www.trakom-slo.coj Zadobrova 69 . sentjur ^ do 0 Jf h ŠENTJURSKE novice S 2014 | 352(497.4 Šentjur) c ŠENTJURSKE DNEVI ODPRTIH VRAT SLOVENSKIH VRTOV Vrtovi, polni nepozabnih presenečenj DOBJE Knjižnica Ponikva 3232 Ponikva FOT° Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur GSM: 041 687 950 SRIflE \M)WK 031 652 437 d-aa ŠENTJUR Cesta Kozjanskega odreda 87/a Dostava PIC in ostale hrane do 6 KM BREZPLAČNO! Tel.: 03 74919 63, mobitel: 051413 590 Naročite Skoraj vso letno naročnino vam A\ U DO Katero h® w®š(i? Izberite: Bon v vrednosti 20 EUR Gostišče in prenočišča Bohorč, Šentjur. Bon v vrednosti 20 EUR Vulkanizerstvo MULEJ Šentjur, hitri servis vozil, optika 3D, ročna avtopralnica. Bon v vrednosti 20 EUR VVellness Aspara, Ceing d. o. o., Šentjur. ^SorSKENOVICE 1^^®. sassiitissssssssfers« njihove občine, zakaj so pr časopisu ŠENTJURSKE NOVICE. veliko ve* b„l=, *■ »^SSSJSS5SfZiSA * & a ceno le dveh kovic vam p»no„mo “iSSl-S* Pohitite! Število nagrad je omejeno. — —_ ____________ _^aKT , DA, želim postati naročnik mesečnika ŠENTJURSKE NOVICE. Izbral sem darilo št.: I I | Moje ime in priimek: | Naslov:_______________ I Lastnoročni podpis: L _____ _ ŠENTJURSKE NOVICE so mesečnik. Izidejo prvi torek v mesecu. Cena izvoda je 2,00 evra. Letna naročnina znaša 24,00 evrov. Do darila dobrodošlice so upravičeni novi naročniki (ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na Šentjurske novice) in vplačajo enoletno naročnino. Nagrado prevzamete v uredništvu: ŠENTJURSKE NOVICE, Drofenikova 15,3230 Šentjur. Telefon 03/ 620 02 52. [P®[K]aD[B)[B^ MBSMn© [FDMdODŠTT MASAŽA ČEVAPČIČE 2,99€/kg M"' ' - ":•. : v.. . panirani - . , ' , __ _ ZREZKI Z ali BREZ*'" , ' . 'V . BUČrr ■ , ,* - samo ;$€ VRAT S KOSTJO 3,85€/kg •»i f JUNEČJA PRŠA 2,99€/kg ZAČINJENE RISC. KRAČE i,98C/kg CAJNA KLOBASA (450g) samo i,9g€/kom I -SSBEslgs—- Ob nakupu nad 25 eur dobite za pozornost še darilce. CESTA NA OSTROŽNO 22, 3000 CELJE, Tel.: 03/49-27-130, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 9, 2331 PRAGERSKO Tel.:02/80-39-150 KUPUJTE DOBRO IN POCENI, / F,„ KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Bar Petelinček Kavarna Matt cafe Kava bar Anderburg Bar OMW Šentjur ^ Kavarna Levada š Klub Modro nebo Kea caffe (v novem centru) Santana coffee shop j Pizzerija Zanzibar Slaščičarna Jana « Kava bar Ritnik ■ • H • Kavarna center • Hotel Žonta • Gostilna pri Ahacu • Kava bar Pošta • Effect caffe • Okrepčevalnica Čočka • Bar pizzerija Osmica • Kava ba r Li pa H| . - • Gostišče in prenočišča Bohorč • Okrepčevalnica Vaški hram • Bar Palma ■ ■ ■ 1 I ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2014. ^3/ UREDNISTVO@SENTJURSKENOVICE.SI Izpostavljeno NA NASLOVNICI no^ce NA NASLOVNICI: ŠENTJURČANKA MONIKA OSET FOTO FAS ZVEZDE vezda ima v vsakdanjem življenju Z-lveč pomenov. Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja kar 7 temeljnih razlag. Za člane Astronomskega društva Kosci Šentjur pa predstavlja del narave, naše Sonce, začetek nečesa novega, daljnega, še vedno pa skrivnostno zanimivega. X Tedoželjnost je tisto, kar nas žene, V da iščemo nova spoznanja in jih z veseljem delimo s tistimi, ki jih ta del narave vsaj malo pritegne. V društvu delamo predvsem z mladimi, za njih, ob finančni pomoči Občine Šentjur organiziramo delavnice, astronomske vikende, seznanjamo jih z osnovami najstarejše vede - astronomije. Naš vloženi trud nam mladi vsako leto povrnejo z zlatimi priznanji iz astronomije, osvojenimi na državnih tekmovanjih. T"1 nergija je tisto, kar človeka žene naprej. V hitenju sveta, ob vrtenju Zemlje, ko se obrnemo stran od materialnega sveta, pogled upremo v ozvezdja, ki, verjamemo ali ne, zaznamujejo našo usodo. <~7 avedamo se, da poseganje v veso-i—i lje, pošiljanje umetnih satelitov in drugih produktov našega razmišljanja tudi kvantitativno vpliva na porast vesoljskih smeti ... In kje so meje med plusi in minusi človeškega znanja? Odgovor pozna narava. T"'Xenar, bogastvo, zlato - vse to I J je minljivo. Vse na Zemlji je narejeno iz snovi, ki je prišla iz zvezd. Zlato je nastalo v umirajočih zvezdah, ki jim pravimo supernove. Na Zemlji je v omejenih količinah in kar ga je, je prišlo ob nastanku našega osončja pred 13,5 milijarde leti. Vsak izmed nas pa ima tudi drugo bogastvo - v sebi. Ga znamo najti in videti pri sočloveku? A vgusta bomo opazovali meteor--il-ski roj Perzeidov, solz svetega Lovrenca. Zemlja na svojem tiru okoli Sonca prečka tirnico kometa, pri tem naleti na prašne delce, ki zaradi trenja v atmosferi zgorijo. Zavedajmo se, da smo sredi vseh teh močnih dogajanj tudi sami delček tega prahu. KAKO SMO VOLILI Volitve Šentjurju dale kar dve poslanki! Poslanska stola. Zagotovili sta si ju Anita Kolesa (SMC) in Jelka Godec (SDS). Največ za SMC. SDS je tudi na Šentjurskem in v Dobju vodilno mesto tokrat prepustila SMC. » Piše: Nina K robat Šentjurski volilni okraj je ske demokratske stranke Jelko tokrat dobil kar dve poslanki. Godec. V državni zbor smo na julijskih Sedmerica prGSGgla volitvah 'poslali' kandidatko 'prag' Stranke Mira Cerarja Anito Podobno kot drugje po državi Kolesa in predstavnico Sloven- smo tudi v šentjurskem volilnem DEJSTVA Volilni okraj Šentjur Kandidat/ka: Lista: Število glasov: Odstotki: Anita Kolesa Stranka Mira Cerarja (SMC) 3.088 36,59 % Jelka Godec Slovenska demokratska stranka (SDS) 2.139 25,35 % Stanislav Zupanc Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) 896 10,62 % Mihaela Rožej Slovenska ljudska stranka (SLS) 492 5,83 % Franc Korenjak Nova Slovenija - Krščanski demokrati (NSi) 380 4,50 % Karl Čadej Socialni demokrati (SD) 363 4,30 % Drago Gajzer Koalicija Združena levica (DSD, IDS in stranka TRS) 339 4,02 % Natalija Plemenitaš Fuchs Zavezništvo Alenke Bratušek 250 2,96% Rudolf Lorenčak Slovenska nacionalna stranka (SNS) 189 2,24 % Sandra Kiker Pozitivna Slovenija 89 1,05 % Rok Trbovc Stranka Verjamem 80 0,95 % Roman Zalokar Zeleni Slovenije 71 0,84 % Andrejka Korenjak Šoster Enakopravni deželani - Naprej Slovenija 33 0,39 % Tadej Sevšek Državljanska lista 30 0,36% ♦Neuradni izidi glasovanja. okraju največ glasov namenili Stranki Mira Cerarja, ki je na vrhu izpodrinila SDS. Zmagovalka volitev je pri nas prejela dobri dve tretjini glasov tistih, ki so odšli na volišča, drugouvrščena SDS pa nekaj več kot četrtino. Dovolj, da gresta med poslance kandidatki obeh najvišje uvrščenih strank. Sicer pa je pri nas na tretjem mestu s slabimi 11 odstotki glasov pristal Stanislav Zupanc iz Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS). Ostali kandidati so prejeli manj kot 7 odstotkov glasov. Nekaj manj kot 6 jih je zbrala tretjeuvrščena Mihaela Rožej iz Slovenske NOVO VPRAŠANJE: Uporabljate družbena omrežja kot sta FacebookinTvvitter? ■^?di Kupujete na poletnih razprodajah www.sentjurskenovice.si število sodelujočih - 69 ISANO »Svojemu nasledniku ne bom pustil nobenega dolga, saj je Dobje ena redkih slovenskih občin, ki se ni nič zadolževala.« Franc Leskovšek DeSUS 10,62% SDS 25,35% Tako so glasove razdelili volivci v občinah Šentjur in Dobje. ljudske stranka (SLS). 'Parlamen-tarni prag' so z več kot 4 odstotki Prejetih glasov presegli še Franc Korenjak iz Nove Slovenije - Krščanskih demokratov (NSi), Karl Cadej z liste Socialnih demokra-j°v (SD) in Drago Gajzer iz koa-. ■iie Združena levica (DSD, ID S ln stranka TRS). Najmanj glasov sta tokrat zbrali ržavljanska lista s kandidatom Tadejem Sevškom in Andrejka Korenjak Šoster z liste Ena-°pravni deželani - Naprej Slovenija. dolila dobra polovica y šentjurskem volilnem okraju Se je tokrat na volišča podala dobra Polovica vseh volilnih upravičen-cev, natančneje 50,21 odstotka volivcev ali 8.585 od vseh 17.097 volilnih upravičencev. Na zadnjih predčasnih volitvah decembra leta 2011 je bila udeležba precej višja, skoraj 67-odstotna. Tokrat precej drugače Spomnimo: Šentjurčani smo na zadnjih predčasnih volitvah v parlament poslali mag. Štefana Tisla iz SDS - dobil je največ, skoraj 38 odstotkov glasov. Sledili so Lista Zorana Jankoviča - Pozitivna Slovenija (dobrih 15 odstotkov glasov), Lista Gregorja Viranta (dobrih 10 odstotkov), na četrtem mestu je bil DeSUS s skoraj 9 odstotki glasov, na petem SLS z dobrimi 7 odstotki, SD pa na šestem mestu, prav tako z dobrimi 7 odstotki. Ostale stranke niso zbrale več kot 4 odstotke glasov. ANKETA Zupan naj kar bo... Kmalu bodo lokalne volitve. Kakšen bi moral biti šentjurski župan in koga bi volili? Šentjurčani so bili precej enotni. » Spraševal: Matej Verdinek Martin Amon, Šentjur: Z županom sem trenutno kar zadovoljen. Ljudje imajo različne želje in nikoli ne bodo vsi zadovoljni. Jože Kukovič, Šentjur: Zadovoljen sem s tem županom, kije. Kdorkoli bi bil na novo, ne bi nič več naredil. Kar naj ostane tako, kot je. Franc Kristan, Šentjur: Župan mora biti mlad, kot je ta zdaj. Za zdajšnjega nimam kaj reči, dela pošteno in nima nobenih afer nad sabo. Kolikor vem, ima širšo podporo ljudi, zato naj kar ostane župan. Albin Rauter, Šentjur: Naj bo kar ta župan, ki je bil do zdaj. Veliko je naredil, več pa tako ne moremo zahtevati od njega. Darja Ojsteršek, Šentjur: Mislim, da je gospod Diaci primeren, saj je soliden, zna varčevati in ne dela samo zase. Obdržala bi kar tega. (d) Novice Na seji o volitvah in proračunu Šentjurski svetniki so na izredni julijski seji razpravljali o volitvah in proračunu. Pred jesenskimi lokalnimi volitvami so sprejeli spremenjen in dopolnjen odlok o sestavi in volitvah v svete krajevne skupnosti. Spremenili so nekatera območja, tako da so zdaj volilne enote znotraj krajevne skupnosti teritorialno povezane. Gre za območje naselja Rifnik - dela naselja, ki sta sodila v volilni enoti dve in tri, so v celoti zamenjali, prav tako so teritorialno zaokrožili območja pri Cesti Kozjanskega odreda in Cvetni ulici. Svetnike je vodstvo Občine informiralo še o polletnih prihodkih in odhodkih proračuna. V prvih šestih mesecih leta so uresničili skoraj po- lovico načrtovanih prihodkov (bilo jih je za dobrih 9,6 milijona evrov) in nekaj manj kot polovico odhodkov (dobrih 9,2 milijona evrov). »Gre za precej visoko realizacijo, predvsem na račun uspeha na razpisih, iz katerih je občina načrpala kar nekaj državnih in evropskih sredstev,« so ob tem sporočili z Občine. (NK) Tudi sodišče bo lepše Po večmesečnih pogovorih je vodstvu Občine Šentjur le uspelo pregovoriti pravosodno ministrstvo, da prispeva denar za obnovo šentjurskega sodišča. Po večmesečnih pogovorih je vodstvu Občine Šentjur le uspelo pregovoriti pravosodno ministrstvo, da prispeva denar za obnovo šentjurskega okrajnega sodišča. Ministrstvo za pravosodje bo za obnovo zunanjosti sodišča prispevalo dobrih 130 tisoč evrov. Tako bo nastajajoči Ipavčev kulturni center v središču mesta dobil enovito podobo. Na krilu stavbe, kjer je sodišče, bodo podeskali ostrešje, zamenjali kritino in kleparske izdelke ter okna in vrata, obnovili poškodovano fasado, ki bo po novem tudi energetsko varčna, uredili drenažo. Dela bodo opravili zaposleni pri celjskem Remontu, predvidoma še ta mesec oziroma v začetku septembra, ko naj bi bil končan tudi drugi del dograjenega in obnovljenega kulturnega centra. Spomnimo, daje novi center vreden kar okoli 2 milijona evrov, odprli pa ga bodo verjetno v času praznovanja občinskega praznika. Ministrstvo za pravosodje tako tudi v prihodnje ostaja lastnik dela stavbe, kjer so prostori sodišča. Letos bodo za obnovo prispevali 77 tisočakov, preostanek naložbe, ocenjene na 131.655 evrov (z DDV), pa naj bi nakazali prihodnje leto. (NK) Martin Laubičs.p. tŠjgm Dramlje 33, 3222 Dramlje e-mail: laubic.martinie35iol.net GSM' 041672302 Anita Koleša in Jelka Godec. Novi šentjurski poslanki, ki sta na državnozborskih volitvah zbrali največ glasov v Šentjurju in okolici. Franc Leskovšek. Župan občine Dobje, ki je napovedal, da za naslednji mandat ne bo več kandidiral. Gregor Krajnc. Na državnem prvenstvu za gorske kolesarje je v krosu zasedel 2. mesto v članski konkurenci. Iveta Perc. Z odlično gostinsko ponudbo v Planinskem domu na Resevni uresničuje svoj življenjski cilj. Andreja Mastnak. Ob prazniku krajevne skupnosti Dramlje je prejela priznanje za vestno delo v domači krajevni skupnosti. Bojan Majal. Nov trener šentjurske nogometne članske vrste, ki je pred tem deloval kot pomočnik trenerja članov pri celjskem drugoligašu Šampionu. Nežice. V domačem kraju so pripravile prvi samostojni koncert ČRNA TOČKA P^i ogrožajo dijake? Nekatere Šentjurčane je zmotil n3" pis na ograji Šolskega centra Šentjur b'lih in še kje bolj varni, kot pri šoli, ___„________________ J® bi kdo prečkal njihovo dvorišče. ki pešcem prepoveduje prehod sko^ ^ko pa, ljubi pešci, kar veselo po njihovo šolsko dvorišče. Ta prehod so uporabljali nekateri pešci, ker s6 na tem območju pločnik konča, če? cesto pa ne morejo, saj ni zebre. Na družabnih omrežjih se je oko1 tega razvila cela debata. »Sprašuje111 se, kako lahko kakšen pešec ogr°z dijake sredi poletja? Upam, da so d0-ma na traktorjih,na cesti v avtoifl0- glavni cesti naprej,« je ob fotografiji zapisala občanka. Dmgi občan je Zapisal, da razume Šolski center, saj pešci ta prehod uporabljali brez °govora s šolo. »Dvorišče je namenjeno uslužbencem in dijakom ter st.udentom, šola pa je odgovorna za ajihovo varnost, zato je znak zelo na Destu. Dvorišče je hkrati intervencij- ska pot. Šola je bila, mimogrede, eden od pobudnikov za ureditev prometa na tem mestu,« je zapisal občan. Tretji pa mu je odgovoril: »Dvorišče je postala intervencijska pot po postavitvi pločnika. Zanimiv pa je podatek, daje tam lahko bil prehod za vse sto let, zdaj pa ne več. Prej varnost ni bla sporna? Pa še to: šolske vrtnice ob glavni cesti visijo na cestišče, tako da moraš hoditi sredi ceste, da prideš mimo.