Gl
Celje - skladišče D-Per
214/1975
¡f- M 1119750635,13/14
COBISS ©
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
Rojstvo socialistične Jugoslavije
Ob praznovanju DNEVA REPUBLIKE, katerega letos praznujemo že dvaintridesetič, od tega trideset let že svobodni, je prav, da se spomnimo 29. novembra 1943, ko je bilo v Jajcu zgodovinsko II. zasedanje AVNOJ, na katerem so sprejeli za vse jugoslovanske narode življenjsko pomembne sklepe za prihodnost nove jugoslovanske skupnosti.
Spomnimo se, da mladina rojena takoj v povojnem času, danes zavestno prevzema odgovorne obveznosti za razvoj naše samoupravne socialistične družbe. Spomnimo se tudi, da so matere pestovale in trepetale za svoje otroke, za njihova življenja v najbolj tragičnih, a hkrati tudi najbolj slavnih dneh naše zgodovine, ko so se mladeniči in dekleta in celo otroci borili lačni, na pol goli in do smrti utrujeni ter umirali junaške smrti z vero, da s tem prispevajo k lepšemu in srečnejšemu življenju novih rodov.
V	zgodovini je zapisano, da so jugoslovanski narodi doživeli veliko krvavih dni, da so jih dolga stoletja pestili in jim krojili usodo osvajalci z vseh vetrov. Toda še nikdar v vsej svoji dramatični zgodovini niso bili ti narodi postavljeni pred tako strahotno preizkušnjo, še nikdar jim ni bila namenjena tako kruta usoda, še nikdar nista bila njihovo življenje in prihodnost tako ogrožena kakor med drugo svetovno vojno za časa fašističnega napada na Jugoslavijo.
V	tistih dneh, v tistih najusodnejših urah, ko je preplavilo našo domovino morje najtemnejšega zla, je na smrt obsojeno ljudstvo prisluhnilo bojnemu klicu KPJ in se združilo pod njeno zastavo. Tako se je začela epopeja, ki ji nikjer na svetu ni bilo enake, epopeja narodnoosvobodilne borbe Jugoslavije.
Nobena armada ni za časa druge svetovne vojne pretrpela toliko nečloveških naporov, kakor jugoslovanska narodnoosvobodilna vojska. In vendar je nenehno rastla ter kljubovala tudi najsrditejšim sovražnim ofenzivam, ko so ji mnogi izkušeni tuji strategi obetali pogin. Tak boj je lahko vodila le monolitna, že pred vojno prekaljena KPJ. Pod njeno zastavo so se borci s pesmijo borili in umirali — za svobodo, za ljudsko oblast, za enakopravnost, za pravično družbeno ureditev, za novo Jugoslavijo.
Ko so jugoslovanski narodi obračunali s tujimi osvajalci in domačimi izdajalci, so hkrati razbili tudi okove preteklosti, vse tisto, kar jih je prej razdvajalo in tiščalo k tlom. Tako so si z zmagovito NOB, ki je imela značaj ljudske revolucije, utrli pot v novo dobo, v dobo ustvarjalnega poleta, ko so si začeli z lastnimi silami graditi socializem.
Na poti socialistične graditve se naš pogled znova in znova obrača k tradicijam NOB, k tej neizčrpni zakladnici svetlih zgledov in najplemenitejših človeških vrlin, ki so temelj novega socialističnega humanizma, čedalje bolj se zavedamo, da moramo te tradicije skrbno negovati ter jih posredovati mladim generacijam, ki jih naj ohranijo kot neprecenljivo dediščino svojih očetov. Čim bolj bo mladina povezana z borbeno preteklostjo, s tradicijami ljudske revolucije, tem bolj bo znala ceniti vse tisto, kar je iz nje zrastlo in postalo temelj srečne prihodnosti delovnega ljudstva. K naši NOB in njenim dragocenim sadovom pa se obračajo tudi pogledi narodov sveta, zlasti tistih, ki se še niso otresli tujega gospostva.
