko motil, kdor bi pričakoval v italijanskih mestecih i »osebne zložnosti ali ''com- .1 dekleta k Madoni I Paroma gre-doe pleto Mariji "krono" — ka-| kor se to lepo glasi v italijanščini, t. j. molijo rožni venec. Toda bogastvo in vera se red-! kokdaj stikata in družita. Isto se | mora trditi tudi o naših albanskih pogodili. Bogatinov med nji- jmi ni; kar je pa bogatih, niso domačini, marveč priseljenci. .Ljudstvo pa je tako ubožno in vsled tega tudi v marsičem zanemarja no, da pri nas na slovenski zemlji malo takih najdeš. Kdor ima svojo hišo in nekoliko sveta zunaj mesta, kjer obdeluje vinograd in pose je njive s turŠčico, tega imenujejo že bogatina. Poletni čas da eno ali več sob za tri ali štiri mesece v najem letovičarjem. S tem plača davke in poravna najnujnejše opravke. Pri mnogih, hišah nimajo niti kruha raizven ob največjih godovih. Oblačijo se preprosto; o zapravi j ivosti tu ni da bi govoril, _(Dalje prihodnjič). POZOR ROJAKI V FOREST CITY, PA.! Vkratkem bo obiskal rojake v Forest City in okolici naš zastopnik Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozi-rili na roko. Uredništvo. Denarno pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. Lahko se pošlje denar »orodni-kom, prijateljem in anancem, kateri io nahajajo v ujetništvu v Rusiji ali Italiji Potrebno jo, kadar se nam denar pošlje, da so priloži tudi ujetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov. Ako nameravata poslati denar a jetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, da bi &a ne našli ~ve£ na istem mestu in mu ne mogli uročiti denarja. TVRDKA PRANK SAKSEft, 82 Gortlandt St., New York, N. Y. Dr. Riehterjev PA1N-EXPELLER za nvMtkat UUB-m, •karcbtf in aefft-AWpav in ai- m*. JPriatni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vb« zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varitveno znamko. — 25 in 60 centov v lekarnah ali na ravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-SO Wukk|tM St. few Y«fk. a. T. Iščem prijatelja JOHNA ALi-BAR. Doma je v dolini Vil pri Novem mestu na Dolenjskem. Pred (j. leti se je nahajal v naselbini C rab tree, Pa., in zdaj ne vem, kje se nahaja. Zato prosim ceaijene rojake, če kdo ve, da mi naznani njegov naslov, ali naj se pa sam javi. — Andrew Jereb, Box 92, Crabtree, Pa. (10-12—8) Frank Petko?šek Javni notar (Notary Public) 718 720 MARKET STREET W AUKKG AN. ILL. izvrstae smotke, vseh prekomor- PHONE 246 PRODAJA fina vina, patentirana zdravila. PRODAJA vozne listke skill črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. „ Zastopnik GL\S N tRODV 82 Cortlandt Street. New York, N. V. NAZNANILO IN PSLPOKO- CXLO. Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik t t Ur. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati na ročnino na naš list, knjige in druge v našo strogo spadajoče posle bi se lahko dogodilo, i ter - izdajati pravoveljavne pot* dila vsled česar ga rojakom naj topleje priporočamo. Upravništvo "Glas Naroda'*. fort a *, tudi image ne opaziš naj- pad ni strani hiše sonorni glas po-lej^e, a tipkaj imajo vsa mesta v zvanega gospoda, ki je hitro raz-atbanskili gorah: lepo lego. Potni-'s imel, kaj dečki hočejo. Pričako-ku, ogledajo«"emu posamne kraje val je svojega gosta. V hipeu je iz »ižlne ali višine, «« Ml, kakor'odprl vrata. da je priliznjeno gnezdo tuintani' Podala sva si roke in pozdra-na podanek albaimki h