J1. -њ.
y^ji* «.*
Љ,	xaЛ*.
*4,ал^4^Лу
BNaBtotraai у «Sbrife^ri SMS pOTv&s&Urcinn.
KuroSsfne Bsfu: Celo leto K 120 —., pol leta K 60*—, četrt leta K 38*—. Izven Jugoslavije: C«k> leto K 150'—. Inseratl ali oznanila, se za. s*femsjo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju ftffeneren popust Upravnjštvo sprejema naročnino, Sneerate in reklamacije.----Telefon št. 220.
Neodvisen političen 1st za slovensko ljudstvo
Ö* ft'ftÄ'wIUcaa,.
-■wми*шд^?меав»иуиимј««»ми»|и<ииига	im — n im n HH'WI
Ba&rftsop. «liri© 2S4L јаи.таааж»јга 1921.
Рмшпехаа StevOka stene 1 kfoxw.
»Straža* Izhaja v pondeljek, sredo ta petek. Uredništvo in upravnlštvo je v Maribora, Koroške cesta ši 5. — Z uredništvom se more govoriß vsak dan samo od 11. do 12. are dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.-----------Telefon št 220.
Letnik ХШ.

ЗГ—▼ I.:	*
flli ni izhoda 1
V Beogradu vlada politična stagnacija. Konstituanta ne dela. Ljudstvo je pričakovalo od nje veliko, a namesto realiziranja svetlih upov doživlja razočaranja. Iz optimistov posta jajo pesimisti, iz zadovoljnežev nezadovoljneži. Kje je vzrok?
Demokratsko-radikalna vlada prihaja pred zastopnike z recepti in z „jelovnikom‘% ki ga večina odklanja . iPašič ne more naprej, ker ga demo -krat j e ne puste ,k pametnim tradicijam radikalne stranke in tako stojijo ob strani ali mu delajo najostrejši afront Jugoslovanski klub, muslimani, zem -Ijoradniki, ki ne zanikajo niti države, niti dinastije, niti današnjega družabnega reda. Da ne govorimo o radičev-cih, katere je rodila in krepila Pribi-Čovičeva laži-demokratska politika in\ jim po svojih praktikah — prisega in poslovnik — tudi sedaj onemogočuje sodelovanje v konstituanti, bodisi aktivno v vladi sami, bodisi vsaj o opoziciji.
Nepravi ljudje so na nepravem mestu pri vodstvu naše državne poetike. Nesreča je, da je prevzel Pašič za Vesničem od demokratov oremočno zastrupljeno dedščino in da se noče , ali ne more rešiti Pribi Čovičevega o-trova v svojem konceptu.
Ze v normalnih časih škoi-vjejo državi eksperimenti, še bolj seveda , ako se država šele urejuje m se. ustvarjajo temelji, na katerih naj sloni, m se razvija. Gotovo je tem boljše za njo, čim več zainteresirarnn iaktovjev jo gradi in urejuje.
Pašič je brezdvomno veiezaslužen politik. On je neporeeno naš prvi jugoslovanski in balkanski diplomat. Njemu se imamo Jugösio:ar.> /uliva-liti za marsikatero srečno reši lev zunanjepolitičnih vprašanj. Tudi globokega prepada med nami in Bolgari bi ne bilo, ako bi bil on za svoj koncept našel vsaj malo treznih od'očujočih giav v Sofiji.
Toda z razpletljajem noträiie političnih naših vprašanj Pašič nima sreče. Najbrž z notranje-političnemi razmerami cele naše države ni dovolj znan. Ima lahko o sistemih uprave in vstave nrimerno teoretično naobrazbo, ali vsa dosedanja njegova dejanja ш izvajanja kažejo, da ima premalo praktičnih izkušenj. Tukaj ga visoko prekaša njegov politični drug Pro tič.
Profič je politični 'veleum. Ima najtemeljitejšo teoretično predizobraz-bo in je graniten značaj. On je vsled tega tndi pravi duševni oče in organizator radikalne stranke. Nabral si je tudi v naši novoustanovljeni državi kot mož na vodilnem mestu izredno mnogo praktičnih izkušenj, ker ie vedno z bistrim očesom motril vse pojave in toke v naši državi.
Ustavni načrt Protičev ni delo teoretika, živečega „proeui negotiis“, je temveč sad politično znanstveno ana -hze obstoječih, torej v narodu živili <n delujočih historičnih, geografskih , kulturnih in gospodarskih čini tel jev m pomenja njih sintezo; odnosno je rezultanta vseh glavnih komponentk. Poš doben je veletoku, ki zbira vse glavne struge in reke v en sistem.
Markovičev načrt je rezultat mladega političnega znanstvenica brez potrebnega niza izkušenj in le povrh poslabšan pod zlim vplivom demokratov, katerim je stranka več kakor dr žava in fantom več kot realnost.
Nesreča je, da je šel Pašič reta demokratov in Markovičeva, in ne vsaj v glavnem pota Protičeva. Posledica tega njegovega koraka je dan’š-nje mizerno politično stanje: konsliiu-anta ne more z delom naprej in ako pride, ne bo ustvarila prav ničesar , kar bi odgovarjalo hotenju velikega dela, da ne rečemo naravnost og.*o t-iie večine državljanov ter bi nosilo naselji pečat solidnosti* umestnosti in s
Hesrečna meja na severu.
(Dopis iz svečinskega kota.)
Iz poročila petkove „Straže“ (Št, S) smo posnel, da smo pri določevanju meje med Jugoslavijo in Nem. Avstrijo doživeli težak poraz. Po večini slovenske občine Boč* Gradišče, Klanci, Vrhovce, Pesnica, Star potok, Spi črnik, Slatina, Račane, Belič, Spiljska Kresnica in Spilje.,- ki štejejo po ljudskem štetju leta 1910 okoli 6000 Slo -vencev (v resnici pa gotovo do 10,000) so vržene v žrelo gladnemu nemške mu volku. Lepa je ta zemlja, ki jo zgubimo. Pojdi in poglej si izpred cer kve Sv. Duha slikovit svet, ki ti leži pred očmi na vzhodni strani! Tje gor do lučanske kotline, do Gomilice in Ernovža se Se razteza najsevernejši konec vinorodnih , Slovenskih goric. Tu ne najdeš samo slovenskih krajev nih imen, , ampak tudi'rodbinska imena imajo slovensko podlago: Lopič, Virtič, Jaušnik, Kebrič, Jarc, Bračko,. Elžnik, MikuŠ itd, ali to niso nekda -nji. Slovenci ?
Sedaj pa poiščimo vzroke nesrečno določene meje na severu, Mi, ki smo tukaj na meji tepeni, ko so nam ljudje okamenelega srca, kakoršni so bili. v komisiji, odrezali naša posestva, naše sorodnike, imamo menda pravico, da javno označimo krivče te naše nesreče.
1.	krivec je Pariz. Angleži in Francozi so se kar naenkrat zaljubili v „devico“ Avstrijo in mi trpimo sedaj' vsled te ljubezni. Se menda že kesajo. Računali so: • Ce bomo Avstrijk dajal5; eukrčke, bo pozabila na združitev z Nemčijo, A sedaj je javna tajnost, da čas, ko bo segala Velika Nem čija do Spilja, ni več daleč.
2.	krivec je naša slaba diplomacija. V mirovni konferenci so sedeli po Večini ljudje, ki se jim je zdelo pre -bagatelno se kregati za naše severne slovenske kraje. Da smo rešili ozemlje med Muro in Dravo ter Prekmurje pa se imamo itak zahvaliti le neumorno delavnemu dr. Kovačiču m dr. Sla viču. Tudi naša delegacija v razmejitveni komisiji je bila silno nesrečno izbrana. V njej ni bilo elementa, ki bi z vehemenco in z mirnostjo ob enem zavračal drzne nemške zahteve. Obtožujemo tu pred vsem dr, Pitamica, da je zelo, zelo površno izvrševal svojo misijo-. Sprejemal je rad raznovrstno šarže. Vso spoštovanje sicer pred g generalom Pliveličem kot glavnim članom naše delegacije, a tudi ta go-
tem trajnosti. Kajti če mislijo ustva -riti in vsiliti z Riharjevimi nasilstvi in sofizmi ter otročjimi šikanami „usta -vo“, se bo izkazalo, da je bilo Paši-čevo delo brezplodno in da je bilo škoda moža, ki je šel pod Ribarjev klo - ' buk. Stari, v zunanji politjki izkušeni iri tja spadajoči državnik bo uničil svoj sloves s svojo notranjo politiko , ter zapeljal državo samo v ustavne boje. Pomenil bi začetek težkih političnih borb, ki bodo ovirale konsolidacijo države in njen gospodarski razvoj,' ker bo ob teh bojih zaostajala rešitev gospodarsko-ekonomskih ir; soei-jalnih državnih nalog. Nedogledn« p lahko škoda za ugled in gospodarsko moč države na zunaj in tudi blagostanju državljanov na znotraj.