Ko ob DNEVU REPUBLIKE obračamo pogled v našo slavno preteklost, ko se spominjamo partizanskih mitraljezov širom po domovini, ki so peli maščevalno pesem fašističnim zločincem, se hkrati zavedamo, da smo še vedno borci. Borimo se za ohranitev revolucionarnih pridobitev, borimo se za mir, za aktivno koeksistenco med narodi, za pravice vseh malih narodov, za izkoreninjenje vzrokov hladne vojne, predvsem pa za razorožitev. Ker se je na našo deželo zgrnilo med drugo svetovno vojno toliko gorja, je tem bolj upravičen naš borbeni protest proti vsem tistim, ki se še vedno igrajo z orožjem, proti vsem pojavom, ki pomenijo nevarnost za mir. Lahko smo ponosni, da je naš delež v borbi za mir, za neodvisnost in pravičnejše odnose med narodi sveta prav tako pomemben, kot je bil pomemben naš delež v boju proU-fašizmu.
Vlado PRATNEMER
SIJ-
ZOPET REKORD V IZVOZE
Mnogokrat slišimo o raznih rekordih. Nekateri nas zanimajo, drugi ne. To se dogaja navadno v športu. Manj popularni so rekordi v proizvodnji, žal je tako, čeprav bi moralo biti drugače.
Že v eni zadnjih številk Emaj-lirca smo pisali o doseženem rekordnem izvozu. Sedaj smo dosegli zopet nov rekord v prodaji na domačem trgu kot tudi v izvozu.
V mesecu oktobru smo dosegli neto realizacije v prodaji za ca. 85 milijonov dinarjev, izvozili pa smo za 410.000 dolarjev naših izdelkov. Če izrazimo to v starih dinarjih, se nam zdi ogromna vsota. Gre v milijarde. Toda denar je denar in zakaj bi se mučili s tako velikimi števili, če so za nas bolj prikladni novi dinarji. Saj imajo isto vrednost, če jih še tako obračaš.
Izvoz se izplača, pravijo naši sodelavci, ki se s tem bavijo. Pri teh poslih ni vseeno po kakšni ceni prodamo. Kljub močni konkurenci na zahodnem in drugih tržiščih pa vendarle vzdržimo konkurenco. Pri tem pa je odločilnega pomena kvaliteta naših izdelkov.
Podatki kažejo, da so se v proizvodnji najbolj potrudile TOZD
500.000 dolarjev. To je velika vsota. To je. rekord vseh rekordov. Takih naročil še ni bilo. Treba bo ukreniti vse kar je mogoče, da se vsa naročila realizirajo.
Pri teh naročilih pride največ v poštev pospešena dejavnost TOZD tovarna posode. O uspehih delovnih skupin v tej TOZD imamo v tej številki poseben sestavek. Če bo med delovnimi skupinami v tej TOZD tak elan dela, potem ni bojazni, da ne bomo dosegli odlične uspehe.
Čeprav bo TOZD tovarna posode nosila veliko breme za izpolnitev navedenega naročila, ne smejo glede tega biti stranski opazovalci druge TOZD. Marsikaj bo treba naravnati tako, da bo akcija stekla hitro in normalno. Tu pride v poštev še posebno vestno vzdrževanje strojnega parka. Vzdrževalna služba je znana, da ne zataji, če gre za tako važne akcije in na njeno pomoč je treba resno računati.
Ti naši rekordi, če jih tako upravičeno imenujemo, so ne-
Prizadevna delovna skupina pri tekočem traku EXTRA IDEAL in UNIVERSAL posode je izdelala v rekordnem času 800.000 komadov
za izvoz
tovarna kotlov, tovarna posode, tovarna radiatorjev in TOBI v Bistrici. Manj uspeha sta imeli TOZD tovarna odpreskov in tovarna frit. Morda bo v prihodnje bolje. Verjetno se bodo potrudili, da bodo do novega leta napravili in prodali čimveč bo mogoče.
Za mesec november se nam obeta velika količina izvoza. Že doslej je fiksnih naročil za
dvomno posledica načrtnega izvajanja stabilizacijskega programa, so konkretna dejanja, ki nas vodijo v boljši čas. Naše doslej prav tako rekordne zaloge gotovih izdelkov se polagoma zmanjšujejo in verjetno ni več daleč čas, ko se bodo zaloge zmanjšale na tisto količino ali pa še več, ki jo predvidevamo v našem stabilizacijskem programu. ej
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Stanovanja za samce
Naša delovna organizacija je dobila ponudbo občinskega sindikalnega sveta, ki jo je podprla tudi naša sindikalna organizacija, samoupravni sporazum za izgradnjo malih stanovanj za samce.