gora, in vila. sicer t je, kamor se najbolj poda.1 Prvič v župnišču italijanskega Tudi Roeea di Papa leži pre- duhovnika na deželi! Ako si prekrasno. Naslonjeno je mesto ne- čital, dragi čitatelj,, prekrasno kako v sredo zu*lnje veje alban- povest Manzonijevo "I promesi fckega pogorja, ki »trli v rimsko sposi", ostala ti je izvestno v spo-Kampaujo. Okrog Ln okrog je ob- minu ^»odoba vaškega župnika, ki dano z gozdi in z vinogradi, glavo mu je ime "Don Abbondio". Ta pa mu krije zgodminako-znana spomin mi je oživel v duhu, ko peeina, po kateri je mesto dobilo sein gledal iz oči v oči svojemu Kvoje ime. Na tej pečini je bila novemu gospodarju. Preprosta ne-kdaj trdnjava, katuor ao pribe- živahnost, njegov močan glas, žali ipapeži ob hudih dnevih v krepka postava moških let, ki že_______________, _________ srednjem veku. | zapadajo v večerni zarji osivelo-j hoji do male cerkvice sredi goz- Roeea di Papa je eno najubož- sti, preprosto pohištvo — vse se da, na podanku gore Morate €a-n*g*»h mest albanskega pogorja; mi je zdelo posneto »z Manzonije-|vo. Imenuje se Madonna del uboštvo »e kaže na hišah, na ob- ve knjige. Ali kako se šlovekjTufo. obrazih, na fegah. Mesto imoti; kako ga vara sodba na pr-| Tod se zbira poleti vsako juitro na gorovje in ae vi pogled! Komaj sva se zmenila pobožnih vernikov. Kolikokrat pa Hiše do- o glavnih stvareh najinega šiv- jo krenejo proti večeru mestna Slovenska Društva po vseh Zjedii^jenih državah imajo z» geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obnieio na slovensko unijsko tiskarno 'Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatni tiskovine. Naša tiskarna je naj bolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Piiite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrneta kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA «119 ST. CLAIR AVh CLEVELAND. O * T t V v NAZNANILO IN ZAHVALA. Nemila smrt je obiskala, dne avgusta oibčeznano Kromarjevo rodbino in je iz njih sredine vzela najmlajšo hčerko SOFIJO v starosti mesecev. Pogreba so so udeležili znanci in prijatelji v obilnem številu dne 4. avgusta ob 2. uri popoldan iz hiše žalosti pa sv. Vida in od j pokopališče Calvary.«* f t f T ❖ do farne cerkve t am pa na "emetary, kjer smo njeno truplo O položili k večnemu počitku. Duša i ^ se pa veseli nad zvezdami in naj bode nasa priprošnjica. da tudi mi pridemo enkrat gori. Tempotom izrekamo najprisrč-nejšo zahvalo vsem darovateljem za prekrasne vence in cvetlice, k oje so ji položili na krsto. Žalujoči stariši: John in Jenny Kromar. 998 E. 63. St., Cleveland, Ohio. t NAZNANILO IN ZAKVALA. Tužniiu srcem naznanjam bratu, sestri, prijateljem in znancem tnžno vest, da je dne 24. julija vzela i/, nase srede nemila smrt brata JAKOBA REMŠAKA. Kanjki je bil doma iz sodraške doline, iz vasi Bočna. Pokojnik je šel zjutraj zdrav in vesel na delo, okoli desete ure se je pa odtrgal nad njim velik kos premoga ter mu padel na glavo. Bil je na mestu mrtev. Pokojnik je bil član društva sv. Barbare št. 72 v Taylor. Wash. Društvo mu je priredilo dostojen pogreb. V stari domovini zapušča ženo in enega sina. Iskrena hvala vsem, ki so mu darovali vence, ga obiskali na mrtvaškem odru in ga spremili k večnemu počitku. Vsem naj ostane v dobrem spominu. Dragi brat, lahka naj ti bode tuja žemljica! Juri Remšak, žalujoči brat. Taylor, -Wash. * I T T f i* T v T t ? t