Imaipo pa še trdno upanje, da se to ne izvrši. Radikalni klub in radi -kalna stranka naj ne izgubi iz vidika svoje zgodovinske tradicijoneme ulo -ge kot nosilka državotvornosti. Radikalci so politično vzgojili svoje ijird -stvo, oni so vodili najčistejšo in naj -konsekventnejšo politiko za narodno osvobojenje in ujedinjenje, bili ra so tudi edini dosledni branitelji prave državljanske Svobode, kjer pride poecb-nec do svoje individualne veljave, toda ne na škodo družbe in delo
V radikalnem klubu so s'cer znaki, da ta tradicija radikalcev, ki daje
spod — odkrito rečeno — ni bil poseb no vnet za rešitev prej imenovanih krajev. Nek jugoslovanski član raz -mejitvene komisije se je celo resno izrazil: „E, kaj! To so ja povečini švabski kraji . .“ In pomislimo: Ne general Plivelie, ne g, dr. Pitamic nista vešča francoskega jezika. Značilno je, da je moral vodja nemške delegacije opefovano ■ biti tolmač jugosio _ vaiisfcim delegatom napram Francozu, Angležu in Japoncu . , . Beograd, Beograd! Kako si izbiral, ko si določeval može, ki so soodloöevali o naši usodi! Mi te obtožujemo!
3.	krivec je dr. Grega Žerjav. V Mariboru se še gotovo spominjate pogajanj v času od 9. do 13. februarja 10-19 med štajerskim deželnim glavar, jam dr. Kaariom in dr. Žerjavom. Gete generala Maistra so takrat imele zasedeno Radgono, celo železnico Rad ' gona—Spilje, Cmurek, Spilje In Lučane. Položaj je bd tak, da bi se bile naše. čete tedaj .v nekaterih dneh po, - . mahnile dalje proti Lip nič; ... To ■ so v Gradcu /vohali, Nasledek tega ie bil sestanek dr. Kaana in dr. Žerjava v Mariboru. Dr, Brejca tedaj baje ni bi lo Ljubljani in dr. Žerjav se je sam pooblastil, da se pogaja z Nemci. In sicer brez vednosti odločilnih sloven -skill faktorjev v Mariboru. Le slučaj je hotel, da so zvedeli za pravi namen Kaan-Zerjavove konference tudi mariborski rodoljubi obeh strank. A Žerjav je že poprej v neposnanju razmer koneediral Nemcem železnico Spilje—Radgona, Lučane in Cmurek, Da še več! Pristal je kot delegat deželne vlade, da smejo Nemci nazaj v Apačko kotlino. To je žalostno zgodovinsko dejstvo kot predigra sedanje nesrečne meje na severu! Da bi se bil ta mož vsaj poprej nekoliko orientiral pri mariborskih rodoljubih! Tia Žerjavov, nesrečni korak je eden .glavnih krivcev, da smo na severu toliko zgubili, da nimamo danes ne Radgone ne železnice, ne Spilja, ne Lučan ! Trpeči Slovenci na severni državni meji ga; obtožujemo!
Udati se moramo v usodo . . A ko se bomo ozirali tje čez novo mejo bo naše oko vedno solzno, naše srce vedno- napolnjeno z bridko žalostjo in z,velikim srdom nad onimi, ki so krivi naše in naših nesrečnih bratov nemile usode!
stranki moralno in materijelno sim in upravičenost do obstoja, nekoliko pod pajdaštvom z demokrati Pribičevičo vega kova bledi, ker pretijo omami i nekatere politike prak ike in metode Tiszovih učencev, ki s svojim majh -nim obzorjem rušijo, namesto da bi zadali.
Zato kratko: prave može na prava mesta! Namesto sofizmov in nasilja sporazum, namesto eksperimentov sistem! Brez muslimanov, brez Hrvatov in brez Slovencev in Brinjevcev, ali celo proti njim'ustava ne bo trajna in ureditev ne dobra.
tazsiperals.
Pod gornjim naslovom je izšel v
5.	, številki beograjskega „Balkana“ značilen članek, ki osvetljuje razmere v naših uradniških centrih prav drastično. „Balkan“ piše:
„Današnje stanje državnih financ in resna potreba, da se zmanjšajo izdatki', so izzvali nujno potrebo, da u-kinejo čimprej vsa nepotrebna mini -strstva iii da se odpusti nemudoma vse nepotrebno in nekvalificirano u -radništvo. Od tega, odloka do končne izvršitve je pot iz razumljivih razlogov zelo dolga. Korupcija in protek-eija bosta izigravali tudi to akcijo, a-
ko javnost ne bo odločno zahtevala konec razsipovanja z državnimi sredstvi. Poslušati moramo pritožbe uradnikov, da je v vseh ministrstvih zaposlenih veliko število žensk, nekatere v službi, druge zabeležene „u plat -nom spisku“ „Službenice“ in ukazne dame demoralizirajo službene odnoša-je v pisarnah in uradih. Njih „težavni“ posel obstoja v tem, da se vozijo z avtomobili na izlete, da se izpreha-jajo na kor zu, da supirajo v najdraž-jih restavracijah in, da dobivajo kot „nagrado“ za nočne „napore“ službe proste predpoldneve. In vse to se pla Ča iz državnih blagajnie. Tega mora biti konec, ker obstoja nevarnost, da bodo visoki davki upropastili držav -ljano in mora privesti tako razsipova-nje državnega denarja v bankerot. Predvsem bodo morali iz ministrstev odstraniti tiste, ki so uvedli to korupcijo. Nemogoče je, • zahtevati od našega izmučenega naroda, da plačuje celo armado nesposobnih generalnih direktorjev, načelnikov, inšpektorjev in šefov z visokimi naslovi, in praznimi glavami. — Direkcija plena stoji pred likvidacijo.' Ker so njena skladišča prazna, so jo že davno zapustili tisti* ki so uvideli, da ne morejo več „trgovati“ in da morejo živeti od gole plače. To je razsipovanje. Parazite bo treba iz proračuna črtati. Stroške,, ki jih je povzročala ta škandalozna korupcija, pa naj nosi velika državna gospoda sama. V. drugem slučaju mora naša .država resnično bankmtirar ü.“ Brez‘komentar a! —
Mfidrana secira — poljski selo.
„Samouprava“ glavno glasilo radikalne stranke in njenih voditeljev. Pašič» in Protiča, je priobčila dolg u-vodnik zoper kvalificirano večino, kar kor jo zahtevajo nekateri za ustavodajno skupščino, ter imenuje tako večino „poljsko veto“ In pravi, da moramo dvomiti, ako so iskreno za narodno jedinslvo oni, ki to zahtevajo.
Vsako narodno predstavništvo se opira na načelo večine. Kar hoče večina glasov, to naj obvelja, Proti te -mu se ugovarja, da je večina večkrat lahko samo slučajnostim, zelo majhna, tako da ni.pravi izraz narodne volje. Recimo, da bi v neld zbornici bilo 400 poslancev, a bi jih za neko postavo glasovalo 201, proti pa 199 In je po -stava sprejeta. Proti takemu sklepa -nju ugovarjajo, da je tako majhna ve čina često čisto slučajna, od nasprotne stranke jih Je par radi bolezni ali iz drugih razlogov zadržanih* par drugih se da pregovoriti ali podkupiti. Torej ne gre, da bi se zelo važne postave delale s takimi majhnimi vo -Cinami; ampak zahtevajo zanje tako -zvane „kvalifikovane večine“, to je do ločbo, da mora za neke gotove stvari glasovati dve tretjini ali celo tri četr’ tine navzočih, da je sprejeta. Tudi za našo ustavodajno skupščino zahtevajo nekateri tako večino, a „Samouprava“ nastopa odločno proti taki zalite vi.