« (NK) Novice (7) Pregled MESECA VOLITVE Šentjurski volilni okraj je na julijskih volitvah izvolil kar dve poslanki za v Državni zbor RS. To sta Anita Koleša in Jelka Godec. PRAZNIK OBČINE DOBJE Sredi julija so v Občini Dobje praznovali svoj 15. praznik. Na osrednji občinski slovesnosti so podelili priznanja zaslužnim občanom. KRONIKA: IZGUBIL 400 EVROV Občan Šentjurja je na bankomatu našel 400 evrov in jih nesel na šentjursko policijsko postajo. Tja se je sredi julija že javil (domnevni) lastnik. DOLGOGORSKA VESELICA Prvo julijsko soboto so v Dolgi Gori že dvaindvajseto leto zapored gostili srečanje muzikantov. Med letošnjimi zmagovalci je bil tudi ansambel iz Dramelj. NAPOVED - NOVO ŠOLSKO LETO L ^ S ponedeljkom, prvim septembrom, se letos začenja novo šolsko leto, ko a/ bodo osnovnošolci in srednješolci spet zapolnili šolske klopi. atta. liillliHilillillillHiiiiiiiililHIiiliill itiliil, '1 ill I.1 Hill Nekatere je zmotil napis na ograji Šolskega centra Šentjur, ki pešcem prepoveduje prehod skozi njihovo šolsko dvorišče ŠTEVILKA TEDNA 2 POSLANKI BOSTA ŠENTJUR ZASTOPALI V NOVI SESTAVI DRŽAVNEGA ZBORA. (s) Aktualno 140 LET GASILSTVA V ŠENTJURJU Želi jo si nov gasilski poligon Uspehi. Poleg priznanj na domačih tekmovanjih zelo uspešni tudi v tujini. Praznovanje. Ob letošnjem jubileju pripravljajo jeseni veliko praznovanje. » Piše: Matej Verdinek Prostovoljno gasilsko društvo Šentjur danes šteje 229 članov, skupno s pionirji, mladinci, pripravniki, operativnimi gasilci, veterani in člani. Letošnje leto, ko obeležujejo 140. obletnico delovanja, je bilo za njih še posebej uspešno. Občinsko tekmovanje v juniju je starejšim gasilcem prineslo peto mesto, članice B pa so se uvrstile na tretje mesto. Na tekmovanju v Šmarju pri Jelšah so članice dosegle drugo mesto. Brata pometla s konkurenco Junija so se štirje člani udeležili mednarodnega tekmovanja v Srbiji. Tekmovanje 'Fire Combat' (gasilski boj op. a.) je Srbija gostila prvič, udeležilo pa se ga je kar 17 skupin. Od tega večina domačinov, kjer delujejo po večini profesionalni gasilci. Med skupinami sta bili poleg ene hrvaške tudi dve slovenski skupini. Skupino v kategoriji A (do 30 let) sta v slovenskih barvah zastopala brata Denis in Davor Kukovič, v kategoriji B (nad 30 let) pa sta tekmovala Dejan Kukovič in Matej Slakan. Slednja sta zasedla odlično drugo mesto. Zelo sta presenetila brata Kukovič, ki sta pometia s konkurenco in si s timskim delom ter DEJSTVA r Od davnega leta 1873 Začetki gasilstva v Šentjurju segajo v leto 1873, ko je hud in uničujoč požar upepelil skorajda celoten takratni zgornji trg. Ta je v tistih letih predstavljal jedro Sv. Jurija ob južni železnici. Vozila in gasilski dom PGD Šentjur danes. Prvi gasilski dom Sv. Jurij ob južni železnici leta 1874. zelo dobro telesno pripravljenostjo priborila prvo mesto. Celo profesionalni gasilci iz Srbije so bili zelo presenečeni nad pripravljenostjo šentjurskih 'ledenih dečkov'. Tekmovanje je bilo zelo zahtevno - preskok 1,8 metra visoke stene, plezanje na petnajstmetrski stolp, vleka 350 kilogramov težke gasilske cevi, polne vode, in prenos 80 kilogramov težke lutke so bile le nekatere izmed nalog na tem tekmovanju. Za še večjo težavnost pa je poskrbela polna gasilska oprema z dihalnim aparatom. Veselica, kot se spodobi Šentjurski gasilci si želijo ob 140-letnici pripraviti veliko praznovanje. Poleg gasilskega špalirja po cesti od stadiona do občine v Šentjurju si želijo pripraviti tudi gasilsko veselico. Že 20 let namreč v Šentjurju ni bilo prave gasilske veselice in po mnenju poveljnika PGD Šentjur, Danila Matuša, je že skrajni čas, da tudi šentjurski gasilci pripravijo gasilsko veselico, kot se spodobi. Matuš pravi, da je njihova velika želja tudi nov gasilski poligon. Pokala za 1. in 2. mesto na tekmovanju Fire Combat v Srbiji. Namesto menjavanja vadbenih prostorov po kraju bi lahko gasilci tako pridobivali pomembne izkušnje in vzdržljivost za intervencije in tekmovanja na enem proštom. »V igri je proštoma zelenica ob podvozu za Hmševec, a je seveda vse odvisno od tega, kaj bo rekla občina,« je še dodal. ■s—ijL ' ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2014. urednistvo@sentjurskenovice.si Aktualno @ GALERIJA ZGORNJI TRG Združujejo likovnike s Šentjurskega Utrinek z razstave hrvaške naive, ki so jo odprli to zimo. Šlo je za prvo sodelovanje s tujimi ustvarjalci. Štiri leta. Galerija Zgornji trg nudi prostor domačim likovnim ustvarjalcem. » Piše: Nina K robat V idiličnih, opečnatih obokanih kletnih prostorih stavbe na Ulici skladateljev Ipavcev 17 so pred slabimi štirimi leti uredili Galerijo Zgornji trg, edino tovrstno ustanovo na Šentjurskem. Odtlej se tam v dveh večjih prostorih s petimi razstavnimi površinami predstavljajo umetniki, povezani s Šentjurjem. V Galeriji Zgornji trg so dobili prvi pravi galerijski prostor, ki ga s pridom izkoriščajo, saj so doslej pripravili že 26 različnih razstav. DEJSTVA r Obisk in razstave V letu 2013 je Galerijo Zgornji Trg obiskalo 950 obiskovalcev, leta 2012 800, v letu 2011750, v letu 2010 [od jeseni dalje] pa 450. Še precej več obiskovalcev v galerijo pride ob odprtjih razstav, vendar teh posebej ne beležijo. Pripravili so že 26 različnih razstav, še 13 se jih je zvrstilo na ograji športnega parka. Galerija je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure ter po predhodnem dogovoru. Pester program V Galerijo vključujejo ustvarjalce in vsebine, ki so tako ali drugače povezani s Šentjurjem. Poleg posthumnih razstav in razstav aktivnih domačih likovnikov, fotografov ter kiparjev vsako leto v sklopu Šentjurjevega gostijo tudi razstavo Naravno je zdravo, sodelujejo v Poletni muzejski noči, predstavljajo umetnine s poletnih ex temporov ali izdelke šentjurskih šolarjev. V Galeriji smo lahko med drugim videli razstavo starih razglednic, ročno izdelanih lutk, razstavo o Titu in modnih tren- dih pred drugo svetovno vojno, predstavljali so se umetniki z drugih koncev Slovenije in letos prvič tudi iz sosednje Hrvaške. K programu sodijo tudi občasne (največkrat fotografske) razstave na panojih ograje Športnega parka Šentjur, s katerimi želijo polepšati mesto in leseno ograjo, ki zapira sicer čudovit pogled na hrib v ozadju stadiona. Tam se zvrstijo tri ali štiri razstave letno. Štiri tisočake letno Galerijo vodi vodja šentjurskega Javnega sklada za kulturne dejavnosti (pred koncem redakci- je zadnji teden julija je to delo še opravljala novoizvoljena poslanka Anita Kolesa), za koordinacijo pa skrbi šentjurski Turistično-infor-macijski center. Kolesa je povedala, da so galerijo uredili in opremili z minimalnimi sredstvi, lani so zgradili še sanitarni prostor. Za program v galeriji od Občine Šentjur letno dobijo štiri tisočake, ki so namenjeni za razstave in tiskanje katalogov, občina namreč ne financira stroškov dela v galeriji. Dodatni denar za program zagotovijo tudi preko občinskih razpisov, donatorjev ali sponzorjev in v koprodukciji z domačimi društvi. Poslušajte Radio Rogla DOMOV aktualno Odslej boste 0 DOGAJANJU NA ŠTAJERSKEM vedeli vse. ČISTO VSE. www.sentjurskenovice.si J In ■ mZ- i* a enDR 2tj33toKfi33 ---------------—----------fAS0Plsl^ medijska družina —, tpnur ČASOPISI ..... gsffiSSr hJMEZE. @ Iz naših krajev Brez strahu do Portugalske I Dolgogorčani na pohod Gasilska pred odhodom na dolgo pot. Foto 1*1*3 Biaž« Anja Antolič. Želja 23-letne Anje iz Svetega Štefana, da se s kolesom poda na štiri tisoč kilometrov dolgo pot do Portugalske, se je uresničila. Študentka prvega letnika podiplomskega študija španščine in pedagogike je bila zapisana športu, igrala je nogomet za državno reprezentanco in košarko. Zaradi študija je ta športa opustila in začela kolesariti. Dvakrat je prekolesarila romarsko pot do Santiaga de Anja ne pozna strahu in rada improvizira. Foto Milenka Blaževič Compostela, dolgo osemsto kilometrov. Na potovanju je spoznala veliko prijateljev, tako da bo sedaj združila obisk, potovanje, kolesarjenje in spoznavanje novih krajev in običajev. Da potuje sama, se je odločila zato, da ni odvisna od prilagajanja, kdaj ješ, spiš, počivaš, skratka odvisna je samo od sebe. Kuha na prenosnem plinskem štedilniku, spi v šotoru, pri prijateljih in ljudeh, ki jih na poti spoznava. Pred Gasilskim domom na Svetem Štefanu se je poslovila od domačinov, predsednik PGD Boris Čavš ji je zaželel varno pot in naj se zdrava vme domov. Do Celja jo je spremilo deset kolesarjev v spremstvu gasilcev. Tam seje poslovila od prijateljev in svojih naj dražjih. Od tam je pot nadaljevala sama. Na Vrhniki jo je pričakal predsednik Borut Pahor in ji zaželel veliko lepih doživetij na poti. (MB) Žegnanje konj na Babni Gori Pri sveti Ani na Babni Gori je Šentvida pri Grobelnem, Zibike in bilo 14. tradicionalno žegnanje Dramelj. konj, ki ga organizira Konjeniško Tamara Hočevar in njena ma-društvo (KD) Sveti Štefan. Lepa mica Urška Hočevar Kladnik nedelja je privabila veliko ljubite- iz Šentjerneja sta prikazali prelep ljev konj iz vseh krajev Slovenije, program s konjem. Urška, sicer Prišli so s Ponikve, Stopč, Slivni- domačinka, rojena na Žusmu, se je ce, Šmarja pri Jelšah, Žičke kar- doslej udeležila vseh 14žegnanj na tuzije, Suhe Krajine - Šentjerneja, Babni Gori. (MB) Veseli trenutek z Babne Gore. Zadnjo majsko soboto so v organizatorji, dolgogorski gasilci, Dolgi Gori pripravili že tradicio- pripravili več postojank, kjer so nalni pohod po obronkih Dolge, se udeleženci lahko okrepčali in Zbelovske in Sladke Gore. Precej si ogledali nekatere znamenitosti, planincev se je podalo po tej ne Končali so s pogostitvijo na doma- preveč zahtevni poti, na kateri so čiji Arzenak. (NK) Zadnjo majsko soboto so v Dolgi Gori pripravili že tradicionalni pohod po obronkih Dolge, Zbelovske in Sladke Gore. Pohod ob dnevu državnosti Društvo Slomškova romarska zvrstile tudi v_ Žički kartuziji, pot in občine Šentjur, Vojnik ter na Brdcah, v Črešnjicah ter na Slovenske Konjice so zadnjo sredo koncu na Frankolovem. Končna v juniju organizirale Slomškovo točka in slovesnost sta bili v Novi romarsko pot. Začetek poti je Cerkvi. Najprej se je odvil kratek bil na Ponikvi pri Slomškovi kulturni program, nato pa slovesno domačiji (Na Slomu). Nekateri so somaševanje za domovino, ki ga s pohodom začeli pri Sveti Uršuli je vodil celjski škof dr. Stanislav v Dramljah, kasneje pa so se točke Lipovšek. (MV) 500 otrok s pomočjo Tuša na morje -F« S kuharskim šefom so ob dvanajstem tradicionalnem letovanju spekli, okrasili in pojedli dvanajstmetrsko rolado. Podjetje Tuš že 12 let tradicionalno organizira letovanje otrok iz socialno ogroženih družin na Debeli rtič. Cilj projekta je razveseliti otroke in jih peljati na morje, ki ga sicer verjetno ne bi videli. Prvi teden julija jih je obiskalo tudi vodstvo podjetja Tuš z novinarji. Otroci so jim pokazali, kako poteka njihov dan. Zaplesali, zapeli in zaigrali so ob spremljavi harmonike, pokazali svoje izdelke iz papirja, iz katerega so oblikovali oblake, morske živali in podobno, ter spekli rolado velikanko. (MV) Ob spremljavi harmonike so zapeli in zaplesali. Iz naših krajev (]]) NA JEZERO ZA DUŠO Kotiček za sprostitev Ramna plaža. V zadnjih dveh letih je Slivniško jezero doživelo preporod. » Piše: Metka Pirc Prijeten sončni dan se riše na Ramni plaži ob Slivniškem jezeru. Popoldne gre h koncu, sončni žarki so nekoliko omili svojo moč, zapiha severni veter. Nika, Irena in Miha imajo za šankom polne roke dela, organizirano in skrbno pripravljajo dobrote za goste, na terasi je mirno in sproščeno. Pogled na obalo Slivniškega jezera odkriva ribiče, ki upajo, da bo kakšna prijela. Marjan nam priimka sicer ni želel zaupati, nam je pa povedal, da je za njimi pester vikend, ki so ga preživeli v šotoru. Družina si je ob jezeru nabrala novih moči, s sinom sta lovila krape. »V ribniku so somi, krapi, roparice, skratka veliko vrst rib, a jaz lovim krapa,« nam zaupa. DEJSTVA V Ramna plaža Ime Ramna plaža je domače govorice nevajenemu ušesu še posebej zanimivo. Ime izhaja še iz časov, ko tu ni bilo Slivniškega jezera, bile so ravne njive. »Pravili so, da gremo na ramno, torej ravno. Ime seje prijelo med prebivalci, tudi na zemljevidih je Ramna plaža že označena,« pojasnjuje Luka Polenšek. Nika Zagorc, Irena Majerič in Miha Vrečko so prijazno skrbeli za goste. Foto Metka Pirc Slivniško jezero je nastalo umetno, danes pa je pravi raj za ribiče. Foto Metka pi« ff. Njegova riba po ulovu ne konča na žaru, ampak jo vrne v vodo. Ujemi in spusti Podobno filozofijo ima ribič malo naprej, ki mu je tudi ime Marjan. »Največ ribičev danes lovi po sistemu ujemi in spusti, gre bolj za športno dejavnost, kot za to, da bi ribe odnesli domov. To je moderna vizija ribiča,« pove Marjan Obrez. Iz Laškega se je pripeljal, Slivniško jezero je dovolj blizu, da je hitro tu, v mirnem okolju si spočije od službenih obveznosti. V obeh družinah so nam povedali, da se vedno znova radi vračajo na Slivniško jezero. Ramna plaža, kot imenujejo del jezera ob cesti, je pravi sprostitveni hit. Lastniki iz družine Polenšek so zakorakali v tretjo sezono in zaenkrat pravijo, da kaže dobro. Potem ko je ribiški dom propadel in je bilo v okviru turističnega društva premalo časa za resno dejavnost, kakršna je skrb za turizem na jezeru, so se Polenškov! zadeve lotili resno in danes delajo z vso predanostjo. Tudi tuji turisti »Naključje je bilo, da smo kupili tu zemljišče, še vedno pa nam pomagajo člani društev, domačini, ribiči,« pripoveduje Luka Polenšek. Je študent, svoje študentske poletne počitnice preživlja delovno, ob Slivniškem jezeru. Kako dolga je sezona na Ramni plaži, je odvisno od vremena. »Ko se danes obiskovalci odločijo, da gredo v lokal, želijo nekaj novega, drugačnega, želijo si kakovostnega preživljanja prostega časa in da so v naravi,« ugotavlja Polenšek. Ramna plaža nudi vse to. Tam ni le polno domačinov, vedno več tujih turistov, ki so na poti na Kozjansko, se ustavi pri njih. To domačine še posebej veseli. Praznik v Dramljah Dramlje. Na prvo julijsko soboto pripravili celodnevno prireditev ob prazniku krajevne skupnosti. Andreja Mastnak je prejela priznanje za vestno delo v domači v krajevni skupnosti (KS). Nika Novak si je priznanje zaslužila, ker se uspešno udeležuje raznih šolskih tekmovanj. Priznanje je prejela tudi Nataša Sovine, ravnateljica Osnovne šole Dramlje, za kvalitetno izpeljavo pouka kljub naporni izselitvi iz šole pred obnovo in vse- litvi nazaj vanjo po obnovi. Zbrane sta nagovorila predsednik sveta KS Simon Štrajhar, ki je izpostavil večje investicije v zadnjih treh letih in pol, in šentjurski župan, mag. Marko Diaci. Že dopoldne so odprli razstavo ročnih del članov Društva upokojencev Dramlje in Društva kmečkih žena. Popoldne je postreglo s kolesarskim izletom okoli krajevne skupnosti Dramlje in meddruštvenim tekmovanjem gasilskih desetin v 'hitri mokri vaji'. Večerno zabavo z ansamblom Poet je s plesom in petjem poživila Mladinska folklorna skupina Lintvar, prav tako je obiskovalce navdušila šolska glasbena skupina. (MV) Dobitnice priznanj ob predsedniku sveta KS Dramlje, Simonu Štrajharju (levo), in županu, mag. Marku Diaciju (desno). FotoMateiverdinek @ Kultura V likovni delavnici so se šentjurski najmlajši pridružili akademski slikarki. Ustvarjali s slikarko V osrednji Knjižnici Šentjur so v Kalčeve lahko zasledimo v bolj juliju odprli razstavo ilustracij trža- znanih otroških revijah, poslikala ške akademske slikarke Katarine pa je tudi Cici knjižnico v Trebčah. Kalc. Direktorica knjižnice, Tatja- Po odprtju razstave so otroci s na Oset, je ob tej priložnosti slikar- slikarko ustvarjali v likovni delavko predstavila zbranim. Ilustracije niči. (MV) Šentjurski likovniki na Hrvaško Začetek poletja so šentjurski likovniki preživeli precej aktivno, saj so sodelovali na dveh slikarskih druženjih. Martin Čater, Dragan Podo-vac, Stanka Kodrnja, Ela Kavka in Fanika Pevec so se udeležili tradicionalnega ex-tempora v Rogaški Slatini. Dela so bila na ogled v Aninem dvoru do konca julija. V Laškem pa je na prvi poletni dan lokalno likovno društvo prav tako organiziralo slikarsko druženje. Dogodka se je udeležila tudi članica DLU Rifnik Marjana Majcen, ki je za nastalo delo Vesela kapljica podzavesti (akril na platno) prejela prvo nagrado. Delovno vnemo šentjurski ustvarjalci čez poletje še stopnjujejo, saj se pripravljajo na odprtje razstave lastnih del na Hrvaškem. Septembra bodo gostovali v mestecu Hlebine, ki je središče hrvaškega naivnega slikarstva. (MV) Prvonagrajeno delo Marjane Majcen Vesele kapljice podzavesti. Na Ponikvi se je ženila Nežica Prvi samostojni koncert Nežica se ženi so predzadnjo julijsko nedeljo v Kulturnem domu na Ponikvi pripravila dekleta iz Vokalne skupine Nežice. Kulturni dom, zapolnjen do zadnjega kotička, je