X t T T ? % t v T Borba za življenje. Borba za življenje je vsakdan hujša, če ni celo pogibeljna, je pa škodljiva marsikomu, ki pozabi misliti na samega sebe in postane površeji ter zanemari svoje lastno telo in zdravje. Posledice nemoralnega življenja so, da te izrabijo popolnoma, potem pride neredno prebavlja-nje in temu sledi še opešanje duševnih in telesnih moči. Tako stanje zahteva takojšnjo pozornost in najbolje sredstvo je, ako vzamete takoj __ TRINER-J EVO ameriško Elixir grenko vino To ozdravi nezadostno delovanje prebavnih organov, ki so o-slabeli radi prenapornega dela ali kaj enakega s tem, da odstrani vse prebavi škodljive stvari, NAREDI TEK, UREDI PREBAVANJE, ZABRANI RAZPAD, OZDRAVI ZAPRTJE, OKREPČA TELO. Trinerjevo Ameriško Elixir grenko vino uredi delovanje prebavilih organov. Rabite ga pri IZGUBI TEKA, TEŽKOČAH PO OBEDU, VETROVIH, NEPRIJETNEM DUHU UST, PREVLEČENEM JEZIKU, ZAPRTJU, OBLEDELOSTI, RAZBURJENOSTI, TELESNI OSLABELOSTI. Ono okrepča spanec in pomaga izvrševati dnevno delo z lahkoto. t Stari ljudje naj imajo to vredno zdravilo veano pri rokah in je naj rabijo redno. Ženske, ki trpe na glavobolu in navadnem nerazpoloženju naj poskusijo Triner jevo ameriško Elixir grenko * ? T ♦I« vino. $ TRINERJEVO AMERIŠKO ELIXIR GRENKO VINO. x ♦!« Cena $1.00. rr Cena $1.00. v lekarnah. JOSEPH TRINER, Manufacturing .Chemist, 11333-1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL. ? * j T T T »T. ELIXIR BITTER-WINE vrincaovo HORKE VINO ^^Urtd by JOSEPH TRINER . SAsKUnd Ave. # •Proti oteklim žlezam, ©trpljenju udov, reumatizmu, neuralgiji, zbadanju je Triner-jev Li-nement jako priporočljiv. Radi prenapetega dela oslabelo mišičevje drgnite s Triner-jevim Linementom. Cena 25 in 50e. v lekarnah. g pošto 35 in 60c. i načinov so zelo siromašne; tujci imajo zlasti v spodnjem delu nesta nekatera uprav krasna le-j ovišča. Prebivalcev štejejo ne-caj nad tri tisoč, iz več ine prepro-rtih kmetov in malih trgovcev, rujcev pa sp poletne mesene na->ere zadosti, zakaj zrak je prav :dTav in mestece je vabljivo. C'ud-»o se mi je zdelo, da so ondi otro-i tako vajeni prosja/ienja. Kali orkol i stopiš, dokler te ne spo-najo, imaš pred seboj in za seboj oj otrok, kričečih: prete lamini un bajoecol Ali kar je še »olj mučno: tudi odrastli mlade-| liči, celo mladenke te *'hrulijo"i a miloščino. Odkod to? sera sij nislil. Vzrok je pač res ta, da je judstvo tod tako ubožalo, da ga liti primerjati ne smemo z našimi cmeti. Dokler jim je gospodaril »apež, dobivali so pogosto izdr.t-lih podpor, sedaj pa vzdihujejo >od težo visokii davkov, dasi majo malo posesava. Zdi se, da1, 0 najbržvi svet pokupili tod na', >krog bogati tujci, ki si sedaj < gradijo vilo za vilo, zasajajo vi-j lograd z a vinogradom. Zatorej li, rej! Svoj kovčeg sem oddal tečku. ki mu jf* bilo ime Ronrolo. "In kako tebe zovejo?" vpra-ain drugega. 4 • Kt t ore" mi odgovori. "Dobro — si mislim — ime ka-e lepe zmožnosti/' Vprašam ga orej, ali ve, kje je "časa del cro-| ijssof'. In brž se oglasi jih — ne avno sto, ali <"e bi jih bilo toliko J »krog mene, ponudili bi se bili »rez dvojbe vsi za vodnike. Zaiti | orej ni bilo mogoee. Krenili smo jo po ozkili, zama-anih ulicah navkreber. Malone rh mesta, prav pod peioino, na' :ateri je bil nekdaj stari grad,1 toji hiiša, kamor sem bil name-J 1 jen. Imenuje se "oasa del eroci-. isso (hiša sv. razpela). Narišem li jo v kratkih črticah.' ilisli si, dragi čitatelj, pod vrhom i riba nekoliko ravnega prostora,' »grajenega z nizkim belim zidom,' la sredi preprosta, bela hLša v, no nadstropje, pred njo hrast,1 :i daje dosti senee, tik hiše pa' idana kapela, v kateri se more hirati za silo kakih tristo ljudi,1 - kapeli en oltar v velikansko »odobo Križanega — odkoder tu-1 li to ime —: to je benetieij, ki ra je ustanovil kiparski umeitiik ^ehtermaiin. to je "easa del e.