Ako je večina slaba — pravi — i-ma opozicija možnost, da proti nji nar stopi, jo vrže in sama prevzame vlado. To je njena pravica in kolikor slabšo večino ima vlada, toliko lažje jo opozieij'a vrže. Nima pa opozicija pravice zahtevati, da vlada ne sme vladati, ako nima velike večine. Ako ne zadostuje navadna večina, nimamo nobene meje za zadostno večino, šli bi vedno dalje dokler ne pridemo do „poljskega veto“. V stari poljski državi je namreč obstojal takozvani „veto“. — to je vsaka'postava je morala bili sprejeta soglasno. Ce tudi je sam j e-den poslanec rekel: „veto“ (prepovedujem) je načrt propadel, Radi teua seveda ni bilo mogoče skleniti nobene aostave in v državi je nastal tak nered, da je država razpadla. V resnici
če ue zadostuje navadna večina, ne remo., čemu bi zadostovala dve ir*4 inska. Prišel bo kdo drug, ki bo zaate-val tri četrtinsko, zopet kdo drug šti-ripelinsko in tako bi zares prisu do poljskega „veto“., Dalje ugovarja „Samouprava“, da bi na ta način ena tretjina poslancev držala v pesti dve tre 4|ini. Vzemimo,, da je v neki zbornici 300 poslancev, za neko postavo jih je 199, proti pa 101. Ker ni dvetretjinske večine, postava ne obvelja. Ako bi torej hoteli kaj skleniti, bi se morali po prej pogajati z manjšino, jo podkupiti ali pregovoritii da se nekaj mož od manjšine odstrani in tako obvelja dve tretjinska večina. Večinja bi na ta na-šin morala nositi vsa bremena vladine odgovornosti in vse delo, manjšina hi pa uživala vse. dobrote, ker bi vsak čas lahko pritisnila na večino, da ji da to ali ono podkupnino. Na ta način mora zavladati v državi korupcija.
Tako „Samouprava“. Navajamo njene razloge, da uvidijo čitatelji, kakšne razloge imajo Srbi proti kvaliii-kovani večini.
Stališče 'Jugoslovanskega kluba pa je, da zadostuje za navadne postave in vse politične parlamentarne akcije navadna večina, za ustavo pa mo ra biti dvetretjinska večina, ker vidimo v tem trdnost, ozir. garancijo proti pokrajinskim, plemenskim in tudi stanovskim strmljenjem majoriziranja m vsiljevanja volje drugega.
Politični pregled.
JUGOSLAVIJA.
V	Beogradu konštituanta ne zboruje, ampak se bo vršila prihod -nja seja danes ali pa jutri. Casniška poročila iz Beograda se kolovratijo krog pogajanj za spremembo poslov -ruka in krog podrobnosti, ki so se do-igrale pri pogrebu vojvode Mišiča 22. i. m.
Demokratsko časopisje po -šilja v javnost vesti, da se poslovnik ne bo spremenil in da se bo ustava vsilila trobratskemu narodh brez so -delovanja ljudske volje Hrvatov in Slovencev. Na teh vesteh je toliko resnice, da doslej ni mogel Pašič pre -govoriti za podporo vladine večine niti zemljoradnikov, niti muslimanov. Pašičeva vlada se hoče dasi brez večine ohraniti na krmilu, radi tega tudi neprestana pogajanja z zemljorad-niki ter muslimani, ki so zgolj zavlačevalnega značaja.
V	imenu r a d i č e v c e v se j e dogovarjal s Pašičem in raznimi klubi dr. Basariček, ki je vselej ter povsod naglašal glavno krivdo nesodelovanja radičevcev v konšt tuanti samo radi radikalno-demokratskega skrpu -cala poslovnika in prisege,. Naše časopisje pa je mnenja, <w bi Radič s
svojo poslansko gardo vel'ko prej u-gnal vladne radikale in demokrate, a-ko M ne streljal svojih protieentrali -stičnih pušic iz Zagreba, ampak bi se postavil s svojimi kolegi za upravno samostojnost Hrvatske v Beogradu samem.
Z e m 1 j o r a d n i k i in dr. Trum bič bodo začeli porazgovore z radičev ci te dni v Zagrebu.
N o v; i f i n a n č n i minister bo baje „demokrat“ V oj a Marinkovič.
V	verifikvcijski odbor je prišel kot namestnik Stojana Protiča elan Jugoslovanskega kluba dr, Tu-nič.
AVSTRIJA.
Avstriji zagotavlja pomoč Francija z obljubo, da jej bo stavila na razpolago žitne pribitke in pripo -mogla do milijardnega posojila.
ITALIJA..
Italijanska zbornica bo sklicana za 26. t. m. Koj prva seja o-beta veliko burnost radi slabe in po-draženja prehrane. Govori se celo, da namerava Giolitti razpustifii zbornico in razpisati nove volitve.
FRANCIJA,
Novi Brian d o v kabinet je dobil koj pri prvem glasovanju zaupnico. Od 643 poslancev je glasovalo za zaupanje 475, proti pa samo 68.
Pridobivajte naročnike!
Politična poročila.
p OBČINSKE VOLITVE v Sloveniji? Demokratska glasila so razbob-nala vesti da je dr. Kukovec v ministrskem svetu dosegel, da se bodo v Sloveniji kmalu vršile občinske volitve na bazi volilnih imenikov za kon -štltuanto. Naša stranka stoji odločno na stališču, da se morajo čimprej izvesti občinske volitve. Zavlačujejo jih edino demokrati. Ko je bila naša stranka v deželni vladi, je izdelala moderni občinski volilni red, po katerem bi tudi naše vrlo ženstvo dobilo volilno pravico. Prestolonaslednik je tozadevni zakon že potrdil s svojim podpisom. Ne razumemo, kako more sedaj dr. Kukovec razglašati, da se bodo občinske volitve v Sloveniji vršile „na podlagi imenikov za konstilu-anto.“ To je čisto navadna goljufija! Zakon je zakon! Regent je podpisal občinski volilni zakon za Slovenijo in mi z vso odločnostjo zali evamo, da se vršijo občinske volitve do pičice na podlagi tega pravičnega i zakona. Z pravičnimi zakoni in vladarjevimi pod piši vendar ne more minister dr, Kukovec verižiti ali delati kravjo kupčijo. Igra, ki jo v tej zadevi igrajo de-тпокгаГЕ, ni samo grda, ampak je ostu dna, Radi bi se še umetno držali nekaj časa nad vodo, zato poskušajo vsa sredstva v dosego svojega namena, Ali morda misli dr, Kukovec preko veljavnega zakona „izposlovati“ za občinske volitve v Sloveniji kak oktr-oa? Samo poskusi naj kaj takega!
p BERAČIJA PASICEVE VLADE. Na kako trhlih tleh je pozidana Pašičeva .vlada, nam najbolje svedoči beračija pri zemljoradnikih in muslimanih. Zemljoradniki so skrpucali o-nih 20 točk iz svojega seljačkega programa in jih predložili starosti Paši-ču kot pogoj za vstop v vlado. Pašič se je kot trezno resen politik gotovo posmihal bedastim zahtevam zemljo -rednikov, kimal in se vdal. Zemljo -radniki pa se kljub sprejetju onih 20 točk od strani Pašiča branijo stopiti v vlado, ker je nastal v stranki sami spor, ki bo prej ali slej imelza-posle-dico razsul stranke, ki kot preostro razredno bojna itak ne zasluži političnega življenja. Za muslimane hrani Pašič še vedno zlato jabolko agrarno reformnega porlfolja, a niti s to vabo jih doslej ni mogel speljati, da bi u -klonili svoj veleposestniški tilnik v po-služni vladni jarem. Starosta Pašič je sedaj v škripcih, ker vlada nima ve -čine in je brez hrvatsko-slovenske pomoči. Da bi pa Pašič prikril kritični položaj obstanka svojega kabineta, že zopet razglaša po Beogradu in * v no-vinah, da se bo začel ponovno pogajati z zemljoradniki in muslimani, ki so v upu še edina rešilna bilka, katere se še lahko oklepajo vladni radikali in demokrati. Pašičeva neprestana pogajanja imajo namen, zavleči ta vladni kritičen položaj, dokler se vsaj nekoliko ne razjasni politično obzorje in pridobi premoč vlada ali pa opozicija z Radičevo pomočjo.
p RADIČEVCI gredo v Beograd? Beogr. „Pravda“ javlja, da je po njenih informacijah Stjepan Radič sklenil, odpotovati pondeljek z ostalimi po slanci svoje stranke v Beograd.
