395
Obrtnijske zadeve.
%
Govor češkega poslanca Adameka
pri splošnem  razgovoru o  novi obrtnijski postavi v državnem
zboru 6. decembra.
,,Na uravnavo sedaDJih razmer našega obrtnijstva je razvoj čisto bogatinskega gospodarstva naše finančne in trgovinske politike, posebno pa L 1859. brez kacega prehoda pričeta neomejena obrtnijska svoboda imela od-ločiven vpliv. Naše finančno gospodarstvo, obsojeno po svojih vspehih, je znalo zmiraj manj premožnega prijeti z največo ostrostjo, z velikim bogatinstvom pa ravnati vedno po največi milosti in temu olajšati uničevalni boj proti revežu. (Pohvala.) Naše trgovinske pogodbe , posebno okoli 60. leta sklenjene, so naše trge prodale unanjim deželam , naše prevaževalne cene in naša colninska politika se je sukala po zmiraj tistih potih, slednjič je obrtnijski red od 1. 1859. izdatno pripomogel k propadu obrtnijskemu. Obrtna svoboda brez mej postane ravno nasprotna namenu, ako tekmovalni boj ni z enakim orožjem. Po tresku 1. 1873. so pač znali za podporo velike obrtnije potrebni zaup odpreti iz državnega denarja , a za povzdigo denarnega zaupa malemu obrtnijstvu so menda vpeljali le splošno oderuško svobodo in odpravili zapor zarad dolgov. (Pohvala.) V zadnjih 20 letih se je dunajsko prebivalstvo pomnožilo za 100 odstotkov , število samosvojih obrtnikov pa skrčilo za 7 do 10 odstotkov. (Čudenje.) Enake razmere so po vsem takrajnem cesarstvu, propad se kaže v čedalje večem številu posilnih dražeb, v čedalje veČem številu samomorov, izvirajočih iz razrušenega premoženja.
Jedro rešitve našega malega obrtnijstva je v tem, da se kultura demokratizira, to je, v ljudske roke da. Kakor država duševnemu proletarijatu nasproti stopa z ljudsko šolo, bi morala odpraviti tudi obrtni proletarijat; kakor se za razne stroke pri nas tirjajo bolj ali manj ostre preskusnje , pri^ veliko službah dobri dokazi sposobnosti, tako tudi delavec ne sme biti popolnoma brez vajetov. Kdor se svojega rokodelstva ni dobro naučil, mora nepopolne izdelke tje metati, svoje
396
premoženje, svoj kredit spodkopavati, delavec pride na kant in potegne za sabo vsacega poštenega delavca.
Za povzdigo obrtnijskega stanu se ne smemo vstra-šiti nobene žrtve. V ta namen je neobhodno potrebna osnova posilnih zadrug; le po teh se imajo obrtniki združevati in v boji za življenje krepiti. Nad, ki se stavijo v novi obrtnijski red, si ne smemo misliti tako daleč segajočih, toda tudi v nasprotno ne smemo pasti in nameravani prenaredbi odrekati vsako važnost; pre-naredba se mora dopolniti sistematično po dolgi vrsti ukrepov socijalnega in gospodarskega obsega.
Poraba vmesnih barantačev ali mešetarjev mora se odpraviti, toraj osnovati se izdelovalne (produktivne) zadruge za medsebojno pripravljanje surovine, strojev itd. Po skrbi za mednarodni promet morajo se iskati kraji za prodajo, prometni pripomočki se lajsi napraviti. Naglo in cen6 pravosodje je za naše gospodarske razmere velike važnosti. Delati je na to, da se malo obrtnijstvo odreši od tlačijoče ga moči bo-gatinstva, ravno tako se ne sme na strani pustiti re-šenje delavskega vprašanja, ki je v tako ozki zvezi s postavodajstvom o uboštvu in domovinski pravici.
Nasvet levice o prenaredbi nam kaže, koliko zamujenega nam je popraviti, kaže nam najbolje, kako malo se je v zadnjih desetletjih storilo za delavni del našega prebivalstva. Prenaredba, to je, poprava našega obrtnijskega reda je prvi korak za zadržanje še daljega propada malega obrtnijstva, mora se storiti brez zamude in z vso resnobnostjo. Lepih besedi je naš obrtni stan dosti slišal, meni se zdi, da je uže čas, da te besede postanejo dejanje,"   (Velika pohvala.)