*o-ifisso". T je sem »»e bil nameoiil. Pokojni kipar Aehtennann je lavaduo živel v ltiinu. Poleti pa! ,e je senčil v albanskih gorah.' >rihajal je redno vsako leto v J ioeea
  • ■ * • a a n (.Vailaliwvarij«*). Najstarejša. Kajetana, je štela triindvajset let ter imela fino rezane pravilne pole/e, temne lase in erne oei; druffa. Kristina, za dve leti mlajša, je imela kostanjeve lase ter nekako hudomušno fiziono-mijo, (ločim sla si bili najmlajši osemnajst let ni dvojčici podobni kot he lie helirii. Hili sta plavolaski s sinjimi oemi in obrazki kot je Madonin. Dvojeiei >ta bili vedno enako oblečeni, starejši dve različno, a vse štiri z neko rafinirano pri prost ostjo. liru/bauo precej visoko stoječ par Ranega, — on je bil eden dvorjanov in ona rojena kneginja — je imel poleg teh mičnih hčera tudi dva dobro vzgojena sina, oba stoječa v vojaški službi. Starejši, še ne popolnoma trideset let star, je bil že ulanski rit-mojster, dočim je bil la Silvija v opero. — Na programu je bila opera "Prerok" in v tej o|»eri tii nastopila Deluitzkvjeva ljtihiea. V svoji loži je bila saiua. Mož jo je bil spremil do gledališča, zatem je pa rekel, da uia neko važno sejo. Silvija je z užitkom poslušala godbo, katere glavni motiv je bil "Kdor pozna hrepenenje, ve /.akaj trpim". — Hrepenenje? — Po čem? — Sama ni vedeja. — Po neki veliki stvari je hrepenela, pri tem je pa vedela, da je ne bo nikdar dosegla. — Za eelo življenje je bila priklenjena na moža. katerega ni ljubi la. kateri jo je varal. Zagrinjalo je padlo. — Vrata v ložo so se odprla in vstopil je Bresaer. (''mino ji je postalo pri srcu in sapa ji je zastala. S pahljačo mu je pokazala sedež. Bres-ser je moral sam pri sebi pripoznati. da ni bila Silvija še nikdar tako očarujoče krasna. Ona je čutila, kako ji utripa sree iu kako ji sili rdečiea v lica. Čudno se uii zdi je i/pregovorila slednjič, da niste šli v kako drugo gledališ"-«? — Zato. ker pišem drame, kaj ne? — Da bi se česa naučil? — Ne. da bi se bolj navdušili za svojo uraenost. — Ako se hočem navdušiti, grem v opero. — Godba me spravi v boljše razpoloženje kot pa igra. — Prepričan sem bil, da je vaša loža prenapolnjena. — Ko sem videl da je prazna, sem prišel. — Da, zelo sem bila sama. — Zelo ste bili sami? — je ponovil Bresser. — Teh dveh besed se ponavadi ne izgovarja skupaj. — Kakor če bi rekli: — zelo mrtev. — In kljub tr tau je to pravilno. — Včasih je človek še bolj sam. — In če enako občutita samoto. — Da. to sem hotela reči. Nastal je molk. Silvija je zopet izpregovorila: — Nekaj bi vas rada vprašala, gospod Bresser. — Kaj |»a grofica? — Ali ste srečni? — Ali se veselite svojih uspehov? — Ali ste bili v Berlinu kdaj tako sami, kot ste tukaj? — To ni samo eno vprašanje, gospa grofica. — To je troje vprašanj. — — No, naj jih bo torej troje.