Pnewns vest!.
d G. ŽUPNIK VRACUN v Smi-kiavžu je 22. januarja popoldne ob 3. uri umrl. Pogreb bo v torek 25. januarja ob 10. uri dopoldne,
d f LUKA SVETEC. Dne 21. t. m. je v Litiji mirno v Bogu zaspal e-den izmed najstarejših naših rodoljubov. Notar Luka Svetec, ki je doživel svoje 95. leto, se je rodil 8. oktobra 1. 1826 v Podgorju pri Kamniku, obis -4.ovaI šole v Kamniku in Ljubljani in odšel pozneje na Dunaj, kjer se je posvetil pravoslovju. Po dovršenem študiju je služboval kot sodni uradnik po raznih krajih na Kranjskem in na Hr vatskem in se je pozneje, še kot mlad mož, posvetil politiki. Izvolili so^ ga v ceželni zbor, pozneje tudi v državnega. Pokojnik se je bavil v dobi ilirizma tudi z lenosloviem in si je na tem roliu pridobil veljavo. Bil je vedno v svojem življenju prvoboritelj za uje -dmjenje troimenega naroda in je to i-dejo povdarjal posebno ob priliki slovenskih taborov. V visoki starosti je
mož doživel udejstvitev svojih idealov. Bodi mu zemlja slovenska lahka!
d POGREB vojvode Mišiča v Beogradu se je vršil 22. t. m. ob udeležbi vseh beograjskih dostojanstvenikov dvora, cerkve in politike z vsemi ce -remonijami, svečanostmij ter govori. Naslednikom Mišiča se imenuje Petar Bojovič, komander prve armijske oblasti,
_ d NEKAJ O RAJNEM vojvodu Mišiču. Blagopokojni vojvoda je bil vehk prijatelj Slovencev in se je do -ka;i rad razgovarjal s slovenskimi poslanci v Beogradu. Ob priliki naše o-fenzive na Koroškem so se razgovar-jali poslanci Jugoslovanskega kluba z Mišičem in pri tej priliki jim je razodel, pod kakimi duševnimi vtisi je'on svojčas porazil Potioreka in Franka uri Valjevu. Prodno je začel vojvoda Mišič zmagovito ofenzivno akcijo pri ’Valjevu, je obiskal grobišče svoje rajne matere, ob materinem grobu se je, zaklel, da bo zastavil vse svoje moči ter zmožnosti, da otrese narod in domovino po rodoljubnih ciljih in nau -kih, katere mu Je vcepila v srce njegova mati. Obisk materinega groba je rodil v Mišiču sklep:	Po materinih
naukih začeti boj za osvoboditev do -movine, v tem boju zmagati ali pa pogine on in narod. Koj po posetu ma -terinega grobišča je zasnoval rajni vojvoda ono valjevsko akcijo, ki je u-spela za Srbe tako zmagovito. Iz tega dogodka, ki se nam je ohranil iz ust vojvode samega, nam odseva materin vpliv na srbskega junaka in vojaškega velikana. Tudi naš kralj Peter je dokaj dobro znal ceniti Mišiče-ve zasluge za Srbijo. Po znani solunski ofenzivi je starostni kralj Peter , do solz ginjen, objel Mišiča in mu zatrdil očetovsko hvaležnost z beseda -mi: „Sinko moj, ti si mi spasio zemljo.“ Od solunske ofenzive naprej je bil vojvoda Mišič kralju Petru vedno sinko. Regent Aleksander je večkrat no kaki beograjski vojaški paradi vodil srbske gardne čete pred stanova * nje bolnega Mišiča, kjer je izkazovalo vojaštvo pod poveljstvom regenta vojvodi vojaške časti.
d VOJVODA_ MIŠIC je leta 1919 obiskal tudi Maribor, kjer si je ogledal tukajšnjo vojaško realko.
d NADUČITELJ USTRELJEN , Dne 20. t. m. zjutraj ob /49, uri je posestnikov sin Jože Petan iz Sromelj, po domače Godier, na lovu, slučajno, nesrečno ustrelil svojega najboljšega prijatelja, lovca, nadučitelja Dragotina Rumpret. Strel ga je zadel smrt-nonevarno. V teku četrt ure Je gospod nadučitelj izdihnil svojo blago dušo . Svetila mu večna luč!
d SMRT v visoki starosti. V Dolu pri Hrastniku so pokopali dne 16. t. m. Nežo Draksler, najstarejšo • ženo v župniji. Rajnica je dosegla visoko starost 92 let. N. v m. p,
d SMRTNI SLUČAJ. Dne 15. t. m. je umrl pri Sv. Tomažu pri Ormožu gostilničar in posestnik Mat. Caf, brat pokojnega g. dekana Jak. Caf. Bodi mu zemljica lahka!
d UMOR v Posavju, Na Vrbini sd našli pred kratkim truplo nekega hr-vatskega seljaka, kateremu so zločinci ukradli voz, vprego in denar. Aretirali so nekega Spillerja iz Dobove, ki je osumljen, da je izvršil omenjeni zločin.
d BRUTALNI DETOMOR. Mariborska policija je aretirali dne 20. t. m. v Studencih tamošnjega brivca A-pačnika in vdovo Kramaršič radi detomora, ki so ga slučajno razkrili šele po več mescih. Med Apačnikom in Kramaršičevo se je razvilo ljubavno razmerje, kar domačinom ni ostalo neprikrito. Leta 1919 so se pokazale posledice razmerja in vdova je povila o-troka, ki je bil staršema zelo na poti. Sklenila sta ga spraviti iz sveta in v ta namen naprosila neko že večkrat predkaznovano babi90, da umori, otroka. Babica je polila otroka ob navzočnosti staršev s špiritom in ga nato sežgala. Za ta zverinski posel je dobila 1000 K nagrade. Nihče ni slutil ničesar, ker so domačini pri Kramaršičč-vih mislili, da se otrok giahaja pri A-pačniku. Zločin je težil vest obeh zločincev in Kramaršičeva ni imela več miru v hiši; zato jo je prodala za 9S tisoč K. Razmerje med ljubimcema s-je pričelo ohlajevati. Apačnik se je v-dove naveličal ter jo je nekega dne ! zapustil. Ker je ob tej priliki vzel s
seboj tudi njeno uro in verižico, sta. se sprla. Mati je poslala hčerko k brivcu z zahtevo, da naj ji vrne <sie-njena dva predmeta. Apačnik je dek-hco pretepel, jo vrgel na cesto, ona je pa odšla na policijo, kjer je r razburjenju odkrila ves zločin. Policija je izročila Apačnika, zverinsko mater, in babico sodišču. Kramaršičeva je dobila po aretaciji histerične napade, in se obnaša kakor zblaznela. Z ar losten slučaj, ki jasno dokazuje, kam privede brezverska brezvestnost..
d PRIJET VOJNI ZLOČINEC., V, Rotoru so prijeli majorja nemško-av -sirijske vojske Teodor Kalika, ki je prišel, da dvigne tam deponirano pohištvo. Kot avstro-ogrski stotnik je dal za^ časa vojske popaliti par hercegovskih vasi, pobiti 200 ljudi ter je'ropal po hišah in odvedel pohištvo.
d NAČRT ZDRUŽENJA pravoslavne in češke, narodne cerkve. Češka narodna cerkev je imela zadnje dni svoj shod v Pragi. Tega zborovanja so se udeležili zastopniki: srbske pravoslavne cerkve, ruske, anglikanske, in češke protestantovske. Na zboru je referiral obširno znani dr. Zahrad -nik, ki je konštatiral, da bodo poga -Janja glede združitve srbske cerkve s češko narodno kmalu zaključena. Od srbske strani vodi ravnokar omenje -na pogajanja vladika Dositej, ki je u-druženju s Cehi najbolj naklonjen.
d IZDATKI za avstrijsko vojaščino, Po mirovni pogodbi Avstrijia ne sme imeti stalne vojske, ampak samo neke vrste deželno brambo, sestavljeno iz samih prostovoljcev. Vrednost te avstrijske „milice“ je manj kot nič in številno je tudi zelo slaba, zato pa zelo draga. Lansko leto je stala ta armada brezposelnih potepuhov 590 milijonov, letos so stroški preračunjeni na čez 1000 milijonov, torej Še enkrat toliko. Ta avstrijska armada stane torej več, kakor je stala cela armada v nekdanji Avstriji.
d NEPOŠTENI HOTELI. Dunaj-S/u s anovanjski urad je zahteval 83 hotelov, ki služijo izključno umazanim namenom za stanovanja. V resnici je Ш nekaj nezaslišanega, Ш stoje v mestu, kjer je ,tako pomanjkanje sta -novanj, velikanske, deloma po štirinadstropne palače, izključeno na razpolago razuzdanosti. Toda gospodje' la stmki so petični in imajo zvezo, obr -inli so se na upravno sodnijo in so menda zmage gotovi. Mestni odbor je naročiLstanovanjski komisiji, naj se z lastniki hotelov pogodi dobrim, po -torn oči vidno sluti, da bo sodnija od-, a dr°d nh in za petične gospode. Taki hoteli delajo tudi veliko konkurenco drugim poštenim hotelom, ki ne delajo umazanih dobičkov,, škodujejo tujskemu prometu, ogrožajo javno var nosh itd. toda lastniki so veliki in u-gledni gospodje.
d ZAPLEMBA Friderikovega posestva,. Cehosiovaška vlada Je zaple -nila na češki zemlji nahajajoča se posestva habsburškega nadvojvode Friderika.