poskrbel za pristno akustiko večglasnega petja. Skupino poleg vodje Anje Zdolšek sestavlja še 9 deklet. To so: Saša Fidler, sestri Anamarie in Lucija Koražija ter sestre Bernarda, Lucija in Martina Romih. Poleg naštetih sta tu še sestri Sabina in Nataša Golež ter Tina Masten. Vse prihajajo s Ponikve in bližje okolice. Sprva jih je vodila Suzana Rožanc. Dekleta se sicer poznajo že iz osnovne šole, petje pa jih je najprej združilo v cerkvenem pevskem zbom na Ponikvi. Šele kasneje so si nadele ime Nežice. Ime skupine so izbrale po vzoru knjige Blaže in Nežica, ponkovškega svetnika, blaženega Antona Martina Slomška, ter začele s petjem v manjši zasedbi. Do zdaj so pele na revijah pevskih zborov in celo na poroki. Pojejo večinoma mašne pesmi, se pa v repertoarju najdejo tudi ljudske in zabavne skladbe. Nežice so bile s prvim samostojnim koncertom zelo zadovoljne in se veselijo novih. (MV) Za prvi samostojni koncert so se Nežice tudi posebej uredile.FotoMateiverdmek Katja Gorecan s knjigo in razstavo Prvi julijski petek je v Galeriji Zgornji trg Drameljčanka Katja Gorečan poskrbela za zanimiv večer. Razstavila je svoje slike, osrednja tema pa je bila predstavitev njene pesniške zbirke Trpljenje mlade Hane. Ana Zupanc je zbranim obiskovalcem prebirala pesmi iz knjige, za pevski vložek pa je na zanimiv način poskrbela Mateja Gorjup. Popestrila ga je z napravo, s katero je posnela del svojega petja in ob ponavljajoči se spremljavi pela in recitirala. V pevski program je vključila tudi obiskovalce, med katerimi je bil šentjurski župan mag. Marko Diaci. Katja je prvo pesniško zbirko z naslovom Angeli istega porekla izdala že leta 2007. (MV) Pesnica in slikarka iz Dramelj, Katja Gorečan. Foto Matej Verdinek NOVI ŠENTJURSKI POSLANKI Kaj bosta naredili za Šentjur? Anita Koleša in Jelka Godec. Pri novoizvoljenih poslankah preverjamo, kakšne načrte imata z delom v državnem zboru, kaj bosta v parlamentu naredili za Šentjur in Dobje ter kaj nova služba pomeni za njuno dosedanje delo. » Spraševala je: Nina Krobat Anita Koleša V volilnem okraju Šentjur ste dobili največ glasov volivcev. Najbrž ste z osebnim rezultatom na teh volitvah zadovoljni? e Zelo sem zadovoljna in nad tolikšno podporo tudi prijetno presenečena. Množica povolilnih sporočil in čestitk občanov Šentjurja in Dobja pa tudi sodelavcev in znancev, ki niso iz našega volilnega okraja, me navdaja z optimizmom, da bom to odgovorno zaupanje tudi upravičila. Vaši stranki, SMC, nekateri očitajo, da v kampanji ni bilo dovolj vsebine. Kako to komentirate? • Najboljši volilni rezultat je najboljši odgovor na vaše vprašanje. Kakšni so vaši cilji, povezani z delom v državnem zboru? • Ker je opravljanje poslanske funkcije temeljna naloga vsake demokratične države, so tudi moji cilji povezani s predanim izvajanjem te naloge. Dosledno upoštevanje načel pravne države, prizadevno sodelovanje, spoštovanje različnosti mnenj, odgovorno odločanje, kreativnost pri iskanju rešitev, spoštovanje kulture dialoga ter odločnost in doslednost pri izvajanju postavljenih nalog - to so moji cilji delovanja v poslanskih klopeh. Kaj boste naredili za občini Šentjur in Dobje? Kateri so največji problemi v teh občinah in kako boste torej pripomogli k reševanju težav? • Za obe občini bom lahko največ naredila, ker bom del koalicijske ekipe, ki bo takoj pristopila k reševanju problemov celotne države, ki jih naše gospodarsko še bolj zaostalo okolje toliko bolj občuti. Ker pa me v državni zbor pošilja moje lokalno okolje, svoje poslanstvo čutim kot obveznost sodelovanja z obema občinama v smislu obojestranskih predlogov in podpore dobrim idejam in projektom pa tudi kot opozarjanja na morebitne težave, ki še posebej izstopajo v naših krajih. Kaj bo z vašo dosedanjo zaposlitvijo? Vas bo delovno mesto vodje šentjurskega JSKD čakalo? • Na ta vprašanja ta hip še ne vem odgovorov. Vse, ki so izrazili bojazen o pogramu šentjurske kulture zaradi mojega odhoda, pa naj potolažim, da sem - če sem lahko malo poetična - v 15 letih obilo kulturnih rožic zasadila tako globoko, da bodo še dolgo lepo uspevale, poleg rožic pa vzpostavila sodelovanje s kar nekaj vrtnarji, ki bodo znali ravnati z njimi. Se boste začasno preselili v Ljubljano ali se boste tja vsakodnevno vozili iz domačega kraja? Ne zapuščam svojega lepega mesta, četudi bi se morala začasno preseliti v prestolnico. Jelka Godec Prvič ste se potegovali za sedež v državnem zboru in uspeli. Ste z osebnim rezultatom na teh volitvah zadovoljni? • Z rezultatom sem lahko zadovoljna, dosegli smo več od slovenskega povprečja. Je pa vaša stranka, SDS, doživela boleč poraz, ne le na državni ravni. Tudi v šentjurskem volilnem okraju, kjer so vam bili volivci tradicionalno naklonjeni, tokrat niste na prvem mestu. Zakaj menite, da je tako? • Glede na medijsko stanje in pogoje, pod katerim je delala stranka pred volitvami, smo zmagovalci volitev. Samo poglejmo stranko PS, kije bila na prejšnjih volitvah zmagovalec, danes pa ni več v parlamentu. Kakšni so vaši cilji, povezani z delom v državnem zboru? • Aktivno in konstruktivno sodelovanje v državnem zboru in njegovih delovnih telesih. Pomoč lokalni skupnosti pri pridobivanju sredstev za razvoj. Kaj boste naredili za občini Šentjur in Dobje? Kateri so največji problemi v teh občinah in kako boste torej pripomogli k reševanju težav? • Kot vse kaže, bo SDS v opoziciji. Iz tega mesta bom opozarjala na razvojne težave obeh občin. Problemi so različni, nekateri niti niso odvisni od države. Kaj bo z vašo dosedanjo zaposlitvijo? Vas bo delovno mesto direktorice Ljudske univerze Šentjur čakalo? • Staro delovno mesto je smiselno zapustiti, ko imaš novo. O zadevah pa odloča svet javnega zavoda. Se boste začasno preselili v Ljubljano ali se boste tja vsakodnevno vozili iz domačega kraja? • O selitvi ne razmišljam. Anita Koleša pravi, da bo kot del koalicije takoj pristopila k reševanju problemov. Jelka Godec (SDS) ne razmišlja o selitvi v Ljubljano. OB PRAZNIKU OBČINE Franc Leskovšek. Župan Dobja je ob prazniku občine za Šentjurske novice spregovoril o zadnjem, naložbeno precej uspešnem letu in napovedal nekaj novih projektov. Ti bodo najverjetneje tekli pod vodstvom nekoga drugega, saj se od funkcije nepoklicnega župana Dobja najbrž poslavlja. » Piše: Nina Krobat Prazniki so čas, ko se ozremo nazaj. Kakšno leto je za vami? • V zadnjem letu smo imeli nekaj pomembnih naložb. Jeseni smo najprej odprli energetsko obnovljeno šolo, tako da je zdaj skoraj cela šola, razen strehe, obnovljena. Zadovoljni so tako zaposleni kot učenci, saj ugotavljamo velike prihranke pri porabi energije, njihovo počutje pa je zdaj boljše. Zamenjali smo vsa okna in vrata, ostrešje, obnovili fasado in kotlovnico ter prešli na ekološko sprejemljivejši energent, lesne pelete. Naložba je bila vredna DEJSTVA Občinski nagrajenci Ob 15. prazniku Občine Dobje, 17. julija, so na osrednji občinski slovesnosti podelili tudi priznanja zaslužnim občanom. Priznanja so prejeli: slikarka Branka Dragosavac za uspešno udejstvovanje na likovnem področju, Simona Romih za uspehe na področju hortikulture in David Jokič za uspešno vodenje gasilskih akcij. Zlato plaketo so podelili učiteljici Osnovne šole Dobje Mariji Blažič, saj so njeni učenci na državnem tekmovanju v logiki dosegli najboljše rezultate. »Dobje je ena redkih občin, ki ni zadolženi okoli pol milijona evrov, več kot polovico pa smo pridobili iz razpisa za energetske obnove javnih objektov. Streho bo najbrž tudi treba obnoviti? • Želeli smo jo obnoviti lani, pa to ni bilo predmet razpisa. Občina tudi ni imela dovolj denarja, da bi pokrila celotno naložbo, zato smo streho za zdaj popravili in pokrpali do te mere, da bo zdržala še leto ah dve, nato pa bo treba načrtovati tudi menjavo strešne kritine. Katerih pridobitev pa se veselite letos? • Pred kratkim smo končali obnovo dobrega kilometra lokalne ceste v naselje Jesenik, kjer smo izgradili tudi novo avtobusno postajališče za šolski avtobus. Naložba je bila vredna okoli 200 tisoč evrov, polovico denarja bo prispevalo ministrstvo za kmetijstvo. Največja naložba, ki še poteka, pa je skupna z Občino Šentjur - to je povezava vodovodnih omrežij obeh občin. V sklopu projekta bo izgrajenih kar 7 vodovodnih objektov in približno 9 kilometrov novih cevovodov. S tem bodo občani Šentjurja iz naselij Planina in dela Paridola ter občani Dobja iz višje ležečih predelov naselij Završe in Repuš dobili možnost priključitve na vodovod, ki bo zagotavljal zadostne količine zdrave pitne vode. Mislim, daje to zelo pomembna pridobitev za občane obeh občin. Celotna naložba je vredna več kot milijon evrov, nosilec projekta je Občina Šentjur, s katero zelo dobro sodelujemo. Kaj načrtujete v prihodnje, letos in prihodnje leto? • Načrtov je kar nekaj. H gasilskemu domu bomo izgradili prizidek, predvidoma bo do te jeseni izgrajen do tretje faze. Gasilci namreč potrebujejo dodatne prostore in s tem jim jih bomo zagotovili. V teku je tudi postopek izbire izvajalca za gradnjo druge faze ceste Repuš-Jezerce. Predvidevam, da bomo pogodbo z izvajalcem podpisali v avgustu in da bodo zemeljska dela na novi trasi ceste končana še letos. Boste še vi kot župan odprli Franc Leskovšek se na jesenskih lokalnih volitvah za nov mandat župana ne bo potegoval. novo cesto? Se boste jeseni potegovali za nov mandat? e Mislim, da je bilo mojega dosedanjega udejstvovanja v naši lokalni samoupravi dovolj. Uradno odločitve sicer še nisem sprejel, toda vztrajam pri stališču, da sem svoje poslanstvo župana končal. Svojemu nasledniku ne bom pustil nobenega dolga, saj je Dobje ena redkih slovenskih občin, ki se ni nič zadolževala. Gospodarili smo z denarjem, ki nam je bil zaupan, in delali tako, kot so nam dopuščale Enančne zmožnosti. Kaj boste delali, ko ne boste več župan? • Imam toliko hobijev, da mi zagotovo ne bo dolgčas, (smeh) Posvetil se bom delu na kmetiji, v čebelnjaku, na razpolago pa bom tudi našim društvom. Medgeneracijsko druženje @ DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORICA PRI SLIVNICI Starejši. Na podeželju se še ohranja občutek za sočloveka, tudi bolje se poznajo med seboj. » Piše: Metka Pirc Prijeten dan se riše v Gorici pri Slivnici. Mnogi hitijo skozi kraj po glavni cesti proti Podčetrtku, a če se boste ustavili tu, boste srečali prijazne domačine. V stavbi ob gasilskem domu je našla prostor krajevna skupnost in knjižnica, tam ima pisarno tudi Društvo upokojencev Gorica pri Slivnici. Pravo majhno kraljestvo se skriva za to stavbo, kjer domačini vzorno skrbijo za družabni prostor in igrišča, ki jim omogočajo razne športne aktivnosti. Ob poletnih večerih je živahno ob kegljišču, ki upokojencem nudi veliko veselja. Zanimanje za kegljanje je bilo tako veliko, da so prvi stezi za balinanje pred leti dodali še drugo, pri rekreaciji pa ne sodelujejo le starejši, tudi mlajši se jim pridružijo. Če je slabo vreme, vržejo karte, da tudi takšen večer mine v prijetnem vzdušju. »To druženje nam veliko pomeni. Ljudje se spoznavajo in ni ogovarjanja, tudi pošalijo se in obudijo spomine na službo,« pripoveduje predsednik društva upokojericev Ernest Zidanški. Balinanje je med upokojenci pribljubljena rekreacija, zato sta dve stezi zares dobrodošli, mo Metka »c Za božič pa nič Ugotavlja, da so današnji časi tudi za upokojence težki. »Mi smo generacija, kije v socialističnem sistemu sicer kar dobro 'prišla čez', a marsičemu smo se morali odrekati. S prostovoljnim prispevkom smo denimo gradili okoliške ceste, po katerih se lahko danes pripeljejo z vsakim tovornjakom in avtobusom,« pove. Ko pride leto naokoli in poslušajo o božičnicah, ki jih izplačujejo v podjetjih, so nekoliko žalostni. »Za nas upokojence, ki smo bili temelj te družbe in smo veliko skupaj spravili, pa nič ni,« še omeni. Pomagajo si V društvu upokojencev je doma veselje. Pohvali dobro sodelovanje, ki ga imajo s krajevnimi institucija- mi, kot so krajevna'skupnost, šola, gasilci, tudi prejšnji župan Štefan Tisel in sedanji Marko Diaci imata posluh zanje, doda. Okoli 250 članov tačas štejejo v društvu. V programu Starejši za starejše upokojencem, ki so osamljeni, nudijo pomoč pri domačih opravilih, tu in tam prostovoljci skočijo v trgovino po potrebščine. »Pri nas je večinoma kmečki stan in treba je priznati, da veliko težav s tem nimamo. Ljudje si res znajo pomagati in stopiti skupaj,« pravi Zidanški. Društvo deluje že 17 let, zadnjih devet let ima mandat Zidanški. Prizna, da je dela precej in da je tudi doma kdaj kregan, češ da nima časa. Prepričan pa je, da je treba biti dosleden, če hoče delo dobro opraviti. Tako kot ostalim članom društva mu največ pomenijo prijateljske vezi, ki so se stkale na njihovih druženjih. Pravi, da so vedno znali prisluhniti drug drugemu in komunicirati z ljudmi. V začetku vsakega leta so pripravili večer domače glasbe in humorja, to je bila že tradicija. Letos so prireditev izpustili, ker je treba plačati elektriko in ogrevanje, čeprav dobijo dvorano v najem brezplačno. Upajo, da bodo prireditev lahko v začetku novega leta spet obudili. Posebno vrednost njihovemu druženju dajejo izleti. »Skoraj ni kotička v Sloveniji, ki ga ne bi obiskali. Veliki prijatelji smo z društvom Černelavci pri Murski Soboti. Eno leto nam oni pripravijo piknik, drugo leto pa jih mi povabimo v naše kraje,« doda Zidanški. Ernest Zidanški, predsednik društva. Foto Metka Pirc Druženje odžene skrbi. Foto Metka p« @ Šentjurčani PREDSTAVITEV Planina od davnine do danes Nova knjiga o Planini. Dogodki in zgodbe o Planini in Planinčanih. » Besedilo in slike: Matej Verdinek »Še sama nisem vedela, kako rada te imam! Bolj ko minevajo leta, bolj ti pripadam. Vse bližje si mi, moj planinski kraj in vse in vsi, kar z menoj bilo v našem skupnem času je tedaj.