* — Ce sem srečen? — Ne, srečen nisem. — Ce se veselim svojih uspehov? — Ne, nobenih uspehov nisem dosegel, katerih bi bil lahko vesel. — Tretje vprašanje.... — Na tega mi ni treba odgovarjati. Preveč indiskretno je bilo. — Odgovarjam pa vseeno nanj: — Moje srce ni bilo nikdar v Berlinu. Zopet »o se odprla vrata.: vstopil je stari minister. Ko je izpregovoril s Silvijo par.besed, je rekel Bresseru: — No, ali ste se vrnili na Dunaj? — Lepo, lepo. — Dober Avstrijec ne sme zahajati na Prusko. — Prišel sem le začasno sem, ekselenca — Nemčija in Avstrija sta vendar v zvezi — je veki a Silvija. — Zakaj izgovarjate s tako čudnim naglasom besedo Prusija? — Seveda, zavezniei sta že, toda ta zveza ni posebno odkritosrčna. — Kje je pa Anton? — Ali ga ni tukaj? — Ne, šel je na sejo. — Tako, tako? — Kaj pa Rudolf? — Gospa Silvija, ali bi mi morda pomagali, da bi mogel izpreobrniti in mu izbiti iz glave njegove prekueulke ideje? — S čim naj vam pamagam? shodu kot kak socialist. Zatem je utihnil in pogledal naokoli, če ga nikdo ni slišal. Nato je vprašal Bresserja: . — Neko igro ste spisali, kaj ne, ki se je prvič vprizorila v Ber- • linu ? — Vaš .oče mi je pripovedoval. — Pa že vsaj ne v modernem duhu?.... Tako kot je neki Hauptman---- — Teran Hauptmannu ne sežem jaz niti do kolen. — Ali se hočete približati Grillparzerju ? — Tudi s tem se n»* merim. — Jaz sploh nočem nikogar posnemati. — Moja čaša je mala, toda pijem iz svoje čaše. Ko se je zagrinjalo zopet dvignilo, se je minister odstranil. Hugon je ostal v loži. Po drugem dejanju se je poslovil in pripomnil, da bo čez dva dni odpotoval v Berlin. — Kako'j — Tako hitro že? — je rekla in mu segla v roko. — Obiščite me torej jutri ob pol petih. Naslednji dan ob določeni uri je prišel mladi Bresser k Silviji. — Bila je sama v salonu. Sedela je pri klavirju in igrala. Prijazno ga je pozdravila in ko je sedel, je rekla: — Torej ste se prišli poslovit? — Zdi se mi. da ste se šele včeraj odločili. — Da, gospii grofica, včeraj zvečer. Nastal je molk. — Vaš oče bo zelo žalosten. — Da. moj oče je zelo žalosten. — Tudi meni bo žal — je rekla po daljšem molku. — Dolgo se ze poznava... . kot otroka sva se igrala.. .. Zeto sem bila vesela, ko so mi povedali, da boste prišli, kratkomalo, zelo mi je žal, ker bost»; odpotovali.... (Dalje orihodnjiž). ♦e sta dva skupaj. Želim izvedeti za. naslov svojega brata LROPOLDA ARKO: Doma je iz vasi Vinice, fara So-dražica pri Ribnici. Pred dvema letoma sva bila skupaj na stavki v Coloradi in od tedaj mi je njegovo bivališče neznano. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga opomni, ako pa sam bere te vrstice, naj se sam oglasi svojemu bratu. — Ijouis Arko, R. F. D. Box 140, New Alexandria, Pa. ifcČE SE GOZDARJI Za delati drva; $1.35 od klaftr* za rezati kemični le«. Za lupljenje; najboljša plača. Ko preneha sezija, je dovolj dela od kosa ali pa v keinpoh. Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logse, stebre, trame, švelarje itd. Za splošno delo v gozdu; najvišja plača. Stalno delo »kozi celo leto. I. STEPHENSON CO., Truateei, (11—7 v d) Weils. Mich. MODERNO UREJENA TISKAMA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • m m • DELO OKUSNO. IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. v. >. v UNUSKO ORGANIZIRANA. MHK9 rOSEBNOST 80: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. m NAROČILA POŠLJITE NA: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New Tork, N. V. Dr. KOLER, 638 Pen Ave., PitUhtrfk' Pa. SLOVENSKI ZDRAVNIK Dr. KoUr )• najstarejši slovanski zdravnik. ip»ctja-Ust v Pittsburgh!!, ki Ima lSl«tno prak ao v idravl]«nju tajnih moških bo* temni. Sifilla all sastrn-pU«nJ« krvi adr»\t s KlaaoTlUm* ki sa j« ItunMl d/, prof. Erlich. Ca 1-mata mozolja ali m«hurCk« po tote-arm. upadanja las, bolečina v kosteh, pridite ln itelstll vam bo krt. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze. Izflubo semena nenaravnim potom, adravim v par dneh, kapavec ali tri. per In tudi vse druge posledice, ki na- ■tanejo radi i »rabi Ji "" be. Kakor hi n«-huje molka _ temveč pridite in Jas Vam Jo aopet povrnit SuSonje cevi, ki vodi la mehurja ozdravim v kratkem tosu. Hydrocele all kilo ozdravim v SO urah ln alcer bres operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bol*- čine v krliu In hrbtu in včasih tudi pri ipuifianju vod«, ozdravim a «o-tovoetjo. Reumatlsam. trganje, bolečine, otekline, srbečico, tkrofle In druoe koine bolezni, ki nastanejo valed nečiste krvi ozdravim v kratkem času in nI potrebno letati. Uradno ure: V ponedeljkih, srednfe in petkih od 8. zjutraj do S. popoldne. V torkih, fetvrtklh ln aobotab od S. ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob nedelj&b pa do dveh popoldne. S poŠto ne delam. — Pridite osebno. — Ne pozabite ime ln Številko t »m uiuih puaieaice, ki na« Izrabljlvanjm lamefa ee- hltro opazite, da vam poka. zmožnost, ne čakajte. Ute in Jas vam Jo bom 'KRACKERJEV BRINJEEVC 0§m je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim Cena za "BRINJEVEC" Je: 6 stekJcnie $ 6.50 12 stekli nlc 13 00 V ZALOGI IMAMO tn-ll Čisti domači TROP1NJEVEC ia SI.IVOV-KA kubans v naši lastni distllerijl. Na&e cene so sledeče: TropinJevec per gal. $U50. »2.7 i in »3.00 Sllvorltz per gal.................$1.75-13.00 Tropinjeveo zaboj .................... $ 9.00 Sllvovitz zaboj........................ »13.00 "G6" Rye Whiskey 5 let star. zaboj......«11.00 Rodeča Ohio vina per gal.......55c. GOc., 75c. Catawba in Delaware p*»r gal.......7.V. -80c. Za 5 in 10 gal. posodo računam« J1.00, za 25 gal. £2.00. za večja naročila Je sc-J zastonj. Naročilu naj se priloži denar all Maiey Order in natančni naslov. Za pristnost pljafr jamtlmo. The Ohio Brandy Distilling Co. 16024H ST. CUB AVE., CLEVELAND, 0 POZOR, ROJAKI! Proda se dobro obratovana go-j stilna in boardinghouse. Na stanovanju je vedno od 25 do 30 Iju-' di in sprejemajo se pa tudi potniki. fJostilna je v bližini Burlington postaje. Proda se radi selitve na farmo. Za pojasnila se obrnite na rojaka: j Joe Seek, ! 424 W. Main St., Ottawa, Tli. (101.^—8)_ Važno za priseljence! Državni delavski department Združenih držav je odprl ivoj urad na 240 E. 79. St., med 2. in 3. Ave. v New Yorku. Urad j« odprt v»ak dan od osmih dopoldne do osmih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od desete ore dopoldne pa do opoldne. Namen tega urada je, nuditi naseljencem nasvet, pouk in pomoč, in sicer vse brezplačno. Ta urad je obenem tudi posredovalnica za delo in deluje sporazumno in v »vezi a delavskim departmentom Združenih držav. Za storjene usluga ni treba plačevati nikakih pristojbin. Pišite ali pa pridite osebno 1 Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GR1ILL Prodaja'belo vino po............ črno vino po ............... Droinik 4 gallone za .............. [Brinjevec 12 iteklenic za.......... 4 gallone (sodček) za.... Za obllno'naroCbo te priporoča 70c. gallon 60c. „ .... $11.00 ---- 112.00 .... 