Stanovanjski odbor EMO je na svoji seji dne 15. 10. 1975 in poslovni odbor na svoji 26. redni seji dne 6. 11. 1975 ta sporazum obravnavala in oba organa ugotavljata, da je naš interes reševati probleme stanovanj za samce, ker imamo takšnih stanovanjskih problemov veliko. Oba organa sta ocenila, da bi lahko
naša DO zaenkrat pristopila k sporazumu za eno etažo z 28 ležišči.
Financiranje izgradnje teh stanovanj je možno iz stanovanjskega prispevka in vračila posojil za individualno gradnjo.
Oba organa predlagata DS TOZD in SS, da ta predlog obravnavajo in potrdijo.
Če se bodo delavski sveti TOZD odločili, da pristopimo k sporazumu, bo nekaj naših samskih sodelavcev, ki nimajo stanovanja, vendarle prišlo do svojega bivalnega kotička.	~ ej
ŽAHcftih&C'
BUDNOST JE POTREBA
Nismo vselej in povsod budni. Tudi komunistom se dogaja, da molčijo celo tedaj, ko se odkrito zagovarjajo rešitve iz idejnega obzorja dogmatizma in iz orožarn privržencev trde roke. Dogaja se jim, da ne reagirajo na anarholiberalistična naklepanja o tako imenovanih meščanskih svoboščinah, na odkrito zagovarjanje morale potrošniške družbe, na vedenje in obnašanje, ki ga ta morala poraja.
Budnost — to je potreba. Pravzaprav gre za stalno idejnopolitično in akcijsko usposabljanje slehernega komunista in sleher-
nega delovnega človeka, da razpoznava sovražnike socialističnega samoupravljanja in da se jim postavlja po robu. Gre torej za aktivno budnost, ki zahteva dvoje: znati in boriti se. Znati razpoznati sovražnika in se odločno bojevati proti njemu.
Ko so se svojčas izjalovila pričakovanja anarholiberalističnih privržencev kapitalizma, da bo naša partija »prerasla« v debatni krožek brez vpliva na družbene tokove, so začeli na ves glas vpiti, kako Zveza komunistov Jugoslavije uvaja politiko trde roke in da je zaplula v vode dogma-
Združeno delo
V poglavju družbene ekonomske ureditve določa ustava SFRJ položaj človeka v združenem delu. Naša država temelji na svobodnem združenem delu s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, ter na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v družbeni reprodukciji v celoti.
Za izvajanje teh in drugih načel, ki izhajajo iz ustave pa je potrebno sprejeti nove-zakone, ki morajo biti usklajeni z ustavo.
Eden izmed zelo važnih zakonov, ki je sedaj v pripravi, pripravlja se njegov osnutek, je Zakon o združenem delu. Ta spada med sistemske zakone in je za samoupravljanje velikega pomena.
Delo, ki ni lahko in enostavno, delo, ki je hkrati raziskovalno in stvarjalno. Že dosedanje razprave, od tistih v strokovnih krogih pravnikov in ekonomistov, prek večdnevnih temeljitih obravnav zakonskega osnutka na seji dveh zveznih svetov na Brionih, do plodnih razprav v posameznih organizacijah združenega dela, tako rekoč v tovarniških dvoranah, nedvoumno opozarjajo, da priprava nekega takega zakona, določene vrste kodeksa o združenem delu, presega moči neke skupščinske komisije. Zelo dobro je, da pri oblikovanju zakona o združenem delu sodeluje čimveč ljudi, da ga — kot je bilo slišati te dni — pišejo sami delavci.