d NEREDI V ITALIJI. Kakor listi poročajo, so se stepli v Castella -mare di Stabia pri Napol.;u komunisti in fašisti. Fašisti so nato uprizorili divji boj za magistrat in je blo.v tej bitki šest mrtvih in 50 ranjencev. —-Nasitavljenci družbe Assicuracioni Ge nerali stavkajo, — Agitacijo za stavko^ širijo med telegrafskimi in telefonskimi nastavljenci, V provinci Vit -torio Voneto in v Treviso je izbruhnila generalna stavka. V Brescüji so sto pili kovinarji v stavko.
d VZPOSTAVITEV normalnega prometa z Italijo. V ministrstvu za promet izdelujejo načrt o vzpostavitvi normalnega prometa med našo državo in Italijo. Istotako bodo vzpostavili promet med Rumunijo in Italijo preko ozemlja naše države.
d MORILEC Essad-paše. V Valo-no je dospel Etsch'em Rustori, morilec Essad-paše. Njegovi pristaši so mu priredili ob tej priliki burne ovacije , ga pozdravljali kot rešilca domovine ter ga nosili po mestu.
d NEKAJ O GRŠKI VOJSKI r Naj večji vojaški škandal v dobi svetovne vojne je bilo romunsko vojaštvo, ki je bilo tako tepeno od Nemcev, kot nikdo drugi.. Menda Še slabši vojaški materija! kot ga posedajo Romuni, i-majo še danes Grki, M so odnesli srečno svoje zajčje pete iz svetovne borbe. Ker so igrali Grki v svetovni voj-
24, јашгавја 1Ш,
■ski vfögo ctolgouhcev, so se spustili se daj z „bogato vojno“ skušnjo nad u-■ '.ogo Turke v Mali Aziji, ki tudi men da riso bogzna kaki junaki. Mesto vo|a*. đav® so doživeli Grki v bojih s Turki poraz, katerega ne bodo več pojarerfi. K zrahljani grški vojski, ti so je tepena zatekla v Smirno, gomazi toliko strahu pred Kenialisti, da zahteva grško vojaštvo, da se ga prebija domoy. Potomci nekdanjih ju n as kih Grkov, ki so klestili Perzijane doma in po Azijk se presneto slabo kažejo v junaštvu.
d NEMŠKA EKS-CESARICA na smrtni postelji. Kakor javljajo listom iz Dooraa, je stopila bolezen bivše cesarice v odločilni Stadij. Cesarica leži v agoniji ki, ne pozna nikogar več. Viljem stoji neprestano ob njeni postelji. Katastrofo pričakujejo dnevno.
d MEDNARODNA KONFERENCA sa razoroževanje. Zunanji odsek ameriškega parlamenta je odobril resolucijo, ki zahtevaj, da se naj takoj skliče mednarodno konferenco, ki bi se imela baviti s vprašanjem splošnega razoroženja. Pasus, v katerem so predlagatelji zahtevali, da naj- prisostvujejo na konferenci tildi delegati. Irske in Filipinskih otokov, je Odsek zavrnil.
d ATENTAT NA LJENINA. O atentatu na Ljenina javlja „Daily Te Negraph“ sledeče: Ljenin se je peljal iz Kremla v gledališče, kjer se je vršil osmi kongres ruskih komunistov. Naenkrat prileti bomba raz strehe nekega praznega doma. Ljenin se je k sreči vozil zelo hitro in tako je bomba padla v drugi voz, v katerem se je nahajala telesna garda diktatorja in je bilo 6 od teh ubitih. Pri tej priliki je bilo 20 pasantov ranjenih in trije ubiti. Hišo so; takoj obkolili in preis -kali, a niso našli ničesar.
"d BREZPOSELNOST, na laponskem. „Algemeen Handelsblad“ javlja da je naraslo število japonskih brez -poselnih na 100.000 ter povdarja, da se bo zvišalo to število vsled ustavitve Ivornic za svilne izdelke na nadalj nih 5150.000.
d SIMON JENKO, Zbrani spisi . Uredil dr. Jože Glonar. V Ljubljani 1921, Izdala in založila Tiskovna zadruga. Oktav strani 416. Cena 42 K, po pošti S K več, V zbirki „Slovenski pisatelji“ šo pravkar izšli flh'di Jenkovi zbran! spisi: ne samo p smi am -pak tudi njegovi- pripovedni spisi. Izdaja obsega tudi -Jenkov življenjepis in urednikove opombe k posameznim pesmim oziroma spisom. Izdaja je e -nako opremljena kot ona Jurčičevih spisov. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrueri v Ljubljani, Sodna ulica št. 6.
iz Maribora.
. d GLASBENA MATICA.v Mariboru. Redne pevske, vaje možkega zbora še pričnejo v sredo, dne 26. januarja, ob 20. uri v društvenih prostorih. Želeti je, da se te vaje udele -že vsi pevci, tudi oni, ki so bodisi iz kateregakoli vzroka izostali pri zadnjem občnem zboru. Le redno pohaja-
nje k pevskim vajam omogoča časten
nastop.
d PROŠNJA. K deški ljudski šoli spada tudi 3. razred pomožne šole za „manj nadarjeno deco“. Ti nesrečni o' troci niso samo duševni, pogosto tudi telesni revčki, nego so tudi silno ubo-žni. Pomožna akcija in drž, kraj,, zaščita dece in mladine je precejšnjemu številu najubožnejših otrok pomagala z obutalom, perilom in tudi obleko. Teh ubožcev je Še precejšnje število ш za te se usoja obračati šolsko vodstvo do Ijudomile radodarnosti našega občinstva ter prositi za staro obleko m obnta!o, ki mogoče nerabljeno leži na podstrešju, a ki bi še dokaj časa služilo tem ubožcem. Blagohotna darila prejema vodstvo deške ljudske šole I. in pomožne šole (Razlagova ulica 16).
mimrni ¥05«.
o BRATSKI ODSEKI! Na Telia-; j sli ste dobili na tridnevnem organi-zatoriQuem tečaju potrebna navodila o pravilnem poslovanju. Oe jih tudi iz -rajate praktično, bodo pokazale okrožne revizije. Uspehov pa želimo tudi v tehničnem oziru, zato priredi celjsko okrožje 12,-15. februarja tehnični tečaj v Celju pri „Belem volu“, kate -rega se morajo udeležiti pod strogo obveznostjo vsi načelniki, ozir. podna-čelniki, Vadile se bodo poleg članskih ih prostih vaj za naraščaj tudi nove vaditeljske vaje, potem sistematična orodna telovadba in lahka atletika,. Tečaj bo velevažen, zato je vsak iz -govor brezpredmeten. Vabljeni so tudi načelniki odsekov prejšnjega našega okrožja, ki pa morajo pravočasno naznaniti svojo udeležbo.

GLOBOKO pri Brežicah. Smo bili tako srečni, da smo imeli v svoji sredini gospoda Ureka, samostojnega poslanika v Belgradu. Tovariš Urek ni prišel nič kaj preveč Židane volje iz Srbije. Pritoževal se je pri svojih somišljenikih, da ne more „raditi“ v belgrajski zbornici, čeravno je v rad-niškem klubu, ki vzbuja v Belgradu največjo pozornost in veliko zanimah-je. Srbski listi pišejo drugače, pa za rttišega IJreka je popolnoma meroda -jen „Kmetijski list.“ Da, našemu gospodu Ureku se hoče dela. To pričajo njegove mehke in bele roke, to priča njegova razpadajoča hiša in njegova gospodarska poslopja, ki ne dajejo najlepšega spričevala lastniku o njegovi skrbnosti in delavnosti. A naš g. Urek. misli, da bo njegovo delo tam v daljnem Belgradu tako, kakoršno je bilo dosedaj v Sloveniji, da je samo hujskal, zabavljal, pisaril pisma tis -trn, ki se niso klanjali njegovemu nasilju. Tovariš Urelc, mi še dobro vemo, kaj ste nam vse obetali v svoji ši-rokoustnosti pred volitvami. 'Obljuba dela dolg. Torej na 'delo, tovariš TJ-rek! Mi. zahtevamo od Vas, da ne bodete prihajali iz Srbije praznih rok n polnih ust. Ne mislite, da Vi že vr-
šite svojo poslaniško službo, da potegnete vsak dan 120 dinarjev,_/ da se vozarite brezplačno po železnicah Jugoslavije v II. razredu, nas pa krmite z ničevimi obljubami in grdim zabavljanjem.