« Prve besede o domačem kraju, ki jih je mlada Ivanka Uduč zapisala v času svojega bivanja v internatu Kmetijske šole Šentjur. Ljubezen do Planine Ivanka je luč sveta uzrla 14. aprila 1949 v delavski dmžini Deželak na Planini. Že v osnovni šoli je pisala zelo dobre proste spise. Večkrat je izrazila željo, da bi bila novinarka, a jo je življenjska pot zanesla na srednjo Kmetijsko šolo v Šentjur. Tam je pričela pisati pesmi o domoljubju, ki gaje čutila do rojstnega kraja Planina med bivanjem v internatu. V kasnejših letih je na začasnem delu v Nemčiji njena domoljubnost le še bolj ras tla. In prav ta pripadnost kraju je leta 2009 pripomogla k odločitvi o pisanju knjige o njem. Začetki Po manj kot petih letih od izida njenih prvih dveh knjig, 'Besede s Planine' in pesniški zbirki 'Bršljan-ka', v katerih je zapisala občutke, doživetja in pesmi o življenju, je Ivanka izdala novo knjigo. Iztočnica njenega pisanja je bila kronika Ani-ke VVambrechtsamer, ki je v letih svojega življenja (1897-1933) pisala o razvoju Planine do leta 1929. Ivanka je po njenem vzoru pričela z zbiranjem podatkov in opisovanjem razvoja kmetijstva in gospodarstva tega kraja. Opisala je razvoj Planine DEJSTVA Predstavitev Knjigo 'Planina od davnine do danes'je Ivanka predstavila zadnji majski dan v telovadnici 05 Planina pri Sevnici. Prireditev je imela bogat spremljevalni program, na katerem je vokalna zasedba Kvarta iz Rogatca ob spremljavi kitare zapela pesem 'Tekla sem' iz Ivankine knjige 'Bršljanka'. Knjiga in županovo priznanje za ustvarjanje na literarnem področju ter prizadevno sodelovanje v aktivnostih za domačo krajevno skupnost. in Planinčanov vse od leta 1929 in tudi vsa delujoča podjetja danes. Grajski 'marof' V kroniki Anike VVambrechtsamer je prebrala, kako so v tistih časih na grajskem rnarofu gojili 2000 španskih ovac. Kasneje so jih zamenjale krave molznice, zatem štiristo bikov. Ker je avtorica želela kroniko o grajskem marofu popeljati naprej, se je pozanimala, kaj se tam dogaja danes. Dobila je informacije, da tam zdaj redijo kokoši nesnice. Ob tem upa, da bo čez 100 let nekdo popeljal ve- poma^ya udučevih v neokrnjeni naravi Planine pri Sevnici, rigo kronološkega dogajanja na tem mestu naprej in zapisal, kaj se bo tam dogajalo takrat. Darilo in spomini Po besedah avtorice je lahko knjiga tudi dobro darilo zdomcem Planine, ki bi želeli prebirati, kako je potekal razvoj njihovega domačega kraja skozi leta. Ravno zato je povzetek knjige preveden v angleški in nemški jezik. Vsi, ki jo bodo želeli prebrati ali shraniti v svoj osebni arhiv, jo lahko kupijo v trgovini Sara na Planini pri Sevnici, bo pa čez nekaj časa na voljo tudi v šentjurski knjižnici. Ivanka je mnenja, da si knjiga zasluži, da bi jo imelo vsako Ivanka po vseh napisanih pesmih, besedah, spominih in kroniki o domačem gospodinjstvo na Planini. kraju pravi, da še ni rekla zadnje besede. Šentjurčani @ Mlada oskrbnica na Resevni navdušuje Planinska koča na Resevni. Foto Matej Verdinek Oskrbnica. Iveta v planinskem domu na Resevni na poti k uresničitvi svojega cilja. » Piše: Matej Verdinek Iveta Perc, ki prihaja iz okolice Gorice pri Slivnici, si je že pred časom zadala cilj, da hoče do svojega 25. leta poiskati prostor, kjer bo lahko začela ustvarjati svojo zgodbo. Izvedela je za razpis za najem planinskega doma na Resevni in se takoj prijavila. Sreča je bila na njeni strani, zato je lahko decembra 2012 začela z delom. Pravi, da je delo na takšnem mestu odlično izhodišče za gostinca, ki je na začetku svoje samostojne poti. Sicer ima za sabo že nekaj let izkušenj z delom na področju gostinstva, zato ji delo ni tuje. Iveti pri delu največ pomaga njena mama, ki v kuhinji neumorno pripravlja hrano za vse, ki si želijo po pohodu privoščiti kaj za pod zob. Ob večjih dogodkih, piknikih Iveta Perc, najemnica Planinske koče na Resevni. in srečanjih raznih dmžb, ji na pomoč priskočijo prijatelji in študenti. Do zdaj je Iveta organizirala ali gostila tudi dan nordijske hoje, tradicionalno srečanje borcev v NOB in kostanjev piknik. Pozabiti pa ne velja niti na praznovanje novega leta in zabavo za prvi maj ter fantovščino, dekliščino in celo poroko. Sveže in domače Ponudba temelji predvsem na sveži in domači hrani. Ljudje največkrat pohvalijo domače pečen kruh, meso, pečeno v kmečki peči, gobovo juho z ajdovimi žganci in razne enolončnice. Pohvalijo pa tudi skutin in jabolčni zavitek, ki ga ob obisku radi naročijo. »Za prihodnost smo si postavili kar velike načrte,« pravi Iveta. »Velik finančni zalogaj bo predvsem prenova kuhinje in spodnje gostinske sobe.« Najprej pa bo moči vložila v organizacijo kostanjevega piknika, ki bo sredi oktobra, ter silvestrovanja, ki bo tudi letos potekalo ob spremljavi žive glasbe. Želi si izpeljati tudi kakšno športno-rekreacijsko prireditev, v načrtu pa so tudi potopisna predavanja in morebiti izvedba stand up večerov. DEJSTVA Iz Amerike v Šentjur Že drugič v enem letu so planinski dom obiskali tudi mladi iz Amerike. V sklopu obiska Slovenije so en julijski vikend preživeli na Resevni, kjer so bili zelo zadovoljni s hrano in prostorom. Preden so se poslovili in zapustili dom na Resevni, sta si dva izmed njih vzela čas in povedala, kako so se počutili ter kaj jim je bilo najbolj všeč. Leslie Wood, Tennessee USA: Počutil sem se kot doma. Preživeli smo dopust, na katerem smo se lahko odpočili in sprostili. Hrana je zelo okusna in vsi so zelo prijazni. Zanimiveje bilo iti na stolp, razgled z vrha je čudovit. Katlin Miller, Florida, USA: Zelo dobro so skrbeli za nas, pse-bje je bilo zelo ustrežljivo. Prostorje odličen, tako da brez težav pozabiš na običajni vsakdan in se sprostiš. Najbolj sta mi bila poleg izvrstne hrane všeč lokacija in razgled s stolpa, ki je izjemen. Vsako leto se želim vrniti sem. @ Krajevna skupnost KRAJEVNA SKUPNOST PONIKVA Le kaj bi 'trije znameniti' povedali o današnji Ponikvi? Ponikva. Čeprav imajo nekaj neuresničenih želja, je večina na svoj kraj zelo ponosna. Želje? Predvsem boljše ceste. » Piše: Nina Krobat Ponikva, rojstni kraj 'treh znamenitih mož' (škofa Antona M. Slomška, kartografa Blaža Kocena in slovničarja Mihaela Zagajška), eno od redkih rastišč velikonočnice in kraj z najlepšim vaškim jedrom (2013) ter najlepšo šolo (2011) v Sloveniji. V zadnjih letih seje podoba Ponikve precej spremenila - po mnenju mnogih na bolje. Nekateri imajo kaj pripomniti predvsem na račun precej 'nerodno' (po besedah krajanov, ne avtorice tega prispevka) izbrane lokacije novega paviljona, izgrajenega z evropskim denarjem v sklopu obnove vaškega jedra v čast dvema od treh zgoraj omenjenih 'znamenitih'. Kjer ni, še vojska ne more vzeti Tisti, ki se skozi kraj zgolj vozijo po državni cesti od Primoža do Loč, pa imajo največ pripomniti na stanje te ceste. Kako tudi ne, saj od voznika zahteva dobršno mero spretnosti manevriranja med mnogimi luknjami, udori in bankinami, ki so to le še po imenu. Pred časom so Ponkovljani z Jožetom Koržetom na čelu celo ustanovili civilno iniciativo za obnove te ceste. Lobirali so pri obeh občinah (konjiški in šentjurski), pri poslancih, ministrih in drugih pristojnih državnih organih, toda dlje od lepih besed in obljub niso prišli. Pač drži tisti rek, da kjer ni, še vojska ne more vzeti. Morda pa se bo zdaj, ko je Ponikva dobila svojo prvo poslanko, Jelko Godec, vendarle kaj premaknilo? Martin Laubičs.p. mmm EN IN STROPOV Dramlje 33, 3222 Dramlje e-mail: laubfc.mortin@siol.net GSM; 041672302 Ceste povozil čas Tudi Janko Pušnik, predsednik krajevne skupnosti, se strinja, da so dotrajane ceste ena bolj perečih težav kraja. Ceste so ponekod zelo dotrajane in preozke, lahko bi rekli, da jih je 'povozil čas'. Ponikva pri tem seveda ni nobena izjema - nad cestami tarna praktično vsa Slovenija. Medtem ko država za udobnejšo vožnjo tam ne stori prav dosti, se po svojih najboljših močeh trudijo na občini in v krajevni skupnosti. Trenutno tako urejajo ozko in nepregledno dovozno pot do šole, ki bo do novega šolskega leta širša, s pločnikom in na novo urejenimi komunalnimi vodi. Sicer pa tudi na tem območju ceste v zadnjem času obnavljajo predvsem s (finančno) pomočjo krajanov. »Moto sveta krajevne skupnosti je: če so kra- jani pripravljeni sodelovati pri izvajanju projektov, se ti izvajajo, drugače ne,« logiko pojasni Pušnik. Letos so na tak način končali modernizacijo slabega kilometra ceste na Bobovem in preplastitev 200-metrskega odseka ceste na Ponikvi. Letos nameravajo razširiti še 300 metrov ceste na Ho-tunju, za kaj več bo verjetno zmanjkalo denarja. Med infrastrukturo Pušnik omeni kanalizacijski sistem, ki ga bo treba še marsikje izgraditi, izpostavi predvsem območje 'zgornjega' Hotunja. Tam bi obenem uredili še cesto in tako polepšali pot do spominskega obeležja Blaža Kocena. Prav tako bi bilo treba obnoviti dvorano kulturnega doma. So pa v zadnjih nekaj letih uspeli izgraditi kar nekaj javnih vodovodov - v Slatini, Dobovcu, Bobovem in Hotunju. Janko Pušnik, predsednik sveta KS Ponikva. pokopališču-JMgJSiSgR svojim prednikom, pokopal pokopališču ob cerkvi. Najlepše urejeno vaško jedro v Sloveniji. Naziv so prejeli lani. DEJSTVA KS Ponikva Število prebivalcev: okoli 2.150 Nadmorska višina: 338 Predsednik KS: Janko Pušnik (2. mandat) Naselja: Ponikva, Hotunje, Uniše, Žagaj, Bobovo, Ostrožno, Lutrje, Slatina, Dobovec, Okrog, Boletina, Srževica, Podgaj , Ponkvica, Zgornje Selce Ceste v upravljanju KS: 35 km javnih poti (neasfaltiranih še 8 km), 44 km ne-kategoriziranih cest (neasfaltiranih še 36 km) Proračun KS: 99.516 evrov, še dodatnih 9.000 evrov od grobnin Poraba denarja: modernizacija javnih poti in nekategoriziranih cest (letos za to 78 tisočakov), zimska služba, vzdrževanje cest, društva ... Društva: PCD Ponikva, turistično-olepševalno, kulturno, športno, mladinsko društvo, društvo prijateljev mladine ... Največja prireditev: Športni dan krajevne skupnosti prvo soboto v septembru Tisočletne korenine Kljub nekaterim neuresničenim željam so Ponkovljani lahko izjemno ponosni na svoj kraj z bogato večtisočletno zgodovino. Območje Ponikve je bilo naseljeno že v mlajši kameni dobi, bogata je tudi tisočletna zgodovina župnijske cerkve, zato ne čudi, da so ob obnovi vaškega jedra pri cerkvi odkrili arheološke ostanke - obzidje nekdanjega pokopališča in skeletno grobišče. Grobišče so že prestavili na pokopališče, kjer trenutno še urejajo spominsko obeležje svojim prednikom. Poletno, Oglas @ Tomaž Drobne, vodja hotela Žonta Dopust: »Dopust sem preživel v krogu družine, bili smo na Hrvaškem, v Vodicah. Bilo je solidno, vreme nam je malo ponagajalo. Če bi imeli več sreče z vremenom, bi lahko še bolje izkoristili dopust.« Poletje: »Poleti se vse v Šentjurju umiri, ljudje 'izginejo' za kakšen mesec. Gledano s poslovnega vidika imamo takrat malo manjšo zasedenost v hotelu. Vreme letos pa je tako ali tako katastrofalno, a proti temu nič ne moremo.« Sladoled: »Najljubši okus sladoleda je zame mlečni cvet, ki ga lahko okusite le pri nas. Če vas zanima, kakšen je ta okus, lepo vabljeni v našo slaščičarno.« Maja Žogan, plesna učiteljica Dopust: »Ravno smo se vrnili z dopusta, preživeli smo ga ob slovenski obali. Vreme nam sicer ni bilo naklonjeno, a smo se z družino vseeno imeli lepo. Fino je malo zamenjati okolico in iti na oddih, ki ga pričakuješ čez leto.« Poletje: »Letošnje poletje ni tisto pravo poletje, ni sonca, ni pravega poletnega občutka. A se mi zdi, da če pa bi imeli visoke temperature, polno sonca, nam tudi ne bi najbolj ustrezalo in bi se pritoževali nad vročino.« Sladoled: »Obožujem okus vanilje, še posebej imam rada točeni sladoled. Na morju smo si ga z družino privoščili v obilju.« Florjan Cveto Erjavec, občinski svetnik Dopust: »Letos na dopustu še nisem bil, odpravljam se konec septembra. Najverjetneje bomo dopustovali na slovenski obali, v Portorožu. Upam, da bo vreme takrat bolj poletno, če že zdaj ni veliko sonca na vidiku.« Poletje: »Letošnje poletje je zelo spremenljivo, nezanesljivo, vreme se non-stop spreminja. Lansko leto je bilo v tem času zelo vroče, preko 30°C, letos pa moramo imeti pri sebi vedno kakšno jopico in zaradi padavin tudi dežnik.« Sladoled: »Moj naj ljubši sladoledni okus je okus vanilje, ki ga poleti kar dosti pojem.« ra 4— S M E ra DO o E N O sc: Piktogram Pavline Brilej: Moj kozmogram je drugačen. Nastal je po obliki načrta zeliščnega vrta, ki se bo realiziral na jugovzhodni strani Rifnika. Na njem so izbrane rastiine, ki bodo v pomoč pri zdravljenju Rifnika, saj zdravljenje potrebuje tudi Rifnik, ne samo mi. Piktogram Albina Apotekarja: Oba z Mileno Klanšek prihajava s podeželjskega okolja. Kozmograma stojita blizu in sta moško-ženski princip na zelo kratki relaciji. V svojem kozmogramu sem na simbolni način ponazoril gibanje in ravnotežje hkrati, ki veljata kot temeljna principa harmonije sistemov. Piktogram Ivija Romiha: Kozmogram, ki sem ga izdelal, prikazuje točke KRRES, torej Kalobje, Rifnik in Resevno, ki so medsebojno povezane s potokom Kozarica po sredini. Potok Kozarica sestavlja veliko majhnih izvirov, ki pritekajo iz okoliških hribov in tvorijo živo povezavo. Spirale prikazujejo vrelce - izvire dobrih energij, prijaznih naravi, ki naj bi povezovale prebivalce KRRES in ustvarile vsaj potok, če že ne reko. Pojasnilo: V naslednjih številkah Šentjurskih novic bomo predstavili vse kozmograme z Rifnika in komentarje njihovih avtorjev. Vse lahko naredite, ko kredit uredite. S kreditom v paketu varnih storitev hitro do cilja. Odpravite se v prijetno poletje s kreditom za osebno potrošnjo z nominalno obrestno mero in brez stroškov odobritve! Zraven prejmete še varnostno SMS sporočilo prvo leto zastonj, zavarovanje plačilnih kartic (za samo 3 €) in še Visa Electron, ki vam jo izdamo brezplačno, in imate vse, kar potrebujete. Ponudba velja do 31. avgusta 2014. 1* banka celje www.banka-celje.si (20) Reportaža DOLGOGOR5KA VESELICA V Dolgi Gori z muzikanti dolgo v noč Tradicionalno. Že 22 let v Dolgi Gori prvo julijsko nedeljo gostijo srečanje muzikantov. Tekmovali. Med letošnjimi zmagovalci tudi drameljski Ansambel Lun'ca. » Piše: Nina Krobat Prva nedelja v juliju je dan, ko se v Dolgi Gori veseli, in to že 22 let. Od prvega Srečanja muzikantov je tako zraslo prizorišče, kot so dozoreli organizatorji, domači gasilci, ki vsako leto s prostovoljnim delom pripravijo to vedno bolj odmevno in kakovostno prireditev. Tudi letos je vroča sončna nedelja na pokrito dolgogorsko igrišče privabila okoli tisočglavo množico, ki je sprva spodbujala mlade talente v tekmovalnem delu programa. V uradnem delu srečanja se je pomerilo 13 posameznikov in 7 ansamblov. Prav vsi sodelujoči so prejeli priznanje iz rok predsednika dolgogorske krajevne skupnosti, Franca Arzenaka, in voditeljice Simone Petelinšek, ker pa je prireditev tekmovalne narave, je strokovna komisija izbrala tiste, ki so še posebej izstopali. Po uradnem delu prireditve so zbrane zabavali člani Ansambla Akordi in šentjurski Unikatovci, ki so igrali še dolgo v noč. DEJSTVA V Najboljši muzikanti Strokovna komisija (sestavljali sojo Mirko Polutnik, Andreja Ocvirk in Davor Pušnik) je odločila, daje najboljši muzikant, star manj kot 15 let, Uroš Kotnik. V kategoriji solistov nad 15 let je prvo mesto osvojil Denis Dragaš, med ansambli pa je tako strokovno komisijo kot občinstvo najbolj prepričal Ansambel Lun'ca iz Dramelj. Mladi Dramelj-čani so domov tako odnesli kar dve prvi mesti in poželi bučen aplavz. m■ I M Ti ‘B ' ■- HH i ■ J4 Mladi Ansambel Lun'ca iz Dramelj je najbolj navdušil tako strokovno komisijo kot občinstvo. Veselja niso skrivali. Okoli tisočglava množica je spodbujala mlade talente v tekmovalnem delu Hitro so jih zasrbele pete. Na plesišču programa. so se vrteli še dolgo v noč. Po dobitek na srečelov. Le kaj mu je prinesla srečka? V 'Dolgogorski kleti' obiskovalcem ponujajo izbrano kapljico. Unikatovci so ustvarili pravo vzdušje. Fotoreportaža (21) FESTIVAL ŽENE ME KREATIVNOST Mestni trg okupirali mladi kreativci Dijaške igre so poleg ogromno smeha in zabave poskrbele tudi za mokra oblačila... in precej umazane obraze. Šentjur. Mlade so iz popoldneva v večer pospremili razstava plazilcev, športne igre, cirkuške delavnice in glasbeni koncert. » Slike in besedilo: Matej Verdinek Mladinski center Šentjur je v sodelovanju s Študentskim klubom Šentjur (ŠKMŠ) konec junija pripravil festival Žene me kreativnost. Punce iz Mladinskega centra so vseskozi skrbele za peko okusnih palačink. Za glasbeno podlago je skrbel tudi šentjurski DJ Robert Lauerto. Festival je bil izpeljan že tretje leto zapored, letos prvič kar v tridnevni obliki. V sredo so na Ramni plaži ob Slivniškem ježem izdelovali orgonite. Orgonit je narejen iz organske smole, v katero se vstavi različne kovine in posebne kamne. V