Še bolj kot zakonski projekt, ki bo verjetno precej spremenjen, je razprava o pravnem normiranju združenega dela in zahtevnih in mnogokratnih odnosov in zvez v njem podčrtala družbeno naravo dohodka in temeljne kategorije našega družbenoekonomskega sistema. Dohodek organizacij združenega dela je — kot je bilo rečeno — uspeh skupnega družbenega dela, ne pa le delavcev, ki so združeni v posamični OZD in ki delajo in upravljajo zaupana družbena sredstva. To je hkrati — kot so priznali tudi sami predla-gatelji — glavna pomanjkljivost zakonskega projekta; v težnji, da prikaže delavca kot subjekt, je nekako zapostavljena ta družbena narava dohodka, če pa se ne bi poudarila ta bistvena komponenta dohodka, bi se lahko pojavila težnja po skupinsko-Iastninskem ravnanju v TOZD s takim zapiranjem.
O minulem delu, tej hrbtenici dohodkovnih odnosov, je bilo že dosti razprav, nedvomno pa jih bo tudi v prihodnje. Obstaja splošno soglasje, da mora biti ta kategorija, ki je tudi v ustavi, uvrščena v zakon 6 združenem delu in da jo je seveda treba v njem tudi bolj razčleniti. Nedvomno mora imeti delavec pravico do nadomestila iz naslova minulega dela, toda vprašanje je, kako naj se ta kategorija izvede v praksi, kako naj se določijo merila za njeno uveljavitev.
Obsežen dokument, kakršen je zakonski osnutek o združenem delu, normira v več kot 500 členih vso zahtevnost in širino združenega dela in njegovih zvez in odnosov: od družbenoekonomskih odnosov prek oblik samoupravnega organiziranja, samoupravljanja delavcev v združenem delu do določitve statusa in dejavnosti OZD in varstva pravic delavcev in samoupravnih pravic.
Osnutek zakona o združenem delu, ki vzbuja veliko družbeno pozornost, mora spremeniti v pravne norme, v pojme in kategorije nekaj, kar se kot družbeni produkcijski odnos samoniklo oblikuje na naših tleh. Tukaj stare kategorije ne pomagajo dosti. Ni zgledov. Samoupravno družbo gradimo brez vzorcev, zato je naravno, da so ključni zakoni te družbe originalni in raziskovalni, prav tako brez vzorcev.
tizma. In ko so informbirojevci — stalinisti dojeli, da boj proti meščanskemu anarholiberalizmu v Jugoslaviji nikakor ne utira poti etatizaciji naše partije in družbenega življenja pri nas, ampak da odpira prostor za nadaljnje prodore socialističnega samoupravljanja, so zagnali vik in krik o tem, kako se ZKJ utaplja v liberalizem. Niti za prve niti za druge danes, niti kadarkoli prej, ni važna resnica, ampak so pomembni njihovi lastni interesi. Ti interesi pa so v popolnem nasprotju z interesi delavskega razreda, narodov in narodnosti Jugoslavije.
Ko gre za delovanje sovražnih sil, vemo do potankosti vse o naravi, motivih, oblikah in navdiho-valcih tega delovanja. Vemo recimo, da si informbirojevci v zadnji dobi izraziteje prizadevajo organizirati skupine za protirevolucionarno dejavnost. Vemo tudi to, da gre za razmeroma 'majhno število sovražnikov, ki poskušajo upočasniti razvoj naše skupnosti in ogroziti njene temelje. Čeprav so maloštevilni, pa si to maloštevilnost prizadevajo nadomestiti z globoko mržnjo do našega družbenega sistema, zato bi bila neoprostljiva lahkomiselnost, če bi njihovo dejavnost kjerkoli podcenjevali. Toda poglavitni razlog, zaradi katerega ne smemo podcenjevati te dejavnosti, je v tem, da so vse sovražne skupine v državi povezane s sovražniki v tujini, da dobivajo od njih pobude in podporo. Sramotni cilji, ki jim služijo sovražne sile v Jugoslaviji, so jih morali po logiki stvari opredeliti za uporabljanje umazanih sredstev. Najbolj sramotno pa je to, da so podaljšana roka zunanjih sovražnikov naše dežele, njihovi ovaduhi.