DOBOVA. Dne 15. prosinca je u-mrl obče spoštovan posestnik in gostilničar Marko Katič, 53 let star, kateri ni trpel v svoji hiši plesa in ne-rednosti, ljubil je red in mir. Zapustil je žalujočo ženo in dva nedorasla otroka. K grobu so ga spremljali ve-•likoštevilnr prijatelji iz domače žup -rije, učiteljstvo, orožništvo, požarna hramba, iz Brežic okrajni glavar, u-radniki, meščani. Pogreb je vodil pokojnega bratranec, vlč. g. dr. Kruljc, dekan v Laškem. Moški zbor je zapel pri hiši „Nad zvezdami“, pri grobu: „Blagor mu, ki se spočije.“ V miru spavaj, dobri župljan in mili naš prijatelj !
Narodno gospodarstvo.
Rod tem naslovom je prinesel list „Domoljub“ v svoji prvi letošnji šte -vilki poduči j iv članek. Dodajmo še nekaj besed. Resnica je, da se vse jezi nad umazanimi, raztrganimi in slabo žigosanimi eno- in dvekronskimi bankovci. Ravno tako je pa tudi resnica, da je imela vlada časa dovolj, da bi bila lahko že davno vzela ta avstrij -ski papir iz prometa. Ali pa morebiti zopet pripravlja dragocene komisije , ki bodo zamenjevale drobiž kakor po-, prej večje bankovce? Ali bi tega ne mogle storiti državne blagajne brez stroškov na ta način, kakor se je delalo v Stari Avstriji? Blagajne so pač sprejemale kot plačilno sredstvo bankovce, ki so se imeli vzeti iz prome • ta, in jih niso več izdajale med ljudstvo. V kratkem času so dotični ban -kovci izginili. Kaj pa vidimo sedaj?! Poštni uradi so dobili, kakor smo sedaj izvedeli iz časnikov, v vednost in ravnanje odredbo, da smejo sprejemati kvečjemu do 10 K papirnatega drobiža, če ni strgan in če je dobro žigosan. Pri tej priliki si dovoljujem;) opazko, 'da bi poštnim uradom ne bilo v škodo, nam ga kot državljanom ш davkoplaeilcem v korist, poštnemu ravnateljstvu pa v Čast, če bi bila vsa javnost obveščena o tisti odredbi na poštne urade. Koliko sitnosti in jeze bi bilo lahko prihranjeno! Sedaj bi se državni uradi že lahko postavili na modernejše stališče in prišli do pre • pričanja, da so zavoljo ljudstva tu ti a svetu, ne pa ljudstvo zavoljo urada v t Izdajajo pa poštni uradi papirnat denar (drobiž) v vsaki množini in sicer tudi takšen, ki ni posebno lep in cel, m lepo žigosan. Odkod ga le imajo , če ga pa ne smejo sprejemati? Na ta način se bomo težko rešili teh cunj . Se lepše pa delajo nekateri davčni u-radfl Poštne položnice mečejo v celih snopih na pošto. In ne samo to. V So Štunfu n. pr. davkarija sploh ne spre jema nobenega denarja, temveč dobi stranka, čeravno hoče plačan davek
noj sine ffl ВД Zi!j
Iz francoščine prevedel Paulus, (Dalje.)
Z dobrovoljmm nasmehom je ogledoval mizo, srebal svojo juho iu vmes neprestano govoril, hvalil Suzano in od veselja krikni!, ko se je prikazal puran.
„Priznati morate, gospod župnik, da je življenje .pravzaprav srečna iznajdba in da je bil Heraklit udarjen z veliko porcijo neumnosti! “
„N<e zabavljaimo črez stare modri Jane“, je odgovoril župnik, „tudi ti i-majo včasi kaj dobrega na.sebi!“
■ „Blaga duša ste, gospod župnik ! Ge bi jaz bil vlada, bi vrgel nor če ven in bi postavil modrijane na njihovo mesto, pa teko, 'da bi ge bili ločeni od norcev in bi se laže z njimi zgrizli.“	I
„Kaj je to, Heraklit?“ je vprašala
teta.
„Neumnež, ki je Izgubljal svoj čas s solzarenjem. Moj Bog, kako smeš -no! Tn Še nam potomcem so ga sporočili!“
„Morebiti je imel več tet in je z njimi moral skupaj živeti“, sem pripomnil».
Gospod de Conprajt me je osupel pogledal in prasnil v glasen smeh, Žu pnik je delal velike oči, toda teta le bila vsa zaglobljena v purana, ki ga je’ razkosavala zares mojstersld, in m slišala ničesar. —
„Zgodovina molči o tem, draga sestrična!“
„Za vse slučaje, nikar, ne napadajte junakov starega veka! Gospod župnik bi vam izkopali oči!“
„Ah ti falot)e! Kolikokrat so me ujezili. Ohranil sem !e en spoiniu Ivanje, spomin na mukapolne šolske in (iomace naloge.“
„Dovolite“, je rekel župnik in skušal obdržati na površju svoje junake, ki so se potapljali v mojem naziranju, „dovolite! Ne morete jim odreči nekaterih lepih čednosti, nekaterih junaških del!“
„Prevara! Vse samo prevaraj“ mu je segel v besedo gospod de Con-prat. „Neznosni ljudje so bili, in ker so mrtvi, jim navešajo neverjetne čednosti, da bi ponižali nas živeče uboge zemljane, ki smo boljši od njih. —' Bog, kako izvrsten puran! “
Med pogovorom je brez« prenehka jedel z brezprimerno slastjo in s te -kom, da ga je bilo veselje, gledati.
Kosi so se kopičili na njegovem krož piku in izginjali s tako naglico, da so nam nazadnje vsem trem, teti, župniku in meni obstale vilice v zraku in da smo ga začudeni molče gledali.
„Rekel sem vam“, se nam je smejal, „da sem lačen kakor ljudožerec , kar se mi sicer pripeti Mstopetinšest desetkrat na leto.“
„Kake vsote pač zajeste!“ je vzkliknila teta, ki je imela posebnost, da je precenjevala stvari od njihove gmotne strani in da. je povedala, kar bi ne smela.
„23.377 frankov na leto, gospa“, je 'dejal s ponarejeno resnobo.
„No mogoče!“ je jecljala moja teta vsa zavzeta.
„Izgloda, da ste popolnoma sreč -ni“, je reke! župnik in si mel roke.,
„Da sem srečen? Mislim da. In , prosim vas, ali je naravno, če je človek nesrečen?“
„Včasi“, se je nasmehnil župnik .
„Ah kaj Še! Ljudje so nesrečni ponajteč, ker so si sami krivi, ker zagrabijo življenje na napačnem koncu. Verjemite mi, nesreče ni, le lju -dje so neumni!“
„Ze tudi to je nesreča“, je pripo -mnil gospod župnik.
„Straži,*
osebno pri davkariji, položnico in s te mora iti na pošto in tam plačati predpisani znesek. Na pošti se pa začne že znana pesem o slabem papirnatem drobižu. Mimogrede bodi omenjena, da je poštni urad v Šoštanju precej; oddaljen od davkarije. Povrh je še pa prišlo sedaj poštno ravnateljstvo — in sicer tokrat v slovenskem jeziku, brez tujk — z zanimivim odkritjem, da se železni drobiž po 20 v pri drž. blagajnah ne sprejema kot zakonito , plačilno sredstvo. To da je stalo v „Službenih Novinah“ bojda že 21. 4. 1920! Povejo nam pa to še le sedaj L 1921! Ah si pa morebiti predstavljajo pri finančnem ministrstvu, 'da „Službene Novine“ berejo ljudje tudi na Pohorju in na Solčavskih planinah?! V resnici se pa kovani drobiž sprejema-in še veseli so, če jim ga prineseš . Ni umazan, ni raztrgan in ni treba gledati na žig. In kar je poglavituo. cesar pa morebiti poštno ravnateust -vo niti ne ve in najbrž tudi finančno ministrstvo ne: ljudstvo je mnenja, da je kovani avstrijski drobiž vreden še \saj toliko, kolikor je vredna kovina, med tem ko smatra papir za pap»r! Kakor vidimo, je zmešnjava v denar-' nem prometu vedno večja. Da ne pridemo iz zmešnjave, so priznali v Beogradu črnogorskemu denarju „per -perju“ skoraj isto vrednost, kakor dinarju. V resnici pa ti „perperji“ niso kriti z ničemur. In Bog ve, ali so ca-r in ar n e že spustile naprej tiste vagone, ki vozijo jugoslovanski drob‘ž v Belgrad?! Upajmo! Med tem pa krpajmo raztrgani papirnati drobiž, da nam čisto ne razpade. Junaški vzgled nam daje belgrajska vlada, kaka lepi Jugoslavijo!