116.00 Marija Grill, 5308 St Clair Ay«., N. E., Cleveland, Ohj# HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste izdelujem ln popravljam po najnižjin cenah, a delo trpefno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem Se nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-korSno kdo zahteva bres na daljnih vprašanj. JOHN WEN ZEL. 1S17 Bast C2nd S4, Cleveland. OU& Kje sta moj brat JANEZ VER-TOVKC iu sorodnik VIKTOR LISJAK ? oba sta iz Šniarij na Vipavskem. Prosim, da so mii javita, ali pa ee kdo ve za njil naslov, naj sra mi naznani, za kar bom hvaležen. — Anton Vertovee. Box l!>2, Carrollton. Ohio. (10-12—8); UGODNA PRILIKA. Xa prodaj imam svojo htso s saloonom in kegljiščem na dobrem prostoru. Prodam radi sla-bega zdravja. Kdor se zanima, naj pride in si vse ogleda ter se sam prepriča, kako jf. aH naj pa prvo pin«- za j.«»trebna pojasnila lastniku : Martin Vinšek, 66!» E. 1 .".!>. St.. Collinwood. {10-12—S) Cleveland, Ohio. POZOR ROJAKI! — tm km trn*, kakor tudi ■■ meškm brk« t* brmOm. Od taaa —II« iivMjo v •tik tadkik ki«M) ftMti ta deto Ihm kakor tudi ■■iktM >imiI brki la brada ta t itiii odpadaU la Mivrii. Bnutaa. k da »k Bnatlania« oadra-na, ran«. o»«khM. bala. t ara. krast« in atiata. poce* aoc k irjr nfia, «i»Mi>i v par dntk po »alaaau od«tranim. Kdor ki maim a4iavila tm uspaka rabil na u M"00. Pliit* takoj (Mik. ki aa takaj >o*lj»m ft nanj. JACOB WAHOlO, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. DARUJTE PAR CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI! Kaj pravijo ptaateljl. učenjaki la drlavnlkl e kajlgl Barta wk & Buttnrr "Doli z orodjem P* Lev NlkeiaJevM TeMcJ H pinl: Knjigo sns ■ veUkSss M kom prebral ln ▼ njej naSal veliko korlatnega. na jrajtgi hM vpliva na Ooveka ln obsega nebroj lepili mlalL bilo na aveta tako alavne plaateljtna kot ja Halliw Jaia« Prof. dr. A Mel: Doll a aroCJeaT j% pravo cgVwlsl6 «909» ga čaaa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote iwlaltt^ M ae blliajo človeštvu boljSl SaaL Kratkonalo i aelo dobim tosjlgs.- • Dr. Loi. MubmU: To knjigo U Gove* aaJrsJAt polMb ▼ dno area me Je pretreaio, ko aem Jo ML m & ta je raki piaatelj Peter Biiigg plioi Maj sM v HM goadu pri Grieglach ln aem bral kn^go a naaiovucn "poli ■ uro** Jem!" Prebiral aem Jo dva dneva neprenehona ln aedaj lahka rečem, da sta ta dva dneva nekaj poaebsega v mojem Slvljenjo. Ko sem jo prebre1, sem aalelel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne Jedke, da bi Jo imela vsaka da bi Jo tndl v Šolah ne amelo manjka tL Na avetu so droibe, ki mM rja jo Sveto Pisma Ali bi se no moglo ustanoviti druibo, Ki bi nsHrjala te kaJlgoT Henrik Hart: — To Je aajbo) oCarlJlva knjiga, kar sms Jib kdaj bral-- C. Neumann Hefer: — To Je "»t^ffa knjiga, kar ao JHi apS-eall ljudje, ki ae borijo aa svetovni alr. Haas Laoi (na shodu, katerega jo IsmI lata ibK v Berlin)! Ne bom alavil knjlce, aamo imenoval Jo bom. Vaakemn Jo bosa po-sndlL Naj bi tudi ta knjiga naJDa svojo ep»Mtffa ki bi Bi krlflesuvet ln nOll vse naroda Finančni srinistw Dimajim*! Je rekal v nekem svojem goto-ni v poalanaki zbornici: Saj Jo bila pred kratkim ▼ piiartini kajlgl opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni Mr1—1 noben voja-■d arokofsjak, noben drSavnik, pač pa priprosta iin