Poglavitni cilj vseh napadov sovražnih sil je socialistično samoupravljanje. To je tisti novi družbeni odnos — neposredna oblast delavskega razreda, resnična svoboda delovnega človeka in njegova realna možnost, da odloča o usodi samega sebe in svoje družbe — ki je, kakor je tovariš Tito ponovno poudaril tudi pred nekaj dnevi, med bivanjem
v jugozahodni Srbiji, mnogim v svetu trn v peti. Enim je trn v peti zato, ker je socialistično samoupravljanje stvarna, družbeno potrjena resnica o nevzdržnosti in zastarelosti kapitalizma kot družbenega sistema, o neizbežnosti njegovega zloma. Za druge pa je trn v peti zato, ker je socialistično samoupravljanje že na izkušnjah utemeljena potrditev dejstva, da socializem in vsemogočnost države nista nekaj istovetnega, da v resnici obstaja zanesljiv družbeni prostor za neizbežen razvoj in gibanje socializma v smeri Marxove svobodne asociacije proizvajalcev in da je ta prostor specifična diktatura proletariata, vsebovana v socialističnem samoupravljanju, v Titovi republiki združenega dela.
To je resnični motiv, resnični razlog napadov na socialistično samoupravno Jugoslavijo tako z meščansko-buržoaznih, kakor z birokratsko-stalinističnih pozicij, to je najbolj konkretni cilj teh napadov.
Toda prav zato, ker je socialistično samoupravljanje realna pot za osvobajanje delavskega razreda, njegovo lastno delo, njegova perspektiva, je postalo v naši državi takšna last delovnih ljudi, da so se zanj resnično pripravljeni žrtvovati in ga obraniti pred slehernim ogrožanjem. »U-tvare si delajo vsi, tako oni zunaj kakor ti znotraj, ki jih ni veliko, to so samo majhne skupine ljudi, ki mislijo, da nas lahko odvrnejo z naše poti, da lahko na primer sedejo na hrbet naših narodov. Imamo samoupravljanje, ki je pognalo globoke korenine v našem delavskem razredu. Kdo lahko zdaj tudi samo pomišlja, da bi mogel naš delavski razred izpustiti to pridobitev, ki jo je dosegel med samo vojno in v velikem boju za graditev naše socialistične domovine?« (Tito) — Iz te odločnosti ljudstva in delavskega razreda, da brani svoje lastno delo, se mora nenehno porajati in razvijati aktivna budnost v naši družbi. Razvijati takšno budnost je predvsem naloga komunistov. To je danes ena izmed njihovih velikih obveznosti.
Seja poslovnega odbora
Dejavnost našega poslovnega odbora je dokaj razgibana, glede na porajajoče se gospodarske in druge probleme. Na 26. redni seji je bilo obravnavanih več problemov, članom kolektiva posredujemo sklepe poslovnega odbora, ki jih je na tej seji sprejel.
Pri pregledu sklepov, poslovni odbor ugotavlja, da še niso uresničeni naslednji sklepi:
10. in 14. sklep 25. redne seje PO z dne 10. 10. 1975 še nista iz vršena, ker ustrezna strokovna služba še ni podala strokovnega mnenja.
3.	sklep 24. redne seje PO z dne
2.	9. 1975
Poslovni odbor vzame na znanje poročilo predsednika komisije za izdelavo samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka o dosedanjem delu komisije.
Poslovni odbor zadolži komisijo, da mora, ko konča s svojim delom, predložiti rangiranje DM delavskim svetom TOZD v obravnavo in sicer do 25. novembra 1975.
— 0 —
4.	sklep 9. izredne seje PO z dne
3.	6. 1975
Poslovni odbor sprejme sklep, da se do prihodnje seje PO 12.
11.	1975 predloži v obravnavo enotno poročilo o ekonomiki do konca leta 1975 in letni plan za leto 1976.
(Nadaljevanje na 3. strani)
&*a\piKec>
SEJA P0SL0VNE6A ODBORA
(Nadaljevanje z 2. strani)
15.	sklep 15. redne seje PO z dne
23.	1. 1975
Poslovni odbor zahteva od vodstva SPK, da poda pismeno poročilo o tem, kako je z zasedbo DM v pravni službi.
— 0 —
Poslovni odbor vzame na znanje samoupravni sporazum o izgradnji malih stanovanj v občini Celje. Samoupravni sporazum se posreduje v obravnavo in potrditev DS TOZD, za delegata pa se predlaga tov. Rojec Antona, dipl. iur.