g 20 DINARSKI BANKOVCI (80 kronski). Kakor smo izvedeli, kroži v; prometu dosedaj že pet falzifikatov 20 dinarskih bankovcev. Vsaka potvorba je baje posebne vrste. Svetujemo, da se občinstvo varuje pred sprejemanjem teh bankovcev v večji množini, ker bi lahko marsikdo trpel po nedolžnem občutno škodo,
g DOVOLJEN UVOZ žigosanih' bankovcev avstro-ogrske baoke. Po navedbi finančnega ministra je dovo -Ijen uvoz, oziroma .prinašanje krons -kih bankovcev avstro-ogrske banke, ki so žigosani s pravilnimi avstrijskimi in madžarskimi žigi. 'Na vsak način pa je prepovedano, prinašati čez mejo v našo državo bankovce, ki niso pravilno žigosani, nadalje nežigosam in nemarkirane. Proti tistim, ki bi poskušali, vnašati v našo državo omenjene bankovce, se bo postopalo po predpisih carinskega zakona in se jih bo smatralo kot tihotapce.
g VREDNOST DENARJA. Za 1 laško liro moraš dati naših 5 K in 15 do 17« v, za eno nemško marko moraš dati v našem denarju 2.28 do 2.28 K, za eno avstrijsko krono p,a daš samo 20 do 21 v, za en švicarski frank pa daš v našem denarju 23.50 K.
g 2-lVINJSKI in kramarski sejmi se zopet vršijo na Dobrni pri Celju v pondeljek po Svečnici, kvaterni četr -: tek v septembru in na sv, Miklavž, 6,
„Cisto negativna, dragi gospod žu pnik! In Če je moj bližnji neumen, 'še iz tega ne sledi, da bi ga juoral jaz -posnemati.“
„Vi ljubite paradoksne nazore?“ „Nikakor ne! Ampak jezi me, če vidim, da si mnogi ljudje mračijo življenje s svojo bolno domišljijo. Mislim, da nö jedo dovolj, da se hranijo le s slavčki in mehko kuhanimi jajci in da si kvarijo možgane in želodce. — Jaz obožavam življenje. Rečem, vsakomur bi moralo biti življenje nekaj lepega, in le en pogrešek ima, ta, da mine , in da mine tako naglo!“
Puran, salata, sir, sadje, vse je izginilo in teta je kazala vse drugo kakor ljubezniv obraz, ko je gledala oglodane kosti svojega purana, ki se je z njim mislila naslajati Še mnogo dni.
Ko smo se pripravljali, da vsta -nemo od mize, so se napol odprla vra ta in Suzana je vtaknila glavo v sobo ter vprašala z odurnim glasom: „Pripravila sem kavo, Ali jo naj prinesem ?“
„Kdo vam je dovolil--------?“ i6 za-
čela teta*
Dalje prihodnjič^
Aieoembra. Ako jo ta dan nedelja, naslednji pondeljeh,
Tržno poročilo iz Maribora.
Mariborski trg je bil v soboto, dne 22. januarja zelo živahen. Cene so bile približno enake kot soböto, 8. januarja. Blaga je bilo zelo mnogo na trgu.
Meso in Špeh ä 1 kg:
Svinjski Špeh Svinjska mast (spušč.) Svinjski ocvirki Svinjsko mesb . Svinjska glavina Svinjsko meso (preki Goveje meso Goveji jezik Goveji želodec (osn.)
K 38-V» 52‘-
32— 32— 20’— 46'— 18‘— 22—
do 50 56 34 36 22 56 22 24 8
Telečje meso . .		» 20'— . 22-—
Ovčje meso . . .		» 18'— » 20-—
Loj			» 22'— » 30—
Perot ni na	ä	komad:
Purani		K	120-— do 180'—
Goske .....	»	80-— > 140—
Piške		»	20— 60—
Domači zajci . .		10— » 30'—
Jajca (cela) . . .		3’— » 4—
Jajca (zdrobljena) .	>	—— » 2—
Žito in pšeno		ä 1 liter:
Koruza (rum. in bela)	K 4—do	5-—
Ječmen		» 4'50 »	5—-
Oves		»	r- »	3—
Ajda		» 	*	 >	3—
Pšenica 		> 6*— »	7—
Ajdovo pšeno . . .	» 11— »	12—
Proseno pšeno . . .	» 7*— »	8—
Druga živila:		
Bučno olje 1 liter . Bučne prge (oljnate)	K 68'— do 76-—	
1 kilogram . . .	» 4*— »	5-—
Zelje (glave) 1 kom. Zelje (kislo) 1 krož-	» 2— »	3—
nik		» 	*	 >)	1 —
Bela repa 1 komad Bela repa (ribana)	» —-50 ,»	1 —
1 kg . . . . . Bela repa (ribana)	» 	*	 *	2—
1 krožnik . , .	» - —.	 »	1 —
Rumeno korenje 1 k.	» —'50 »	1 —
Rdeča pesa 1 kom.	» 1— »	2—
Krompir 1 kg . .	» 2— »	2-20
Krompir 1 merica .	» 15— »	17—
Čebula 1 kg . . .	» 5'— »	6—
Solata-endivija, 1 k.	» 2— >	3-
Jabolka 1 kg . . .	* 4*— »	8—
Orehi 1 kg ...	» 16'—»	17—
Mleko in mlečni izdelki:		
Mleko 1 liter . . .	K 4-50 do	5—
Surovo maslo 1 kg	» 55-— »	60—
Sir 1 kg ....	» 9— »	10—
Smetana (kisla) 1 1.	> 	•	 »	20—
Drugi predmeti:
Brezove metle 1 k. K	3'— » 4-—
Spleteni jerbasi 1 k. »	8-— » 30'—
Škaf (navadne velikosti) iz smr. lesa »	—•— » 40'—
Špeharjev je bilo na trgu 36. Pripeljali so okoli 120 prašičev. Krompirja je bilo 64 vozov. Čebule 4 vozov. Proti poldnevu so cene pri vseh predmetih, posebno pri krompirju, nekoliko padle.	'	»
d KOLKOVANJE stanovanjskih vlog. Vsled pojasnila deželne vlade treba je vsako stanovanjsko vlogo ko-lekovati v smislu obstoječih naredb s kolekom 8 K, stanovanjske prizive (pritožbe) s kolekom 28 K. Nobena vloga se ne sprejme, ako ni pravilno ko-lekovana v \ gori navedenem smislu.
g TOBAČNA TVORNICA. V Smederevu (Srbija) bodo zgradili moderno urejeno itvornico za tobačne^ izdelke, ki bo največja te stroke v 'Jugoslaviji.
g NOV PREMOGOVNIK. Pred par dnevi so odkrili v bližini Sinja v Dalmaciji bogat premogovnik. Eksploatacijo bo prevzela država.
Jugoslovenska Matica.
Jugoslovanska Matica je slednjič našla primernega razumevanja v različnih krogih naše države in s tem je stopila v novo iazo svojega razvoja . Med Slovenci smo začeli s to organizacijo prvi in vsled tega smo se tudi morali borilg z vsemi začetnimi težavami, sedaj se pa pričenja organizacija na širšo skalo, in tudi pri nas moramo gledati, da se (tesneje organiziramo, poživimo, kar je omrtvelo in vzdržimo, kar smo naredili. Mariborska podružnica je srečno prestala to prvo dobo, šteje 1446 članov, ter ima za začetek dobro urejeno pisarno. Hvala našim železničarjem, ki so jo vzeli gostoljubno pod streho in omogočili delovanje, brez njihove pomoči bi bila komaj životarila. Hvala tudi vsem drugim, ki so sodelovali, cesto z veliko požrtvovalnostjo. Mariborska po -družnica kot najmočnejša posestrlna mora stati na strani manjšim podružnicam in jim pomagati na noge. To bo storila radevolje vsem, ki hočejo biti z njo v stikih.
Po dosedanjih izkušnjah mora vsaka podružnica imeti redno pisar -niško poslovanje in zate je treba pisarne. Kjer ni toliko članov, da za -morejo vzdrževati pisarniško moč, ki izvršuje ta posel stalno vsaj kot stran-
sko opravilo in je zato plačana, naj se ne vstanovi podružnica, ampak samo poverjeništvo najbližje podružnice. Pisarna mora imeti evidenco članov in vplačane članarine in oskrbovati tozadevno korespondenco,» Pisanja se nabere kmalu jako veliko. Dalje naj se osredotoči v pisarni delo z izseljenci in begunci, kar istotako spada v delokrog Matice, Daljni gostje naše države, a tudi drugi slovanski gostje, katere zanese pot v mesto, kjer se na haja Matica, naj dobijo pri nji informacije, prijazen sprejem in vso ono pomoč, katero jim zamore Izkazati, Pisarna Matice naj bi pomagalä tudi pri vsakem narodnem delu, pri vsaki narodni, prireditvi, naj bi šla tozadevno na roko organizacijam,, društvom in strankam,, kadar gre za narodilo stvar. Seveda se mora izogibati skrbno, da ne zabrede v politično stran -karske boje in se ji ne more tozadevno ničesar z opravičenostjo očitati. Ne more torej pomagati, ako gre za strankarske zadeve, tudi n’e more sodelovati pri nobeni prireditvi, ki ima politično strankarsko obiležje. Drugače pa naj pomaga pri vsaki narodni stvari, stoji na strani zlasti osebam iz zasedenih krajev, pisarna Matice naj bi bila nekako središče in ognjišče narodnega življenja, naj bi bila prijazni kotiček, kjer bi našel vsak z ati-' rani rojak vsaj dobro besedo in če mogoče tudi dober nasvet. To narodno vprašanje pa moramo vzeti v njegovem najširšem in najblažjem pomenu, kot življensko vprašanje zatiranih
in trpečih množic in torej tecft kot proletarsko vprašanje.