četrtek je predavala antropologinja in profesorica dr. Vesna Vuk Godina. Zadnji dan festivala je postregel s pestrim dogajanjem na Mestnem trgu v Šentjurju. Že popoldne si je bilo mogoče ogledati razstavo plazilcev. Ob tem so si mladi čas krajšali z raznimi družabnimi igrami, sledile so še Dijaške igre. Tridnevni festival seje končal s koncertom glasbene skupine ŽNJ. Nekateri so se pomerili v znanju o Šentjurju in okolici (najvišji hrib, število železniških postaj in podružničnih osnovnih šol...). Otroci so prosti čas poleg namiznih iger preživljali tudi na napihljivem gradu. Pet let mladinskega centra Mladinski center Šentjur letos praznujete peto obletnico delovanja. Mojca Zupanc kot mladinska delavka centra v njem deluje že od začetka. Kako bi ocenila dosedanje delo mladinskega centra? Poizkusili smo različne delavnice, pristope in metode dela z mladimi. Mnogokrat česa nismo naredili najbolje, a vedno ni bilo ravno slabo. Smo se pa marsikaj naučili in na novo postavili strategijo. Delo bi ocenila kot dobro, saj imamo danes za sabo tudi konkretne dosežke. Z mladimi smo ustvarili igro Spoznaj svojo občino in priročnik, v katerem je opisana celotna občina Šentjur in njene znamenitosti. Kakšne dejavnosti ponujate za mlade? Naše vodilo je, da postanejo mladi bolj zaposljivi, izobraženi ter opremljeni s socialnimi kompetencami. Ponujamo neformalno izobraževanje na različnih področjih. Trenutno delujemo na področju lokalnega turizma in razvijamo nove igre. Delamo tudi na področju zdravja, zaposlitve in podjetništva, omogočamo mednarodne izkušnje. S tem mislim na izmenjave, ko mladi gredo v tujino ali pride kdo iz tujine k nam. Kakšni so odzivi in rezultati delovanja centra? Odzivi so različni. So nekateri, ki z nami delujejo že od vsega začetka, nekateri pa pridejo občasno, ko imamo kakšen projekt, ki jih zanima. Izpostaviva kakšen projekt, ki šele prihaja Samoiniciativno smo se lotili odprtja novega prostora, in to brez kakršnekoli denarne pomoči. Najeli smo nov prostor, kjer mlade pripravljamo za delo. Prostor se imenuje Aktivator, namenjen pa bo mladim, ki imajo potencial in znanje, a ne najdejo službe. Tuje naš cilj, da jih povezujemo, jim nudimo dodatno izobraževanje. Imate kakšen napotek za mlajše bralce? Všeč mi je rek: aktivni živijo dlje. Zagotovo je nekaj na tem. Nihče ne more živeti sam, treba se je povezovati, zlasti v teh težkih časih, in si pomagati. Samo če se odpremo, lahko s pomočjo dmgih dobro delujemo. Mladi, bodite aktivni! Mojca Zupanc Kronika V Slivniškem jezeru sta umrli 23-letna mama in njena še ne dveletna deklica. FotoPGEceiie Zapeljala v jezero in umrla skupaj z otrokom Tragična nesreča se je v začetku julija zgodila pri Slivniškem jezeru. 23-letna voznica osebnega vozila -neuradno naj bi bila doma iz Celja - je z zelenim avtomobilom znamke Hyundai zapeljala v Slivniško jezero. Avto je potonil približno 15 metrov od obale na globini približno dveh metrov. Vozilo se je uspelo izogniti šotoru, ki je bil v bližini in kjer sta kampirala dva mlada Italijana. Voznica je bila na kraju nesreče mrtva, poleg nje pa je bila v avtomobilu njena še ne dve leti stara deklica, ki je dan po nesreči umrla v celjski bolnišnici. Neuradno naj bi 23-letnica delala samomor, razlog pa naj bi bile ljubezenske težave. Avtomobil je v jezeru iskalo več policistov, gasilcev in potapljačev. Foto pse g*. ZNAN OBRAZ Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Šentjur letos praznuje 140-letnico delovanja. Društvo je nastalo na pobudo krajanov leta 1874 po uničujočem požaru takratnega zgornjega trga. Predsednik PGD Andrej Koprivc se že od mladih let udejstvuje v prostovoljstvu in pomoči dmgim. Pravi, da bo to počel, vse dokler bo čutil močno voljo deliti brezplačno pomoč in srčnost do sočloveka, ki je neprecenljiva. Gasilstvo mu predstavlja prosti čas in ob morebitni intervenciji včasih, če lahko, zapusti celo svoje redno delovno mesto. Prizna, daje na njegovi gasilski poti bilo ogromno zanimivih dogodkov, ki so pustili pečat v spominu, in da zato ne more nobenega posebej izpostaviti. Andrej Koprivc, predsednik PGD Šentjur »Izven delovnika sicer rad igram odbojko, se odpravim na kolo in tudi kaj zapojem,« pravi. »Rad poslušam glasbo različnih zvrsti, je pa vse odvisno od razpoloženja,« nam še zaupa. (MV) Tokrat je imel srečo Šentjur, 9. julij - Pošteni občan je policiste obvestil, da je na enem izmed bankomatov v Šentjurju našel 400 evrov, ki jih je očitno prejšnji uporabnik bankomata pozabil vzeti. Sredi julija se je moški, ki naj bi bil lastnik denarja in sicer ni Šentjur- čan, javil na policijski postaji Šentjur. Policisti bodo zdaj denar najprej položili na bančni račun Policijske uprave Celje, ki bo temeljito preverila, če je lastnik res pravi. V primem da je, bodo denar prenesli na njegov bančni račun. MINI KRIMI Grožnje s samomorom Šentjur, 8. julij - Na policijsko postajo je prišla občanka in povedala, da ji je bivši partner poslal sporočilo, v katerem je zapisal, da bo storil samomor. Policisti so z moškim opravili razgovor in ugotovili, da gre za nagajanje med bivšima partnerjema. Hudo poškodovan pri padcu Vrbno, 9. julij - Na cesti izven naselja Vrbno je pešec, ki je potiskal ob sebi kolo s pomožnim motorjem, padel. Pri padcu se je hudo poškodoval. Policisti so zaradi izključitve tuje krivde podali poročilo na okrožno državno tožilstvo. Čebelam ukradel viski Cerovec, 10. julij - Neznani storilec je tekom popoldneva vlomil v bivalni čebelnjak. Niso ga zanimale čebele ah njihovi izdelki, temveč je odtujil steklenico pijače viski in jo s sabo odnesel neznano kam. Zakuril bi svojo hišo Šentjur, 12. julij - Policisti so bili v večernih urah obveščeni, da je občan slišal soseda, ki je razgrajal po hiši in grozil, da jo bo zakuril. Ob prihodu so policisti ugotovili, da je s hišo vse v redu. So pa ugotovili tudi, da ima moški psihične težave, za rešitev katerih je bila potrebna zdravniška pomoč in hospitalizacija. Znanca sta se stepla Šentjur, 14. julij - Policisti so bili obveščeni, da je prišlo do fizičnega obračuna med znancema, v katerem je bil eden poškodovan. Svoje ravnanje bosta lahko pojasnila pri pristojnih inštitucijah. Našla jo je roka pravice Šentjur, 15. julij - Voznica je pred znano trgovino v centru mesta trčila v pravilno parkirano osebno vozilo in pobegnila s kraja nesreče, ne da bi oškodovancu podala svoje podatke. Policisti so jo na podlagi zbranih podatkov izsledili in ji izdali plačilni nalog. Poškodoval mu je avtomobil Šentjur, 15. julij - Občan je na policijsko postajo javil, da mu je neznanec na parkirnem prostoru poškodoval avtomobil. Z omenje- nim dejanjem je lastnika tako oškodoval za okoli 450 evrov. Zmerjal soseda in izklapljal elektriko Proseniško, 16. julij - Policisti so morali posredovati v medsosed-skem sporu, v katerem je en sosed zmerjal drugega in mu odklapljal elektriko. Zaradi dejanj so prvemu policisti izdali plačilni nalog. Ni se zmenil za policiste Šentjur, 19. julij - Policisti so pri kontroli prometa skušali ustaviti voznika kolesa z motorjem, ki pa se na njihove znake ni odzval in je peljal naprej. Ko jim ga je uspelo zaustaviti, so ugotovili, da je bil razlog neupoštevanja njihovih znakov neregistrirano vozilo. Voznik prav tako ni imel vozniškega dovoljenja. Kolo z motorjem so mu zasegli, svoje dejanje pa bo moral pojasniti pri sodniku. Na zdravljenje Šentjur, 22. julij - Krajan Šentjurja je kričal na svoje sosede in jih zmerjal. Ob prihodu policistov se je skril, vendar čez nekaj ur ponovil svoje dejanje. Zaradi kršitve javnega reda in miru mu je bila izrečena globa. Zaradi ugotovitve, da kršitelj potrebuje zdravniško pomoč, ker ima psihične težave, je bil na mesto pozvan tudi krajevni zdravnik. Ta ga je napotil na zdravljenje v spremstvu policistov. Pogumni policisti Šentjur, 26. julij - Zvečer je mlajši fant skušal narediti samomor z rezanjem vratu. Policista sta ga ob prihodu našla v mlaki krvi, vendar ugotovila, da še kaže življenjske znake. Do prihod zdravstvenega osebja sta mu zaustavljala krvavitev in mu tako rešila življenje. Reševalci so fanta oskrbeli, vendar so sporočili, da je zaradi prerezane vratne aorte bila smrt le še vprašanje časa. Alkohol sprl zakonca Šentjur, 28. julij - Policisti so bili obveščeni o sporu med zakoncema. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je sporu botroval tudi alkohol. Med prepiranjem in prerivanjem se je ženska poškodovala in zato poklicala pomoč. Poškodovan je bil prav tako mož, katerega naj bi napadel zet. Osumljencu kaznivega dejanja Nasilje v družini so policisti izrekli prepoved približevanja. V zvezi z zadevo pa bo podana tudi kazenska ovadba. Družabno Ljudje si pri nas še znajo pomagati in stopiti skupaj. ¥tBmT Ernest Zidanovski, predsednik Društva upokojencev Gorica pri Slivnici li!|il!i|il!ll!lil i‘! II! i!l!!ii iii! . 1:1 Ti”-' iiihll i iti! iiii ' 1 i HiiH HiiiPli” ii IIIMIfl!lllllllll!ll!l!llll!Bi!!llll!ll!lllllll!lll!llil!iHi!lllllll!llll!W^ Glasbeno poletje V sliki iščite zgodbo Barbara Boršič s Ponikve je priložnost za svojo razstavo dobila v prostorih Turističnega društva Celje. Na zgodnjem jutranjem ga-la zajtrku, kot so ga poimenovali, so odprli njeno razstavo. Ste že bili kdaj na razstavi ob 7. uri zjutraj? Ne in niti nisem pričakovala, da bo prišlo toliko obiskovalcev. Kako nastajajo vaše slike? Moje začetke ustvarjanja zaznamujejo abstrakcije, ki temeljijo na ploskvah in črtah, kasneje sem začela razvijati še figuraliko. Imate prepoznaven slog, katera barva vam je najbolj všeč? Rada uporabljam barve, posebej všeč mi je rdeča. Kaj pomenijo vaše abstraktne slike? Ko jih začnem delati, ne vem, kakšna podoba bo nastala na koncu. Pogovarjam se s sliko, ki jo naredim kot doživljanje same sebe. Ko gledate abstraktno sliko, skušajte v njej najti neko zgodbo, simbole. Kakšno poletje je še pred vami? Toplo in vroče pa tudi ustvarjalno. 24 Po domače na Ponikvi (24) Družabno Čas je za jazz Po dobrem lanskem odzivu so letos člani Big banda Šentjur pripravili že drugi Ramna jazz festival ob Slivniškem jezeru. Poletno vzdušje je zaznamovalo dogajanje na Ramni plaži drugi vikend v juliju. Letošnji program so sestavili iz poslušljivih jazz standardov, priredb roc-kerskih skladb in slovenskih popevk, v goste so povabili tudi The Picklese in Balkan Boyse. V Big bandu sodeluje okoli 20 ustvarjalcev, ki se z glasbo večinoma ukvarjajo ljubiteljsko. Marko Golež je novi umetniški vodja Big banda Šentjur, ki je nastal pred sedmimi leti. Foto Metka Pirc Sestra in brat, Janja in Luka Poljanšek, skupaj Vodita RamOO plažo. Foto Metka Pirc Predsednik kulturnega društva Big band Šentjur, Matic Plemenitaš ugotavlja, da bi jazzovske glasbe na naših odrih lahko bilo še več. Foto Metka Pirc PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s p. Ritnik 17, 3230 Šentjur (0590) 200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM Na sliki poleg organizatorja Marka Lesnika (levo) tudi predsednik krajevne skupnosti Ponikva, Janko Pušnik. Po domače na Ponikvi Spomin na poletno junijsko soboto, ko so Ponikvo zajeli ritmi narodno-zabavne glasbe. Koncert sta organizirala Marko Lesnika in Miro Špiljak. Ansambli Vžig, Poklon in Navihani muzikanti so poskrbeli za dobro glasbo. (MV) Domači župnik Alojz Kačičnik je združil večino obiskovalcev v dolgo verigo in z njimi plesal na Slomškovem trgu. Družabno (25) Veselila se je Dobrina Deževno vreme. Zaznamovalo je letošnjo Dobrinsko noč. Po besedah predsednice društva Izviri Dobrina, Danice Recko, je dogodek glede na vremenske razmere, čeprav v zmanjšanem številu, vseeno obiskalo zadovoljivo število ljudi. » Piše: Matej Verdinek, Foto Franci Hrovatič Tekmovanje v ženskih spretnostih V popoldanskem času so najprej ocenjevali pršjače. Gre za preprost prigrizek okrogle oblike, ki se ga na lesenem lopatju speče v krušni peči. Na testo, oblikovano v krog, se položi majhne koščke prekajenega mesa in posipa nariban sir. Ocenjevanje je bilo strokovno, saj so komisijo sestavljale predsednica Terezija Bogdan, strokovna svetovalka na KGZ s Ptuja, Dragica Dobnik, iz Društva Mavrica iz Šentjurja, in Alenka Testaniere iz TIC Šentjur. Letos je bilo na ocenjevanju 17 pršjač. Najboljšo je po mnenju komisije spekla Jožica Vengust iz Šentjurja. Igranje namesto dela Popoldne so popestrili tudi Konovski štraj-harji, glasbena skupina iz Velenja, ki igra na domače orodje. Skupino sestavlja deset članov, dva igrata na harmoniko, drugi pa zvoke dodajajo z žago, koso, kladivom, perilnikom, sodom in basom. Posestreno Turistično društvo (TD) Šentilj pri Velenju je s predsednico tamkajšnjega TD, Poldko Čas, kuhalo bograč. »Vsa društva so pobratena, nikoli pa še nismo slišali, da bi bili kakšni društvi 'posestreni', zato tak naziv,« je pojasnila Reckova. Po bograču je društvo Dob-rinske predice prikazalo predenje iz ovčje volne. Izkazovanje moči in zabava Naposled je bilo na vrsti dogajanje, ki je po besedah organizatorjev prepoznavnost Dobrine v vseh teh letih, odkar prirejajo Dobrinsko noč, poneslo široko po Sloveniji. S tem mislijo na vleko vrvi, v čemer so se pomerile ekipe do 750 kilogramov iz društev Izviri Dobrina, Svetina, Bistrica ob Sotli, Škafari in Sveti Štefan. V skupini do 900 kilogramov so prav tako tekmovala društva iz Dobrine, Bistrice ob Sotli in Škafari. Domačini so zasedli tretje mesto, na drugem so bili Svetinčani, zmagovalni pokal pa je dvignila ekipa iz Bistrice ob Sotli. Za sklepni in plesni del Dobrinske noči je zvečer poskrbel ansambel Mladi upi. DEJSTVA Prepoznavnost Dobrine Dobrinska noč je letos potekala že osemnajsto leto zapored. Danica Recko je za Šentjurske novice povedala: »To prireditev prirejamo za majhen kraj. Tako se predstavimo širši javnosti, saj se drugače v Dobrini ne bi nič dogajalo.