— 0 —
Na predlog SPK, sl. programiranja poslovanja PO sprejme sklep, da se TOZD orodjarni odobri stimulacija po tabeli na realizacijo delovne ure, ki naj bo osnova, in sicer 87,18 din.
Velja za zadnje trimesečje 1975.
— 0 —
Poslovni odbor je obravnaval vlogo vodstva TOZD kotlov o dopolnitvi 6. sklepa 24. redne seje PO z dne 2. 9. 1975 in sprejel sklep, da se obravnava te vloge preloži do naslednje seje PO, tj.
12.	11. 1975, ko se bo obravnavala celotna problematika TOZD kotlov.
— 0 —
Sprejme se sklep, da se namesto tov. Pantner Antona imenuje v centralno inventurno komisijo za organizacijo inventure osnovnih sredstev tov. Kavčič Milana.
— 0 —
Poslovni odbor sprejme sklep, da se namesto tov. Furlan Marjana imenuje v centralno inventurno komisijo za organizacijo inventure nedovršene proizvodnje tov. Sušin Jože.
— 0 —
Na predlog SM, sl. izvoza PO daje soglasnost’ za odpis negativ-
ne razlike firmi A/S HANS SCHOURUP, Aarhus, Danska po zaklj. št. 9888 v višini Dkr 1.350,34 = 3.654,15 dinarjev, in sicer za stroške, ki so nastali v zvezi z decembrsko številko kataloga, v katerem so prikazani tudi naši izdelki na Danskem.
Plačilo teh stroškov se odpiše kot negativna razlika v breme reklamnih stroškov.
Poslovni odbor meni, da bi se naj v prihodnje prej dogovarjali o odpisu negativne razlike.
— 0 —
Poslovni odbor je obravnaval predlog skupnih služb, mat. skladišča in špedicije za odobritev izredne nagrade tov. Štor Jožetu, šoferju tovornega avtomobila »TAM« za vestno opravljanje svojega dela.
Poslovni odbor odstopa prošnjo komisiji za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu skupnih služb in če smatra komisija za umestno, da se tov. štor Jožetu dodeli izredna nagrada v višini 2.500 din, poslovni odbor odobrava dodatek teh sredstev k ceniku.
— 0 —
Poslovni odbor je obravnaval prošnjo tov. Kokanovič Amalije iz TOZD posode za priznanje neprekinjene delovne dobe, vendar zaradi preskromne obrazložitve kadrovske službe o primeru ne more odločati, zato prošnjo odstopa nazaj kadrovski službi, ki naj poda širšo obrazložitev, in sicer do 12. 11. 1975.
— 0 —
Od vodstva SPK se zahteva, da poda jasno tolmačenje in izdela tudi predlog, ki se naj verificira, za opravljanje nadurnega dela vodilnih delavcev, odobrenega po nalogu odgovornih posameznikov.
Gre za uskladitev samoupravnih aktov z ustavnimi načeli za nagrajevanje po delu.
Tovarna kontejnerjev bo kmalu postala TOZD in bo izredno pomemben člen v naši OZD. Pričakovati je, da bo proizvajala določeno količino kontejnerjev in s tem povečala naš izvoz
DOBER AKCIJSKI PROGRAM
Osnovna organizacija ZK TOZD radiatorjev je sprejela svoj akcijski program za delo v času od novembra do zadnjega dne decembra 1975.
Sprejeti akcijski program v celoti objavljamo.
DELEGATSKI SISTEM V TOZD
Ugotavlja se, da delegati v TOZD ne opravljajo svojega dela tako, kot zahteva delegatski sistem, ker je premajhna povezava delegatov z volivci.
Zato je potrebna čimprejšnja povezava s samoupravnimi organi, kjer bo tudi prihajalo do usklajenega delovanja in stališč, ki jih bi delegat zastopal na zboru združenega dela oziroma na interesnih skupnostih.
Rok: stalna naloga.
Zadolžen: vodja delegacije zbora združenega dela, vodja delegacije interesnih skupnosti.
V TOZD je potrebno organizirati samoupravne skupine, ki bi naj štele največ 15 delavcev.