Seveda bi bil, to neki ideal, katerega ne bomo dosegli, a M а&ш mor® biti pred očmi. Podružnice popestri -rna, ki žele biti v stikih % mariborsko podružnico, vabimo, da se ji približa,-jo. Veliko za enkrat pomagali ne moremo, vendar bodo medsebojni stiki lahko koristni, Ako potreba, pomore-mo urediti pisarne ali prevzamemo ш manjše podružnice različna pisarniška dela. Ako želijo, pošljemo človeka, ki jim bo pojasnil mariborsko 'delovanje in izkušnje, ki so se naredile.; Vsekakor M bilo želeti več medsebojnih stikov med Matičnimi podružnicami na Štajerskem in urediti-kolikor: mogoče enotno delovanje.
Vse, ki delujejo po Štajerskem pri Matici, vabimo, da si, ako jih prtpe -Ije pot v Maribor, ne odrečem obiska naše pisarne, Sodna ulica 32, da se vsaj medsebojno spoznamo,
d ŽEPNI KOLEDAR Km. zvez© za leto 1921 si naj naroči vsak zave -den pristaš naše stranke. V zalogi ga še ima več izvodov prodajalna Cirilove tiskarne v Mariboru in tajništvo SLS v Celju (Beli vol). Cena 12 K „ Denar se pošlje naprej po poštni nakaznici na gornji naslov. Dolžnost le krajevnih odborov KZ, da naročijo ta koledar za vsakega odborskega člana.
d NAJCENEJŠI tedenski skladni koledar se dobi pri Cirilovi tiskarni Mariboru komad s poštnino vred 16

mmuš’T'vmmp'
• jQ Dne 3O. t. m. se vrši PlUŽIFJtS. po prvi sv. maši v prostorih Bralnega društva redni občni zbor. Vsi, ki ste pristopili k Kmečki zvezi in Gospodarski zadrugi se udeležite polnoštevilno tega zborovanja.
Ж»ЖШ№А. MM:
3 dvonadstrop; tiše
ležeče blizu južnega kolodvora v Mariboru se prodajo skupaj ali vsaka zase. Naslov pove upravništvo.	3—3 39
Gostilničarji pozor!
Vsled pravočasnega nakupa ponudimo najboljša Bizeljska, Sromeljska, Pišečka rudeča in bela vina, letnika I920 in sicer rudeča ,in bela po 14 do 16 K m bela po !6 do 18 K iz kleti v Brežicah. »Globus« trg. drušba z o. z. v Brežicah. 1 —4 48
_ POZOr! DvValna
stroja ter drugo orodje in potrebščine za čevljarsko obrt se proda. Koroška cesta 9, Maribor.	1—2 49
Čevljarji
lepa kobila ra in žrebec
eno leto star, oba brez vsake napake, se takoj prodata radi pomanjkanja krme. Naslov v upravhištvu.	1—2 54
HfflSßP (Pe|Jerwe'RS)- Kdor se P0SBL za istega zanima, naj se oglasi v upravništvu.
МЊЖЈЖШШ:
HSaftaMO	se družina z
Уо«0. dvemi moškimi močmi, vajeni lesnega dela, proti dobremu plačilu. Kurivo in stanovanje prosto. Vpraša se Loška cesta 15. Marib. 3—5 33
Prvovrstn* viničarja
z najmanj štirimi delovnimi močmi sprejme ravnateljstvo drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru za tik Maribora ležeče, državno posestvo »Grajski log« obstoječe iz nekoliko oralov vinograda in matičnjaka, obsežnega sadonosnika s travniki, nekaj njiv, vrta, precej gozda, lepih stanovanjskih m gospodarskih poslopij, skupno okroglo 5O oralov. Pismene ponudbe je pošiljati navedenemu ravnateljstvu do 20, februarja 1921.	50
1 nbal pripraven za trgovino Lil Slä I z mešanim blagom, v? mestu ali na deželi na Spod« Štajerskem se išče v najem. Ponudbe na anončni zavod »Vedež«, Maribor, Slovenska ulica 6.	1—2 52
sPreten> neožehjehj ШШ&Ш se išče proti dobri plači. Kosmauhuber, Varaždin,-Toplice.	1—2 ss
Uspešno šnserlrste v „Straži“
■
m
ti,
füll iy§ym BI ISC Pustno soboto, 5. fetararp 1921 pri Gtitzu v Mariboru
1® »иН IV f I ^ «s 1*4^ IHksS»*# lejaika asäte, šreasetS * Isispsfea zs cscteee 48 11, za баав Ш K Začetek ob 8. uri zvečer z nastopom skupin - Obleka planinska, promenadna ali narodna noša - „Moderni“ plesi izvzeti
VSLED SE NEREŠENIH finančnih vprašanj med našo državo in Italijo še ni bilo Jadranski banki mogo -če objaviti o svojem poslovanju, ki se razteguje na teritorij obeh držav, bilanco za poslovni leti 1918 in 1919.
Ker pa hoče zavod, kolikor je pač mogoče, ustreči željam, Je sklenil u~ pravni svet, da plača banka svojim delničarjem:
1.	za leto 1918 na račun dividen -de znesek K 40.— oziroma lir 8.— od delnic št. 1—50000,
2.	za leto 1919 na račun dividende znesek K 50.— oziroma lir 10.— od delnic št. 1—75000.
Ti zneski se bodo plačevali po -čenši s 25. prosincem 1921 pri vseh podružnicah Jadranske banke na ta način, da se izplačilo na predloženih kuponih, ki se zopet vrnejo, označi s tozadevno štampiljo.
Podružnice Jadranske banke v zasedenem ozemlju in na Dunaju izplačujejo na račun dividende le proti predložitvi delnic.	43
„PETOVIA“, usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju. — Vlada je odobrila pravila te delniške družbe , katero so ustanovili domačini v družbi z Ljubljansko kreditno banko, Ma-
riborsko eskomptno banko in Hrvats-ko trgovsko banko v Zagrebu. Podjetje združuje vse panoge usnjarske industrije od strojenja surove kože do najfjinejšega usnjenega izdelka. Poleg vegetabilnega strojenja se uvede tudi chromovo strojenje, v obratu je tovarna za gamaše, torbice in fino galan -terijo; izdelujejo se raznovrstni kov -čeki in priklopila se je tovarna za čevlje. Prvovrstni strokovnjaki so za to podjetje zagotovljeni. Delniška glav -niča iznaša 25,000.000 K in je od te glavnice 16,000,000 K že vplačanih, 0-ziroma kritih s prevzetjem tovarne za usnje. Ostalih 9,000.000 K se bode v kratkem emitiralo. Za ugoden razvoj
tega novega podjetja so podani vsi pogoji. Posamezni špecijalni obrati so takorekoč v Jugoslaviji brez konkurence. Zadostne množine domačih surovin so na razpolago. Tudi življens-ki pogoji delavstva so v ptujskem političnem okraju ugodnejši, kakor ‘j© 'drugod. Ker združuje podjetje vse Stadije fabrikacije, je pričakovati, da bo moglo ugodno vplivati na znižanje cen» Podjetje hoče organizirati tudi detajlno trgovino svojih izdelkov in bo samo nadzorovalo, oziroma predpisovalo detajlne cene.	51
Slovenci, širite naše liste!
Zadružna banka Split podružnica Maribor
-Ipctrebuje I - 
feniigovcdio-ko respondents In blagajnika
Prošnje z referencemi u\ se pošljejo rtaZčftiizno kliko, pcćiiiMca Meritor, Gcspoika ulica 20
ReMtira se samo na versirane in prvorazredne moči »* i-s м	Ravnateljstvo Zadružne banke §
Izdajatelj in založnika Kojoz, „Straža,"
Ddovovornj „„četnik:, Franjo Žebot.
Tisk tiskarn® sv, Cirila v Mariboru.