« Posestreno Turistično društvo Šentilj pri Velenju je kuhalo bograč. Pršjača, ki je bila po mnenju strokovne komisije najboljša. Vleko vrvi so obiskovalci spremljali z glasnim vzpodbujanjem. jJ u fl 1 MS* mL, ( Zmagovalci v vleki vrvi iz Bistrice ob Sotli in njihovi navijači. Na tržnici Slive po samo en evro Vedno večja je ponudba dobrot in doma pridelane hrane na šentjurski tržnici, ki je postala stalnica sobotnega dopoldneva. » Piše: Bojana Jevšenak Osrednji prostor šentjurske tržnice ponuja priložnost za predstavitev in prodajo pridelkov in izdelkov številnim lokalnim in okoliškim ponudnikom. Zadnjo soboto v juliju, ko smo obiskali šentjursko tržnico, so to priložnost izkoristili štirje ponudniki: Ana Gajšek iz Vrbnega pri Šentjurju, Marta Tovornik iz Dobja pri Planini, Jože Gradišnik iz Gorice pri Slivnici in Ivan Kamplet iz Gro-belnega pri Šentjurju. Obiskovalci so lahko izbirali med sezonsko poletno zelenjavo - kumarami, rdečo peso, stročjim fižolom, solato, krompirjem, ... in ostalimi domačimi dobrotami - kruhom iz kmečke peči, pekovskim pecivom, testeninami, bučnim oljem, jabolčnim kisom, ... Posebno slastne in vabljive so bile domače slive 'kilovke' po samo en evro za kilogram. Prodajalec Jože ima za svoje stranke vedno nasmejan obraz, prijazno besedo in koristen PONUDBA nasvet. Stranke lahko pri njem kupijo sadike najrazličnejših vrst zelenjave in cvetja, tokrat pa so bile pri njem naprodaj sveče. Poleg zvestih strank iz Šentjurja in okolice tržnico obiščejo tudi naključni mimoidoči, dobrodošli pa bi bili tudi obiskovalci iz okoliških krajev, turisti, ... Stojnica s prodajo, pokušino in koristnimi nasveti za pripravo sezonske hrane, bi bila zanimiva popestritev dogajanja na tržnici. Delikatesna ozimnica -vloženi jurčki, zakaj pa ne? Dovolj je prostora, da bi lahko organizirali tržnico za najmlajše, kjer bi se otroci igrali tržnico, okušali sadje in zelenjavo ter se prijetno zabavali. Tako bi tudi v Šentjurju dobili prostor, kjer bi se zvoki tržnice mešali z vonji različnih domačih dobrot, kjer bi se vedno dogajalo kaj zanimivega in kjer bi se obiskovalci počutili kot doma, vabljeni k nakupu ali zgolj kramljanju. Zelena solata (1 kg) 2 Rdeča pesa (1 kg) 2 Domači rezanci (15 dag) 1,50 Kumare (1 kg) 1 Stročji fižol (1 kg) 3 Orehi, luščeni (1 kg) 10 Domače slive (1 kg) 1 Bučno olje (11) 8 *Vse cene so v evrih. Na šentjurski tržnici lahko kupite domače slive po samo 1 evro za kilogram. Prodajalec Jože ima za svoje stranke vedno nasmejan obraz in koristen nasvet. Vrtnarimo (27) Pa pohru-stljajmo... Bučke. Ker je letošnje vreme kot naročeno za pridelavo bučk, si lahko v poletnih mesecih večkrat pripravimo okusne jedi iz bučk, nekaj pa jih tudi shranimo za hladnejše dni, npr. na kocke narezane v zamrzovalniku. Privoščimo si mlade, od 10 do 20 cm velike plodove, ki jih ni treba lupiti in so najbolj aromatični. Za malico v službi si lahko doma pripravimo hrustljave palčke iz bučk: bučke narežemo na tanke rezine, posolimo, povaljamo v moki, jajcu in drobtinah s parmezanom ter ocvremo. Naribane v solati ali pečene na žaru pa so odlična popestritev poletnih jedilnikov. Pa dober tek! Ekološka jajca - zdrava izbira Zdrava jajca polnega okusa. Na ekološki kmetiji Ploštajner iz Vezovja pri Šentjurju lahko kokoši nesnice cel dan brskajo po travi, zemlji, pesku ... in si v naravi poiščejo tisto, kar potrebujejo. » Piše: Bojana Jevšenak V Sloveniji so jajca iz ekološke pridelave vse bolj priljubljena, število potrošnikov, ki prisega nanje, pa vse večje. Ker so jajca del našega vsakdanjega jedilnika, je prav, da poskrbimo, da bomo uživali sveža, zdrava in kvalitetna. »Naše kokoši živijo tako, kot jim narekuje narava: prebudi jih prvo jutranje sonce, spat gredo, ko pade mrak, « pove gospa Rosanda, ki se je skupaj z možem pred približno tremi leti odločila za ekološko pridelavo kokošjih jajc. Na kmetiji že od nekdaj skrbijo za kvaliteto živil in jedi pripravljajo samo iz naravno pridelane hrane, tako da je bila odločitev o naravi in človeku prijazni pridelavi jajc logična posledica. Vsebinska sestava in kvaliteta jajc je v največji meri odvisna od življenjskega okolja in krme živali, ki jajce znese. Žitarice, s katerimi so krmljene kokoši na kmetiji, so Jajca so lahko prebavljiva, s hranili bogata hrana. skoraj v celoti pridelane doma, na ekološki način. Bivalni prostori so oblikovani tako, da se živali počutijo čimbolj udobno in da so zaščitene pred naravnimi lovci, kot so podlasice, lisice, jastrebi... Na bližajočo se nevarnost kokoši pravočasno opozorita pegatki s svojim živahnim in vztrajnim oglašanjem. Zakonca Ploštajner s svojo tenkočutno naravnanostjo in s spoštljivim odnosom do narave, živali in človeka dokazujeta, da nam zemlja in pridne roke lahko ponudijo več, kot si morda mislimo. Kokoši se lahko pogrejejo na pravem soncu in se obnašajo kot prave kokoši. DEJSTVA Nasvet gospe Rosande Ploštajner Naredimo nekaj za svoje zdravje in dobro okolje. Če imamo možnost, si uredimo nekaj kvadratnih metrov zaprtega in odprtega prostora za vzgojo svojih kokoši nesnic. Pet kokoši znese dovolj jajc za preskrbo štiričlanske družine. Trenutno imajo približno 150 kokoši, ki dnevno znesejo 90-100 jajc. Pegatka - njeno živahno oglašanje uspešno odganja ujede. Predstavitev na sejmih. (28) Vrtnarimo Nasveti za vrt gospe Veroni Sadike in semena. Izkoristimo mesec avgust za pripravo kvalitetnega domačega semena in novih sadik za naslednjo sezono. » Piše: Bojana Jevšenak Avgust je čas, ko na vrtu nikoli ne zmanjka opravil - redno pobiranje plodov, zalivanje, odstranjevanje plevela, uničevanje škodljivcev, rahljanje zemlje, razmnoževanje trajnic, nabiranje zelišč za sušenje, skrb za rastline za pripravo semena,... Pripravimo si gredico vrtnih jagod Ravno v času dolgih poletnih dni je čas, ko si lahko sami vzgojimo nove sadike vrtnih jagod iz poganjkov na živicah, ki bujno izraščajo iz matične rastline. Če bomo sadike pravočasno pripravili, bomo omogočili, da se bodo v jesenskem obdobju dobro ukoreninile, spomladi brstele in poleti bogato obrodile. Za ja-godičje na splošno velja, da ga sadimo na sončen prostor, zato moramo avgusta sa-jene sadike jagod ob vročih dneh večkrat popršiti, dokler se ne primejo. Če bomo jagodam dali priložnost, da bodo lahko izkoristile moč sonca, bomo bogato poplačani z obilico sladkih in zdravih plodov. »Med vrste jagod posadimo česen, ki jih bo varoval pred plesnijo,« svetuje gospa Veronika. Koristno je, če površino okoli jagod prekrijemo z naravno zastir-ko, na primer s slamo, z zelenimi rastli- nami, z listjem, z lubjem ali podobnim materialom. Pazljivo pri domačem semenu Ker zadnja leta postaja pridelava domačega semena vedno bolj aktualna, velja opozoriti, da se moramo zavedati nevarnosti križanja posameznih sort med seboj. Najmanj možnosti za križanje je pri samoprašnicah (npr. paradižnik). Vse rastline pa se ne morejo oprašiti same, ampak za oprašitev potrebujejo pelod drugega cveta, ki ga prenašajo žuželke ali veter. Da bi se zavarovali pred nezaželenim križanjem, sejemo sorodne sorte na primerni razdalji. Izogibamo se tudi nakupu hibridnih semen z oznako Fl, ki pomeni, da je seme nastalo s križanjem različnih sort. Seme na takšni rastlini nima več enakih lastnosti kot matična rastlina, zato je za naslednjo setev treba kupiti novo seme. Gospa Veronika na svojem vrtu pridela domača semena skoraj vseh vrtnin in poljščin, ki se razmnožujejo s semenom (solata, radič, motovilec, rdeča pesa, repa, kolereba, črna redkev, korenje, peteršilj, paradižnik, paprika, fižol, zelišča, ...). Za razmnoževanje vedno izbere najlepše in najbolj zdrave rastline, jih nato skrbno opazuje in spremlja do nastanka zrelega semena. DEJSTVA Po krompirju posadimo repo Po spravilu krompirja lahko na isto mesto posejemo repo, črno redkev in kolerabo, ki bodo dobrodošla ozimnica z visoko prehransko vrednostjo. Če želimo, da jagode zorijo daljše obdobje, moramo saditi več sort. Cvet peteršilja - kobuli krasnih drobnih belih cvetkov. Koleraba v drugem letu rasti požene steblo, cveti in tvori semena. Letna solata, ki 'gre v cvet1. Zdravilna skrinjica - ognjič Roža kmečkih vrtov, ki blagodejno deluje na našo kožo. » Piše: Bojana Jevšenak Ognjič je enoletna, vsestransko uporabna in lepa roža, ki cveti od zgodnjega poletja do pozne jeseni (prve zmrzali). Na vrtu jo prepoznamo po živahnih rumenih in oranžnih cvetovih, ki med ostalimi rastlinami delujejo kot majhna sončeca. Naše babice so ga imenovale vremenar, kajti če so njegovi cvetovi v zgodnjih jutranjih urah ostali zaprti, je to pomenilo, da bo tisti dan deževalo. Uporabljamo predvsem sveže in posušeno cvetje pa tudi sveže liste. Cvetje nabiramo od junija do oktobra po nekajdnevnem sončnem vremenu, ker ima takrat največ zdravilnih učinkovin. Poznamo različne pripravke iz ognjiča: olje za pomiritev razdražene kože, kremo za roke in obraz, mazilo za hitrejšo obnovo poškodovane kože (tudi razpokane kože na petah in komolcih), čaj in tinkturo za lajšanje prebavnih težav, ustno vodico za zdravljene razjed v ustih, Ognjič je pri naravni kozmetiki pomembna sestavina, saj neguje suho, poškodovano in občutljivo kožo, deluje pomirjujoče, protivnetno ter pospešuje obnovo kože. Tako kot za človeka je ognjič zdravilo tudi za vrt. Kjer raste, izboljšuje kakovost tal, jih zdravi in odganja škodljivce, tudi tiste, ki se skrivajo v tleh. Cve- Ognjič neguje suho, poškodovano in občutljivo kožo ter učinkovito celi rane. tne lističe lahko uporabljamo kot barvilo za riž, juhe, omake, sire, sladice, ... saj dajejo jedem značilno 'žafranasto' barvo. Okusne mlade listke lahko primešamo solatam ali z njimi okrasimo obložene kruhke. Reportaža (3) SNEMANJE MLADINSKE SERIJE V ŠENTJURJU Jošt to zmore! Mladinska^ spletna serija. Štirje tipični najstniki, ki so na polno zaposleni z odraščanjem, šolo, ljubeznijo. » Piše: Mojca Šanca Jeseni prihaja na splet humoristična serija Jošt to zmore!, ki pa ne bo imela poudarka le na humorju, ampak bo v ozadju zgodbe tudi poučna vsebina. Kot je povedal scenarist Vid Slane, je snemanje že v polnem teku: »Snemamo že od maja, do sedaj smo posneli štiri epizode, kar je nekje tretjina celome serije.« Snemanja potekajo po Šentjurju, največ dogajanja se odvija na mestnem trgu. S snemanja uvodna špice: na levi Tinkara Puh, zgoraj Žiga Rajh, spodaj David Belina, desno Eva Premk, fo« osebni a*™ Junaki zgodbe Štirje glavni liki serije so Jošt (David Belina), Pika (Tinakara Puh), Bine (Žiga Rajh) in Fani (Eva Prenk). Prijatelji, ki si stojijo ob strani in pomagajo drug drugemu poiskati smisel življenja. »Jošt je povprečen najstnik, anti-junak, ne izstopa iz množice, skozi zgodbo odrašča in se spreminja s pomočjo okolice. V seriji se preizkuša v različnih zanimivih poklicih. Pika je pridno, vzorno dekle, zrelo za svoja leta, je tam, da pomaga drugim. Trapasto otročji je lik Bineta, ki rad kakšno ušpiči, a je dobrega srca, Fani pa je prikupno zmedena najstnica, ki vidi svet po svoje,« je glavne junake opisal scenarist. Oba moška igralca prihajata iz Šentjurja, igralki pa sta, zanimivo, ena iz Maribora, druga iz Ljubljane. Polovica celome ekipe je Šentjurčanov, polovica pa jih prihaja z drugih koncev Slovenije. Za mlade, ki nastopajo v seriji, je Vid prepričan, da »predstavljajo up za lokalno igralsko sceno.« V seriji nastopa tudi moderatorka na Radiu Rogla, Mojca Kos, ki ima v dmgi epizodi ključno vlogo, ki določi, v katero smer se bo zgodba odvila naprej. Avtorska glasba Posebnost te spletne serije je avtorska glasba, saj je izključno za to priložnost Mojca Zupanc, ena izmed zaposlenih v Mladinskem centru Šentjur, napisala tri S Snemanja. Foto osebni arhiv S snemanja: Mojca Kos in David Belina. Foto oseb™ arw pesmi. »Da imamo avtorsko glasbo, je velika prednost, saj je tako glasba res prilagojena posamezni epizodi. To doda še poseben učinek,« je povedal Vid Slane. Jeseni se bo serija tedensko odkrivala na spletu, in sicer si jo bo možno ogledati na spletni strani MC Šentjur, na njihovem FB profilu in Voutube kanalu. AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2014. s™™ urednistvo@sentjurskenovice.si [JXsX!ŽQ33 NOGOMET V Nogometaše prevzel nov trener NK Fosilum Šentjur. Šentjurski nogometaši poslej v novi 3. SNL-sever. » Piše: Bogdan Rahten Po manj kot mesecu in pol premora je članska vrsta sredi julija začela s pripravami na novo tret-jeligaško sezono. Potem ko so v prejšnji sodelovali v 3. slovenski ligi - vzhod, kjer so med 14 ekipami osvojili 11. mesto, bodo po rekonstrukciji lig sodelovali v 3. slovenski ligi - sever. Od ekip, s katerimi so bili v konkurenci v lanski sezoni, se bodo znova merili s štirimi. To so: Aha Emmi Bistrica, Drava Ptuj, Malečnik in Šmarje pri Jelšah. Ostale ekipe v 3. SNL - sever so še: AjDAS Lenart (lani Štajerska nogometna liga), Fužinar (ŠNL), Korotan Prevalje (kvalifikacije MNZ), Koroška Dravograd (ŠNL), Maribor B, Mons Claudius Rogatec (ŠNL), Podvinci (ptujska Super liga), Radlje (ŠNL) in Šampion Celje (2. SNL). V kvalifikacijah za uvrstitev v ligo je bilo neuspešno moštvo Rogaške. Prva tekma bo na sporedu v soboto, 23. avgusta, Fosilum pa bo na domačem stadionu gostil Koroško Dravograd. Teden dni kasneje je Zvezdaši so tokrat nastopili v manj značilnih, sivordečih športnih oblačilih. Tanja Gobec na vrsti srečanje s še enim bivšim prvoligašem, in sicer s prevaljskim Korotanom. Namesto Bojana Bojan Zadnje tri sezone je člansko vrsto vodil Bojan Šnabl, ki bo poslej bdel nad mladinci, katere je pred odhodom treniral Marko Gobec. Na Šnablovo mesto je uprava, ki jo vodi formalno še vedno prehodni v. d. predsednika Ivan Jug, imenovala Bojana Majala, kije nazadnje deloval pri celjskem drugoligašu Šampionu kot pomočnik trenerja članov in trener mladincev, ki igra v prvi ligi. Bil je tudi inštruktor pri medobčinski nogometni zvezi in njen selektor. Imetnik PRO licence upa, da se bo dogovoril za dvoletno sodelovanje in da se bo njegova ekipa uvrstila v sredino lestvice. Ekipa doslej še ni dočakala popolnitev, zaradi dopustov in dmgih razlogov pa trenira le dober ducat igralcev, iz tega razloga je v načrtu tudi manj pripravljalnih tekem. Na prvi so z O : 1 izgubili s trboveljskim Rudarjem, v načrtu pa so še tekme z Aluminijem, Kozjim, Vojnikom in Zrečami. Ob Pešnico prišla Crvena zvezda Zadnji julijski petek je bilo nogometno igrišče v šentjurskem športnem parku prizorišče med beograjsko Crveno zvezdo in bu-dimpeštanskim Vašašem, kije lani v drugi madžarski ligi osvojil četrto mesto. Srbski državni prvaki, ki so tik pred razpadom Jugoslavije osvojili naslov najboljših v Evropi, so povedli v četrti minuti. Madžari so v drugem polčasu ob protestih moštva z balkanske Marakane izenačili in postavili končni izid. Da se je tekma odvila v Šentjurju ima zasluge nekdanji reprezentant, sedaj nogometni menadžer, Celjan, Goran Sankovič, kije vedel, daje tukaj dobro pripravljena zelenica. Srečanje si je ogledalo blizu sto gledalcev. Tudi motokrosisti na poletnem počitku Za motokrosisti je tekmovalna polsezona, ki so jo konec junija zaključili z dirko v Škednju pri Slovenskih Konjicah. Med tekmovalci Tajfun športa v okviru državnega prvenstva najbolje kaže Aljoši Molnarju, ki je zmagal na vseh štirih dirkah v kategoriji do!25 ccm. Pri veteranih nad 40 let je Darko Hafner trenutno na 6. mestu, Alojz Vogrinc, ki je v preteklosti krojil vrh lestvic, pa je odpeljal le eno dirko, saj mu je nadaljnje tekmovanje preprečila poškodba roke. V pokalnem tekmovanju trenu- tno najbolje kaže Jaki Oseku, ki je med podmladkarji do 50 ccm na 2. mestu. Na 4. mestu je v odprtem R1 razredu Aljoša Molnar, ki je nastopil le na dveh od štirih preizkušenj. V odprtem razredu R3, ki je z 41 tekmovalci najštevilčnejši, je Davor Perčič na 6. mestu. Pri mlajših veteranih Darko Hafner drži 4. mesto, Alojz Vogrinc pa je z le enim nastopom 9. Konec avgusta bo nadaljevanje sezone s predzadnjo dirko državnega prvenstva v Šentvidu pri Stični. V pokalnem tekmovanju so na sporedu še štiri dirke. (BR) Aljoša Molnar se poleg domačih tekem udeležuje tudi dirk v Avstriji. ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2014. urednistvo(a)sentjurskenovice.si Teniški drobir Teniški klub Šentjur je prvič doslej s svojo ekipo sodeloval v tekmovanju 2. slovenske teniške lige. Krstni nastop so zaključili s šestimi porazi in zasedli zadnje, sedmo mesto. Končni vrstni red: 1. Terme Ptuj, 2. Krško, 3. Velenje, 4. Brežice, 5. Medvode, 6. Konjice, 7. Šentjur. Za Šentjurčane so igrali: Jernej Pepevnik, Sandi Recko, Ti-bor Orač, Branko Recko, Simon Leskovšek in Rok Gradišnik. Aktivne so tudi ekipe v Veteranski sotelski teniški ligi. V prvi predtekmovalni skupini sta najvišji mesti zasedli obe ekipi TK Šentjur, v drugi skupini pa sta bili na vrhu ekipi Planine in Gorice, Ponikva pa je bila zadnja. V ligi za prvaka je bil vrstni red naslednji: 1. Gorica, 2. Rogaška, 3. Šentjur 1, 4. Šentjur 2, 5. Planina, 6. Kozje. V repesažu za polfinale končnice se bosta pomerili ekipi Šentjurja 2 in šmarskega Jelšingrada. V točkovanju klubskih turnirjev žrebanih parov sta po treh od štirih turnirjev v vodstvu Tibor in Tim Orač z 200 točkami. Sledijo Janez Arzenšek (195), Cveto Prevodnik (175), Sergej Šešerko (120), ... (BR) Mihevčevi kmalu na kupu Šentjurski košarkarji so bodo pred svojo 15. prvoligaško sezono zbrali 11. avgusta, ko se bodo začele trimesečne priprave. Tisti, ki že imajo sklenjene pogodbe, vadijo individualno, pri tem pa jim pomaga kondicijski trener Matevž Kolesa. Sredi septembra je na vrsti tradicionalna turneja v srbski Požegi. Skozi celotne priprave bo članska vrsta odigrala med 12 in 14 pripravljalnih tekem, prva bo na vrsti konec avgusta. V času redakcije klubska uprava Tajfuna še ni želela operirati z imeni v igralskem kadru. V njem gotovo ne bo centra Mladena Primorca, ki je zadnja tri leta igral za šentjurski klub, saj ga je v Rogaško Slatino zvabil Damjan Novakovič. Novi članski trener Dejan Mihevc je poletje izkoristil tudi za sodelovanje na kampu Gorana Dragiča, preko mednarodne košarkarske zveze FIBA pa je vodil kamp košarkarske zveze Kosova. (BR) Lapornika ne bo na SP Zaradi težav z zapestjem je sredi julija šele drugi dan priprav slovenske moške reprezentance za svetovno prvenstvo, ki ga bo gostila Španija, ekipo zapustil Bezovčan Luka Lapornik, ki bo moral na operacijo. Težave z zapestjem so ga pestile že dlje časa, zdravniška služba pa je presodila, da je najbolje, da opravi kirurški poseg. Ob tem je 25-letni košarkar dejal, daje pri vsem skupaj upal, da operacija ne bo potrebna. Po rehabilitaciji se bo skušal čimbolje pripraviti za svojo drugo sezono pri novomeški Krki, s katero je v minuli sezoni osvojil naslova državnih in pokalnih prvakov. (BR) Krajnc na prestolu Na državnem prvenstvu za gorske kolesarje je konec junija v Završnici pri Žirovnici v krosu Gregor Krajnc kot član Calcit Bike Teama zasedel 2. mesto v članski konkurenci, obenem pa osvojil naslov prvaka v kategoriji mlajših članov do 23 let. V isti kategoriji je šentjurski soobčan in klubski kolega Urban Ferenčak prikolesaril do brona. Slednji je za viden dosežek poskrbel na dirki avstrijskega pokala v Imstu, kjer je končal kot četrti. Krajnc se trenutno z ostalimi reprezentanti podi na različnih dirkah z mednarodno konkurenco, saj si želi uvrstitve na evropske igre prihodnje leto in na olimpijske igre 2016. Med ostalim se bo letos udeležil še svetovnega prvenstva na Norveškem. (BR) Frecetova podprvakinja V začetku junija je Sara Frece na državnem prvenstvu v kronometru, ki je bilo uvod v Maraton Franja, med članicami zasedla drugo mesto. Na 18-kilometrski progi je za zmagovalko zaostala pol minute. Njen naslednji velik nastop je septembrska dirka na ekipnem kronometru na svetovnem pokalu na Švedskem. (BR) Balinarske notice Po nekaj več kot polovici tekmovanja v Štajersko-savinjski balinarski ligi, kjer sodeluje 12 ekip, je zasedba Balinarskega društva Šentjur trenutno na 6. mestu, balinarska sekcija Vrbno - Vrbica pa si deli predzadnje mesto. Tekmovanje se bo nadaljevalo konec avgusta. Balini se mečejo tudi v Balinarski ligi Kozjansko, ki šteje pol ducata ekip. Po nekaj več kot polovici ligaškega tekmovanja sta slivniški ekipi na drugem oz. tretjem mestu, šentjurski pa na četrtem oz. šestem. Balinarji s Šentjurskega so se konec junija udeležili dveh turnirjev v bližnjem Šmaiju pri Jelšah. Na tekmovanju upokojencev so med petimi ekipami slavili člani DU Gorica pri Slivnici, drugi pa so bili Šentjurčani. Ob šmarskem občinskem prazniku so bili na turnirju štirih ekip najboljši člani Balinarskega društva Šentjur. Prvega avgusta so šentjurski balinarji priredili nočni turnir. (BR) Na vrhu Hopsi in Mladiči Mali nogomet. Malonogometne ekipe na poletnem premoru. » Piše: Bogdan Rahten V obeh šentjurskih futsal ligah na prostem so ekipe konec junija zaključile polsezono, tekmovanje pa bodo nadaljevale septembra. 1. liga malega nogometa Šentjur 2014 Ekipa: T Z N P DG PG GR TOČ 1. Hopsi Vulkanizacija Mulej 12 10 1 1 54 16 +38 31 2. Šentvid Kavabar As 13 10 1 2 57 33 +24 31 3. Bogi Team Bohorč 13 9 3 1 61 23 +38 30 4. Estudiantes ŠK.MŠ 13 5 1 7 36 32 +4 16 5. Kavama Levada 13 4 2 7 33 43 -10 14 6. Sokoli 13 3 2 8 36 51 -15 11 7. Simpl&Okna Stopar 12 1 4 7 23 63 -40 7 8. Šejki Duhaj 13 1 2 10 23 62 -39 5 *T - tekme, Z - zmage, N - neodločeno, P - porazi, DG - doseženi goli, PG -prejeti goli, GR - gol razlika, TOČ - točke. Naj strelci: 17 - Miha Golob (BTB), 16 - Davorin Hostnik (Šentvid), 12 -Aleš Horjak (BTB), Roman Iskrač (HVM), Anže Kraljič (Šentvid),... 2. liga malega nogometa Šentjur 2014 1. Mladiči 13 11 1 1 71 39 +32 34 2. Roal biro 13 10 1 2 56 24 +32 31 3. Švedi Gradbeništvo Durakovič 13 9 2 2 52 21 +31 29 4. Panterji Prevorje 13 6 3 4 42 27 +15 21 5. Alfagrad 13 5 4 4 39 25 +14 19 6. Trdoglavci 13 5 3 5 30 27 +3 18 7. ŠUDR Vaški hram 13 4 2 7 45 54 -9 14 8. ŠD Dole 13 4 1 8 29 41 -12 13 9. Podgrad 13 2 1 10 29 56 -27 7 10. Brdolani A.S. Kačičnik 13 0 0 13 22 101 -79 0 Naj strelci: 18-Rok Pezdevšek (Mladiči), 16-TimDiaci (Mladiči), 13-Aljoša Hrastnik (RB), 12 - Rok Guček (Panterji), Bojan Senica (Švedi),... Na hruševski mivki znova turnir Prvo julijsko soboto je Študentski klub mladih Šentjur po treh letih organiziral turnir v odbojki na mivki. Udeležba je prijetno presenetila organizatorje, saj se je prijavilo deset ekip, ki so morale vključevati oba spola. Na koncu je bila najboljša zasedba Lucky Strike (Lucia Gračner, Nejc Jezernik in Matic Lenko), ki je v finalni tekmi ugnala ekipo Lepote (Andraž Bebar, Jernej Gajšek in Patricija Gračner). Tretje mesto so osvojili nekoliko izkušenejši Vsejči (Aleš Petek, Alenka Stojan in Andrej Zalar). (BR) Odbojkarji si želijo še kakšnega turnirja. f«ozoranBomvsak ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST, 2014. urednistvo@sentjurskenovice.si Mali oglasi ŠENTJURSKEflHA novjce (D 03 620 02 52 urednistvo@sentjurskenovice.si Štore, 1 sobno stanovanje, 45 m2, letnik 1972, popolnoma obnovljeno 2013, VII nadstropje, dvigalo, bližina šole, vrtca, zdravstvenega dom, prijetna zelena okolica, nizki obratovalni stroški.PRILOŽNOST!!! Cena 53.500 EUR, Tel.: 031 309 555. BBHBBKattSmB POSREDUJEMO PRI PRODAJI VAŠE NEPREMIČNINE. Uredimo vso dokumentacijo: prodajno pogodbo, davčni postopek, zemljiška knjiga... Tel.: 041 777 555 NEPREMIČNINE VILA D.O.O. V naselju Malahorna pri Oplotnici prodamo dvostanovanjsko hišo, grajeno leta 1978, v velikosti neto tlorisne površine 180,90m2. Hiši pripada dvorišče v velikosti 1.691 m2, poleg hiše je manjše gospodarsko poslopje. Dovoz je urejen po javni asfaltni cesti. Cena 79.000 EUR. Nepremičnine Vila d.o.o., Mestni trg 1, 3210 Slovenske Konjice, Telefon 031 663 969 ali 03 759 04 55, www.nepremicnine-konjice.si. V poslovni stavbi RITS in TPC 1 oddamo v najem pisarne različnih velikosti 17 m2-90 m2. Nekaj delno opremljenih. V pritličju poslovne stavbe TPC 1 prodamo ali oddamo v najem neopremljen gostinski lokal v velikosti 160 m2 (gostinski del 90 m2, ostalo so pripadajoči prostori). Zaradi potrebnih vlaganj v gostinsko opremo bo najemnik oproščen plačila najemnine za čas 6 mesecev. Prav tako v pritličju poslovne stavbe TPC 1 oddamo v najem steklen poslovni prostor v velikosti 176 m2. Poslovni prostori so opremljeni z vsemi potrebnimi inštalacijami. Poslovne stavbe so na zelo dostopni lokaciji, poleg stavbe so brezplačne parkirne površine. RITS, d.o.o. Celje, info: 03/42 44 104 ali 031663 524, e-mail: info@rits.si. NEPREMIČNINE MOJ DOM. Prodamo, kupimo ali najamemo več stanovanj, hiš, parcel, gozdov na območju celotne Štajerske. Vsi ogledi kupcev so brezplačni, brez provizije za kupce. Nepremičnine Moj dom, d.o.o., Liptovska ul. 17, Slovenske Konjice, www.nepre-micnine-mojdom.si, 040 209 960. Majhno stanovanje v bližini parka v centru Celja oddam, stanovanje je čedno in funkcionalno. Telefon 041 531 284. Prodam stanovanjsko hišo na Cigaletovi v Celju, 145 m2 uporabne površine, odprti balkon, kurilnica, kletna shramba, garaža... Leto izgradnje: 1964, cena: 79.800 €. Telefon 041 708 198. Celje - Šentjungert, prodam več zazidljivih parcel za zidanice z delno urejeno projektno dokumentacijo po ceni od 13.000 do 29.500 €. Telefon 041 708 198. Radeče - Svibno, prodam stanovanjsko hišo, 183 m2, marof, kozolec s kletjo, drvarnico, gozd: 29.431 m2, travniki in njive: 29.385 m2. Leto izgradnje hiše: 1942, delno obnovljeno: 1970. Cena: 49.000 €. Telefon 041 708 198. Celje - Cesta na Dobrovo, prodam 2,5-sobno stanovanje v pritličju petstanovanjske stavbe, 75,80 m2, prenovljeno 1990, cena: 49.800 €. Telefon 041 708 198. Prodam delno opremljeno stanovanjsko hišo v Prožinski vasi v Štorah, 210 m2 uporabne površine, leto izgradnje: 1990. Cena: 204.000 €. Telefon 041 708 198. Prodam dvosobno delno opremljeno stanovanje v Šentjurju, 50,45 m2, z balkonom, v 2. nadstropju večstanovanjske hiše, adaptirano 2012. Cena: 55.000 EUR. Možen tudi najem za 250 EUR/mesec + stroški. Telefon 041 708 198. Prodam novo dvosobno stanovanje (2 sobi + WC), 53 m2, v Petrovčah v 1. nad. poslovno stanovanjske stavbe, elektrika, voda, plin, 2 parkirni mesti. Cena: 35.000 €. Telefon 041 708 198. Prodam dvosobno stanovanje v Štorah, 73,90 m2,1. nad. večstanovanjske stavbe, s kletjo in garažo. Cena 43.000 EUR. Možna tudi ločena prodaja, stanovanje: 36.000 EUR in garaža: 7.000 EUR. Telefon 041 708 198. Prodam stanovanjsko hišo v Trnovljah, 160 m2, in večnamenski objekt, stavbno in kmetijsko zemljišče skupaj 3707 m2, obnovljeno 2004. Cena: 299.000 EUR. Telefon 041 708 198. Prodam stanovanjsko hišo v Laškem - Plazovje, 83 m2, staro stanovanjsko hišo in gospodarski objekt, stavbno in kmetijsko zemljišče skupaj 17.400 m2. Cena: 109.500 EUR. Telefon 041 708 198. Prodam starejšo stanovanjsko hišo v Žalcu - Pernovo, v slabem stanju, 60,53 m2, skupaj zemljišča 2.743 m2. Cena: 49.900 EUR. Telefon 041 708 198. Prodam objekt - bivša osnovna šola, na Frankolovem - Črešnjice, objekt 330 m2, dvorišče 330 m2. Cena: 59.000 EUR. Telefon 041 708 198. 2,5-sobno stanovanje v Zrečah, blizu term, visoko pritličje, zastekljen balkon, prodam. Telefon 031 613 319. V Zrečah prodam pritlično dvoinpolsobno stanovanje blizu term. Telefon 051 322 976. Garsonjero v centru Slovenskih Konjic, z drvarnico, vrtom in skupnim dvoriščem oddamo v najem. Telefon 051 322 997. V Istri, Novigrad, oddam v najem apartma, v bližini morja, klimatiziran, primeren za družine. Telefon 041 537 959. Garažo na Liptovski ulici v Slovenskih Konjicah prodam. Je obnovljena, z vso dokumentacijo. Telefon 041 770 056. Apartma v Mugebi, blizu Poreča, oddamo v najem po ugodni ceni. Telefon 031 622 794. Novo opremljeno stanovanje v velikosti 46 m2 v Tepanju oddam. Telefon 070 550 304. Enosobno pritlično stanovanje v Zrečah, popolnoma prenovljeno in delno opremljeno, oddam. Najemnina 200 EUR mesečno. Informacije 041 691 767. Nov apartma v centru Vira (70 metrov do plaže) oddam za mlado družino do 5 oseb (od 8. 8. 2014). Telefon 041 634 862. Novo opremljeno stanovanje, velikosti 55 m2, v Ločah, oddam v najem. Telefon 040 696 867. V Rogatcu oddani neopremljeno 3-sobno stanovanje, v velikosti cca 65m2. Kličite po 17. uri. Telefon 03 582 65 21 in 040 887 370. Vozila, deli Kupim osebno vozilo od letnika 2000 naprej, lahko poškodovano, v okvari ali slabše ohranjeno. Sem resen kupec, gotovina takoj. Telefon 070 833 767. Stroji, naprave Kmetijske stroje za delo na manjši kmetiji kupim, prav tako kupim balirano slamo ali v refuzi. Telefon 041 764 055. Silažno nakladalko mengele prodam. Telefon 040 698 498. Trosilec hlevskega gnoja Sip, hribovski, na 2 valja prodam. Cena 750 EUR. Tele- fon 02 80 36 541 (zvečer). Motokultivator s priključki in rdeče vino, prodam. Telefon 041 816 099 po 16 uri. Kosilnico Gorenje - Muta s koso in obračalnikom prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031674 319. Storitve GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE. Posojila za zaposlene in upokojence. Nakazilo posojila takoj. Tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Dodatne informacije: 059 22 66 00, 051 88 66 00. Oddamo psičko najdenko, staro približno 4 leta. Je zelo nežna, prijazna in mirna. Info na 041 382 777. Kokoši nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, Štajerke, prodamo. Nakup 10 nes-nic - petelin brezplačno. Na zalogi imamo tudi bele težke piščance za dopitanje. Telefon: 031 461 798, 070 270 438, 041 582 119, 03 5471 244. Prašiče, od 30 do 150 kg, hranjene z domačo hrano, primerne za nadaljnjo rejo ali zakol, ugodno prodam. Kupcu opravim brezplačni prevoz. Telefon 041 542 325 ali 02 793 66 61. Pujske, težke od 18 do 40 kg, prodam. Telefon 051 249 178. Teličko, težko 160 kg, in kravo, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 051 738 397. Kozice in kozličke za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 070 247 975. Pujske, odojke, težke cca 25 kg, prodam. Telefon 040 205 417. Prašiče, težke od 25 do 40 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 040 698 498. Prodam brejo kravo, stara šest mesecev, navajena na pašo. Telefon 040 557 635 in 040 468 531. Kupim krave in telice za zakol. Plačilo takoj. Telefon 041 544 270. Kupim bikce, težke od 120 do 200 kg, in telice in krave za zakol. Telefon 031 832 520. Odkupujem pitane krave in telice za izvoz. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 673 009. Odkupujem debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 759 268. Kupim krave in telice za zakol ter bikce Elbatrade d.o.«. zsszr« Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov in teličke od 120 do 200 kg. Telefon 031 743 351. Prodam prašiče, težke od 30 do 200 kg, domača hrana, možna dostava. Zbiramo naročila za breje plemenske svinje. Telefon 031311476. Ugodno prodam mlade nesnice, tik pred nesnostjo ali v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, in peteline, opravljena vsa cepljenja, vsak dan od 8. do 17. ure. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 793 05 81. Stiki Ženitna posredovalnica Zaupanje posreduje za trajna, poštena razmerja, za različne starosti, po vsej državi. Ima veliko osamljenih ljudi, še posebej mladih fantov, ki se želijo poročiti. Informacije: 031 505 495,03 57 26 319, 031 836 378, Leopold Orešnik, s.p., Dolenja vas 85, Prebold. Razno STARINARNA Celje, Mariborska 45, Pelini, s.p., Celje, telefon 070 33 22 10. Prodamo: hladilnik, pralni stroj, pomivalni stroj, zamrzovalne omare, hladilnik, sušilne stroje, steklokeramične štedilnike, plinske kuhalnike, razna kolesa, invalidske vozičke, plinsko peč z bojlerjem, prikolico, likalnik z valjem, element z umivalnikom in pipo, sesalec Vonverk. Odkupujemo belo tehniko in ostale stvari. Bukova drva, dolžine 25, 33, 50, 100 cm, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 840 158. Opaž, ladijski pod, bruno in žagovino ter skobljevino prodam. Možna dostava. Telefon 041 637 202. Kocke sena in slame prodam. Telefon 031 787 815. Koruzo prodam. Cena 0,20 EUR/kg. Telefon 041 708 154. Bukova drva (suha, razrezana ter razsekana na 25, 33 ali 50 cm na paleti 1,8 m) ugodno prodam. Lahko pripeljem. Telefon 051 633 506. Mešano belo vino, rdeče, modro frankinjo in vinsko žganje po ugodni ceni prodam. Telefon 03 575 49 73. Bukova drva prodam. Telefon 041 504 987. Kletke za 300 kokoši nesnic s tekočim trakom za odvajanje gnoja prodam. Telefon 041 611 604. Brezhibno kosilnico za vprego konj, traktorsko prikolico za prevoz živine, 220-litrsko aluminijasto alfo prodam. Telefon 03 5764 219 ali 031876 621. Bale slame prodam. Telefon 040 698 498. Brezhibno kolo ponv kupim. Telefon 051 211 650. Oblance, žagovino, deske, late, bukovino in smrekovo hlodovino prodam. Telefon 031 510 832. Na kmetiji Fošt v Oplotnici prodam breskve. Lahko si jih naberete sami. Telefon 041866 716. ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST, 2014. urednistvo@sentjurskenovice.si Moj mojster »MODI« Montaža kovinskih izdelkov NERJAVEČI DIMNIKI Povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Branko Korent, s. p., Pongrac 3, 3302 Griže, Tel: 03 57180 80 GSM: 041 736 160 ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Komarniki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Ten-de, PVC obloga Tuncovec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@ volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabra vij e 15, Zreče : - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031 619 235 BUKOVI LESNI BRIKETI premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial.si, SIMA-TERIAL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Tel.: 040 806 975; 041 513 800. USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ-D. 0.0. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Ku-kovčeva ul. 1, 3000 Celje. Kontakt: 041 667 130, www. intertik.si. NERJAVEČI DIMNIKI -SANACIJA, MONTAŽA - nerjaveči dimniki - povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi - montaža kovinskih izdelkov Modi, Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže Tel.: 041736 160,03 57180 80. VGRADNJA in POPRAVILO OKEN, VRAT in SENČIL: - servis, popravilo in zatesnitev ter montaža oken, vrat in senčil, - izdelava rolet in komarnikov, - popravila notranjega pohištva. DAPIS - David Pisanec s. p., Be-zovje 14 a, 3230 Šentjur; kontakt: 040 236 156, dapis@siol.net. OD NAČRTA DO NADSTREŠKA Izdelava in montaža enokapnih nadstreškov iz kakovostnih lesenih lepljencev. Kritina po izbiri naročnika. Ogled in svetovanje brezplačno. NUMENO d. o. o., Goriška 11, 3230 Šentjur; tel: 070 577 428, igor@numeno.si. DELO V TUJINI Podjetniki, obrtniki. Si želite preizkusiti na odprtem trgu dela EU kot podizvajalci? Ponujamo vam odlične pogoje dela, zanesljive partnerje in vso podporo pri urejanju dovoljenj za delo v tujini. Več na: PELES d. o. o., Celjska c. 24, Rogatec, www.eurojob.si. Dodatne informacije: info@pe-les-delo.com, tel.: 03 620 24 67. VGRADNJA in POPRAVILO OKEN, VRAT in SENČIL: - servis, popravilo in zatesnitev ter montaža oken, vrat in senčil, - izdelava rolet in komarnikov, - popravila notranjega pohištva. DAPIS - David Pisanec s. p., Be-zovje 14 a, 3230 Šentjur; kontakt: 040 236 156, dapis@siol.net. KREDIT NA KLIC KREDIT NA KLIC DO 200,00 EUR!!! Že z enim telefonskim klicem do kratkoročnega kredita. Za vse zaposlene in upokojence. Odplačevanje preko položnic. Eurohn skupina d. o. o., Pot na Rakovo jelšo 131, Ljubljana; Kontakt: 01 777 66 66, 070 666 666; www.kreditnaklic.si NERJAVEČI DIMNIKI-SANACIJA, MONTAŽA Modi, Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže Naše storitve: nerjaveči dimniki, povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi, montaža kovinskih izdelkov. Kontakt: 041 736 160, 03 571 80 80. ODKUPVSEH VRST VOZIL AVTOODPAD CENC, Robert Cene s.p., Zbelovska gora 44,3215 Loče Odkup vseh vrst vozil, v kakršnemkoli stanju, prodaja delov. Kontakt: 041 33 18 33,051 33 58 27 Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? Imate manjše podjetje? Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJSTER! Cena za predstavitev v dolžini 15 besed je 9 EUR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR. Zakup je možen za najmanj 10 objav. Pokličite: 03 428 16 61 Vrtnarimo tor™-. ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2014. 005X^(33 urednistvo@sentjurskenovice.si Vrtnarimo (S) DNEVI ODPRTIH VRAT SLOVENSKIH VRTOV VRTOVI, POLNI NEPOZ/BNIH PRESENEČENJ Občudovanja vredno. Vsi trije vrtovi delujejo kot začarani gozd, saj vsak korak po njih odkriva nova občudovanja vredna presenečenja. » Piše: Bojana Jevšenak Vrt na strmini V vasi Slivnica se blizu cerkve na nadmorski višini 550 metrov in površini okoli 1.500 kvadratnih metrov nahaja košček raja na zemlji - Vrt na strmini. Teren za vrtnarjenje tukaj je izredno zahteven, saj večina zemljišča leži na skoraj nedostopni strmini. Polkrožne stopnice, ki sta jih lastnika sama izdelala, vodijo po pobočju in vabijo k ogledu vseh delov vrta. Mariji in Jožetu je z veliko truda, potrpežljivosti, predvsem pa ljubezni do narave uspelo območje spremeniti v prijeten mini arboretum. Strukturo vrtu ter senco in zavetje več kot 2.000 vrstam rastlin dajejo različna drevesa: rdečelistna bukev, brest, ginko, bor, javor, cedra, kavkaška jelka ter drugo drevje. Na vsakem koraku je začutiti desetletja življenja in dela z naravo. Jožetove ptičje hišice lahko občudujemo tudi na številnih vrtovih po Sloveniji. Na stotine živalic, čebel in metuljev se razvaja na bogati cvetoči preprogi ob vhodu. DAN ODPRTIH VRAT VRTOV Na začetku poletja so svoja vrata v Šentjurju odprli: Vrt Hruševec, Vrt Ritnik in Vrt na Mm—- - / f v ’ ■ Ročno izdelane polkrožne stopnice vabijo k ogledu krajih, se pri Jožetu in Mariji na 550 m vseh delov vrta. nadmorske višine prav dobro počuti. Vrt Hruševec Za živo mejo v središču naselja Hruševec se skriva prav poseben, približno 700 kvadratnih metrov velik vrtni biser - Vrt Hruševec, v katerem imajo svoj dom rastline z vseh celin sveta. Posebno mesto v zasaditvi imajo bonsaji, ki poleg vodnih motivov, kamenja in simbolov svetlobe predstavljajo temelj japonskih in kitajskih vrtov. Vrt dokazuje, da za barvite prizore na vrtu niso vselej potrebni cvetovi. Rastline na vrtu - zbirke host, iglavcev, pierisov, fuksij ... - so namreč zanimive predvsem zaradi oblike in barve listov, oblike rasti, oblike in barve plodov itd. Gospod Zupanc svoje razmišljanje in pogled na življenje uspešno udejanja na svojem vrtu, katerega zgodba se piše spontano in počasi... 1^ 1 MTijfli i Rastlina, podobna naši rabarbari, se ; imenuje gunera. Njeni cvetovi lahko dosežejo dolžino l,5 m. 1 ‘Vrt vzhajajočega sonca’ krasijo številni [ borovci in bonsaji. I Beli lokvanji cvetijo do 10 dni. S svojimi listi krasijo in hkrati senčijo vodno površino ribnika. Vrt Ritnik V idilični vasici le nekaj metrov od arheološkega najdišča Rifnik se razprostira okoli 3.000 kvadratnih metrov velik Vrt Rifnik. Poleg vrta se na 6.000 kvadratnih metrih nahaja nasad drevnin in gozda, kjer rastejo različne smreke, omorike, hrast, bukev in nekatere druge posebne vrste dreves. Ogrodje vrta predstavlja nasad iglavcev, vmes pa raste ogromno rastlin, ki sodijo v 135 različnih družin rastlin, med katerimi je zelo bogata zbirka host. Na vrtu družine Maurer lahko občudujemo številne posebne in nenavadne rastline, ki so redke ne le pri nas, temveč tudi v Evropi. Obiskovalčevo oko ne more mimo prijetnega kotička za poletno lenarjenje, ki še čaka na zeleno zasaditev. Pritlikava cedra (Cedrus atlanti-ca) - lepotica na vrtu potrebuje zelo malo prostora. Enostavna, funkcionalna in okolici prilagojena konstrukcija, na njej bo ‘zelena streha’. Skupina večjih dreves s svojimi čarobnimi barvami in oblikami vabi, da si pogledamo, kaj se skriva v njeni bližini... DEJSTVA »Kljub vsem mogočim vplivom so to vrtovi s slovenskim značajem, z njimi se poigrava mehka slovenska duša, ki jih poskuša čim bolj izvirno vključiti v slovensko krajino,« je dr. Maksimilijan Sterle napisal v uvodni misli knjige Čudoviti vrtovi Slovenije, v kateri sta predstavljena tudi dva izmed opisanih vrtov. (36) Prosti čas ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2014. uredni5tvo@sentjurskenovice.si It’s not vmrng to be true. ■ V *■ ■ A ■ avtor: MARJAN ZORJAN r- ^ * i ^ Magfd MUSTANG MLEČNA ŽLEZA PRI KRAVI PRVI DEL BIBLIJE fefcst/7 fiAGER ESEJIST FINCI DRŽAVNI PRORAČUN PTICA UJEDA GOLOBJE VELIKOSTI KRAJŠA SKLADBA ZA KLAVIR GRŠKI POLOTOK PREGOVOR H LU RIMSKIH C 1 MOČEN NALIV Z VETROM NIKELJ PLANŠAR S T A tv A K DEL LJUBLJANE V l V C RUSKI MONARH PRISPEVEK UDELE- ŽENCA TEČAJA K d v t Z <\ C i 1 J /v HINKO BRATOŽ to h i DROBNA NESNAGA P K k H GOVORICA DRUŽBENE PLASTI JUŽNO- AMERIŠKA ŽIVAL POPOLNO UJEMANJE RDEČA KOVINA (Cu) A G K B R ROMBO- IDNA MORSKA RIBA k A N' Aj /V LANTAN VINSKI CVET c r h 6 O l~ ORNA ZEMLJA * /4 u NEBESNI POJAV KALCIJ c A EVIN PARTNER k T) A h RECEPT K p RIMSKA BOGINJA JEZE KAMNINA Z AVALE DETELJA Z RUMENIM CVETOM PRISTANIŠČE V IZRAELU A K /V GLAVNO MESTO LATVIJE K / c 1 4 TEK DEL VIJAKA KJ /V v 6 j KROKANJE K B 57 P ENERGIJSKI CENTER V JOGI VOJAŠKI PAS 0 P \ S P V C PEVKA DEŽMAN MOŠKA SVEČANA OBLEKA A- rv /T SODOBNIK ILIROV K p L T ANNE FRANK K P LJUBOMIR NEDIČ VELIKAN KATRAN ŠIRJAVA REKA V GANI 0 T T OGNJENO RDEČA BARVA S K P L A T RDEČI KRIŽ TITRACIJA T 1 r tx 1 tx /v K/ J E ARTUR TAKAČ h T ZADNJA OKONČINA PRI ŽABI K K Pv K DOKTOR K ZAŠČITA KNJIGE r DIVJE GOVEDO Z VELIKIMI ROGOVI A) V O UMETNA RADIO- AKTIVNA KOVINA (Am) A h k voz z PLOHOM A fe HUMO- RISTKA PUTRIH Srečna nagrajenka julijske številke je: Majda Jurjec iz Loke pri Žusmu. Nagrado, ki jo poklanjajo Trgovine Jager, vam bomo poslali po pošti. V novi nagradni križanki so pokrovitelj Trgovine Jager, Prvomajska 29, Rogaška Slatina. Nagrajenec bo prejel bon v vrednosti 15 evrov. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 25. avgusta 2014 pošljite na naslov: MediaStar založništvo, d.o.o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite po elektronski pošti: urednistvo@sentjurskenovice.si. iiiiuiimiiiiiiiimiimmiiiKisii! .................................................................................................................................. niiimniHKaimmomiiiiiiisun \ AVGUST Nagradna križanka i 1 Naaradno aeslo: 1 1 Ime in priimek: i Naslov: i 1 E-pošta: i Kuhamo z VAMI Recept AVGUSTA Pica iz bučk Sestavine: • 2 srednje veliki bučki • 1,5 dl paradižnikove omake • 1-2 paradižnika • 2 stroka česna • nekaj listkov bazilike • dve pesti grobo naribane mocarele • pest naribanega parmezana • olivno olje • sol Priprava: 1. korak: Oprani bučki po dolgem narežemo na pol cm debele rezine in jih naložimo v pekač, ki smo ga na tanko premazali z olivnim oljem. Posolimo, pokapljamo z olivnim oljem in pečemo približno 10 minut v pečici, ogreti na 180 °C, da se bučke zmehčajo in rahlo zapečejo. 2. korak: V paradižnikovo omako vmešamo na drobno sesekljan česen, narezano baziliko in malo posolimo. Paradižnik zrežemo na tanke rezine. 3. korak: Pekač z bučkami vzamemo iz pečice in temperaturo povišamo na 200 °C. Po bučkah polijemo in enakomerno razporedimo začinjeno paradižnikovo omako, nato pa obložimo še z rezinami paradižnika. Na koncu potresemo še z naribano mocarelo in parmezanom ter v pečici pečemo še nekaj minut, da se sir stopi in zlato zapeče. Za lepši dan (37) HOROSKOP Mesečni horoskop za vas pripravlja jasnovidka Suzana. OVEN (21.3.-21.4.) Čeprav imate radi zabave, boste ta mesec nekoliko bolj umirjeni in se boste umaknili v svoj svet in uživali v svojem miru. Vendar tu in tam najdite kakšen trenutek za sprehode v naravi ali vsaj zavijte malo v trgovine. BIK (22.4.-20.5) Prejšnji mesec je bilo toliko novega in toliko priložnosti, da naj bo zdaj res pravi čas za oddih. Opazili boste, da vam je ostalo še veliko stvari odprtih. Pri tem se je dobro spomniti tudi na stare prijatelje in z njimi v miru poklepetati ob dobri kavi in obujati spomine. DVOJČKA (21.5.-21.6.) Ponavadi se ne odločate na hitro, toda včasih nas življenje preseneti s priložnostmi, da ponovno naredimo nekaj zanimivega. Veliko se je dogajalo v juliju, zato zdaj ne pomeni, da ne smete nikamor in da se ne dogaja nič več. RAK (22.6.-22.7.) Pred vami je zabaven in uspešen mesec, privoščite si kakšno dobro kopanje, nadaljujte z masažo in zaključite vse skupaj z dobro večerjo. Kljub temu bo ostalo dovolj časa, da postorite vse, kar ste si zadali in načrtovali. LEV (23.7.-23.8.) Zelo boste občutljivi na dejanja in besede, zato se ne ozirajte preveč na dejanja drugih in naj vam besede ne sežejo pregloboko. Mesec je namreč dolg in tudi veliko bo lepih sončnih dni. Popestrite si jih na sprehodu v gozdu ali parku. DEVICA (24.8.-23.9.) Dopust potrebujete nujno, zato se ne obirajte predolgo. Tudi za malo denarja najdete odlično poletno idilo, naj bo to na morju, v gorah ali kar doma. Popestrite si dneve in poletje, ker lepo prehitro mine in nam ostanejo samo spomini. TEHTNICA (249.-23.io.) Za vami so naporni dnevi in teh nikakor še ne bo kar konec, prvi del meseca je namreč še vedno aktiven, drugi del pa bo veliko lepši in lažji. Posvetite se svojim hobijem v družinskem krogu ali s prijatelji. ŠKORPIJON (24.10.-22.11.) Vedeti morate, da ne gre vedno tako, kakor načrtujemo, vendar ima vse svoj razlog. Ne prehitevajte sami sebe, tu in tam se ustavite in opazili boste, da vam nič ne bo pobegnilo. Vedno vas bo vse pričakalo in počakalo. STRELEC (23.ii.-2i.i2.) Bodite kreativni in naredite nekaj za svojo dušo, kajti ostati samo pri obljubah in ne narediti nič, nima nobenega pomena. Začnite zadeve urejati bolj odgovorno, četudi ne po vrsti, in prišli boste do zastavljenega cilja. KOZOROG (22.12.-20.1.) V začetku meseca bo primeren čas za počitek. Posedajte doma na zofi ali na vrtu svojega naj ljubšega lokala z nekom, ki vam je blizu, in se zatopite v dolg klepet. Drugi del meseca posvetite delu in si naložite še druge dejavnosti, omislite si tudi fitnes. VODNAR (21.1.-19.2.) Že dlje časa se nič nikamor ne premakne, počutite se kot v slepi ulici. Včasih morate spremeniti kaj tudi sami pri sebi in se ne vedno ozirati na druge. Ko boste naredili ta korak, boste sami nad sabo presenečeni, koliko se vam dogaja. RIBI (20.2.-20.3.) Naj se sončni dnevi in sončni žarki poigravajo na vašem obrazu, odprite jim vrata na široko. Avgust bo za vas mesec zabave in veselja, zato ga le čim bolje izkoristite, zapolnite si vsak dan z novimi stvarmi in novimi idejami. Sporočila obcestnih plakatov so v zadnjem času tako enotna, da ne veš, katero hvali politične veljake in katero domače pivo. jt <4 Drage mladenke, ki na črpalkah tako uslužno očistite vetrobransko steklo, avto ima stekla tudi zadaj in ob straneh. •c Mr Gospod, ki rad poskrbi za svoj videz, je namesto drage pomlajevalne kozmetike kupil škatlo cigaret. Govori se, da kadilci umirajo mlajši. d Odločitev med sladoledom, pivom in mirom je očitno za nekatere drugotnega pomena. Nagajati je veliko bolj zanimivo. Svetujemo, da telefon odložite vsaj takrat, ko so pred vami na krožniku ribe. Res bi bilo nerodno, da bi vaša čvek prijateljica slišala, kako ste se na dopustu zadušili. a •4L Vsi bi imeli evropski denar, delali pa bi: nič. Sliši se kot projekt slovenske politike. Ib* Samo še malo in bo besedo stranka zamenjala beseda kult. Potem nam manjka samo še na prsih vtetovirano ime vrlega vodje. J