Te skupine bi naj izmed svoje sredine izbrale vodjo skupine. Cilj te skupine bi naj bil v čimboljšem dogovarjanju, ker le na ta način pride do veljave vsak delavec.
Rok: takoj.
Zadolžen: predsednik DS, direktor TOZD.
čimbolj opredeliti naloge delavske kontrole, spremljanje gospodarske situacije, izvrševanje sklepov DS in izvajanje akcijskega programa TOZD.
Rok: stalna naloga.
Zadolžen: predsednik samoupravne delavske kontrole.
GOSPODARSKA SITUACIJA TOZD RADIATORJI
Glede na gospodarsko situacijo je potrebno s strani vodstva izdelati akcijski program poslovanja za odpravo izgube in ukrepe za boljše poslovanje.
Rok: takoj.
Zadolženo: vodstvo TOZD.
Koordinacijski odbor mora na osnovi svojega programa dela izdelati akcijski program za večjo stabilizacijo v TOZD glede uspešnosti TOZD, glede discipline na delovno mesto in najti možnost za zainteresiranost delavcev za inovacije.
Rok: 30. 11. 1975.
Zadolžen: koordinacijski odbor za stabilizacijo.
POLITIČNE NALOGE OOZK TOZD RADIATORJI
Tekoče spremljati izvajanje sklepov višjih političnih organov o gospodarski situaciji v TOZD.
Rok: enkrat mesečno.
Zadolžen: sekretar OOZK TOZD.
V dogovoru s svetom ZK EMO uskladiti seminarje za politično usposabljanje članov ZK in organizacijo sestankov o aktualnih političnih dogodkih v SFRJ oziroma svetu.
Dcilf • drA71	1 ptr\
Zadolženi: sekretar OOZK TOZD in člani sveta OZD.
Na vodilna in vodstvena delovna mesta je treba kadrovati ljudi z moralno-političnimi kvalitetami in strokovnimi kvalitetami.
Izvoliti kadrovsko komisijo ZK v OOZK.
Rok: takoj.
Zadolžen: sekretar OOZK.
Obdržati način dela vodstva TOZD, družbenopolitičnih organizacij glede spremljanja gospodarske situacije TOZD in to spremljanje razširiti na nivo OZD.
Rok: stalna naloga.
Zadolženo: vodstvo TOZD.
Skrbeti za obnavljanje članstva, zlasti iz neposredne proizvodnje tistih, ki imajo ugled v svojih sredinah in so družbenopolitično aktivni.
Rok: stalna naloga.
Zadolžena: kadrovska komisija OOZK TOZD.
4
EÁ'H<í^jieo
PLAN ZA LETO 1076
Predlog plana za leto 1976 je pripravljen. O njem je razpravljal na zadnji seji poslovni odbor. Predlog gospodarskega plana je povzetek planov posameznih TOZD ter skupnih služb.
Posebnih sprememb plan za leto 1976 ne predvideva. Le TOBI predvideva dopolnitev proizvodnega programa. Plan je glede na vse tržne in druge faktorje realen.
Proizvodni plan za leto 1976 je sestavljen:
—	na osnovi tržnih raziskav in možnosti plasmana;
—	na osnovi obstoječih proizvodnih kapacitet;
—	na osnovi vključevanja novih proizvodnih kapacitet v proizvodnjo, ki so rezultat investicijskih vlaganj v tekočem in prihodnjem letu.
Plan za leto 1976 je v primerjavi s proizvodnjo za leto 1975 po količini večji za 12 %, po vrednosti pa za 39%. Razkorak med odstotkom porasta po količini in vrednosti je sorazmerno visok (27%). Do takega odstopa je prišlo zaradi prehoda na maloprodajne cene pri TOZD tovarna posode, spremembe cen pri TOZD tovarna odpreskov in TOZD tovarna radiatorjev in vključevanja novega proizvodnega programa pri TOZD tvornica kupačih kada — Kruševac in Bistrica.
Plan realizacije za leto 1976 vsebuje celotno realizacijo TOZD in skupnih služb. Plan realizacije predvideva realizacijo celotne proizvodnje, ker so začetne zaloge gotovih izdelkov enake končnim zalogam gotovih izdelkov.
Plan zaposlenih predvideva za celotni EMO za 10 zaposlenih manj od stanja v letu 1975; povečanje oziroma zmanjšanje delovne sile med TOZD je neznatno.
Osebni dohodki so izračunani za vsak posamezni TOZD tako, da se predvidena masa za OD deli s številom ur brez nadur. Število nadur je od TOZD do TOZD različno in znaša v povprečju 3%, torej če upoštevamo še nadure je povišanje OD ne za 13 % ampak za 16 %. Planirana masa izhaja iz predvidenega finančnega rezultata za vsak TOZD in je možno povečanje OD nad planiranim le v povečanju produktivnosti.
Izvoz za leto 1976 povečujemo za 29 %, povečanje je izrazito predvsem pri posodi; v izvoz se vključujejo tudi radiatorji ter TOZD tovarna TOBI, Bistrica. Prav gotovo pa ne bi smeli ostati le pri izvozu teh treh TOZD, ampak bi bilo nujno potrebno najti možnosti izvoza še ostalih TOZD, ker uvozni material trošijo vse TOZD razen TOZD elektronsko-računski center.
Pri uvozu predvidevamo bistveno zmanjšanje in to za 31 % nasproti letu 1975, uvoz in izvoz se letos pokrivata oziroma je uvoz celo nižji od izvoza.
Stroški so planirani v višini, ki je nujna za realizacijo te proizvodnje. Predvidena akumulacija znaša približno 2 % glede na celotni dohodek in je res minimalna. Zato bi bilo nujno sprejeti dodatno določene programe
v svrho povečanja finančnega rezultata.
Pri planiranju potrebnih obratnih sredstev so upoštevani dejanski koeficienti obračanja obratnih sredstev. Po tem izračunu je primanjkljaj, ki ga imamo, večji tudi zaradi tega, ker v letu 1975 ne bomo mogli oddvojiti sredstev za povečanje obratnih sredstev. Zato bo potrebno, v kolikor ne bo možno doseči novih kreditov za obratna sredstva, nujno znižati koeficiente obračanja o-bratnih sredstev.
Družbenopolitične organizacije nemara še v nobeno leto ne bodo stopile s tako zaokroženimi zamislimi in načrti kakor ravno v leto 1976. Ocena sedanjih političnih razmer mora biti naše izhodišče in podlaga tudi ko bomo razpravljali o načrtovanju za prihodnje leto. Načrtovanje našega gospodarskega in družbenega razvoja TOZD na samoupravnih temeljih je zelo učinkovito sredstvo za povezovanje enotnosti interesov, povečanej vpliva ter krepitve moči delovnih ljudi. Zato se moramo v družbenopolitičnih organizacijah (ZK, sindikatu, ZSM) zavzemati, da bomo sedanjo razvojno usmeritev uresničili na ustavni podlagi le s pogojem, če bo načrtovanje temeljilo na njej in če zagotovimo, da bodo delavci v TOZD nosilci razvojne usmeritve. Rezultatov poslovanja v prvih devetih mesecih 1975. leta še ne poznamo. Pričakujemo pa, da bo ocena ugodna in da so ustvarjeni ugodni pogoji za poslovanje v letu 1976, na kar nas posebno opozarja nadaljnje uveljavljanje ustave na področju načrtovanja in obveščanja v praksi.
Po novi ustavi so subjekti načrtovanja delavci v združenem delu. Družbenopolitične organizacije naše organizacije združenega dela morajo biti pobudniki osnovne zamisli poslovnega načrta za leto 1976, ki naj zajema v posa- n mezni TOZD vsebinsko opredelite vglede na družbenoekonomski položaj delavca in njegovo delo z družbenimi sredstvi.
Izhajati moramo iz:
—	stanja proizvodnih zmogljivosti,
—	kadrovske zasedbe,
—	vrste izdelkov in polizdelkov,
—	preučiti tržne razmere.
Na podlagi vseh teh realnih ocen bodo predstavniki strokovnih služb (planske, finančne, kadrovske ...) lahko podrobno razčlenili vse kazalce in predložili v obravnavo predlog poslovnega načrta za leto 1976, katere si morajo vse TOZD medsebojno izmenjati, dodati pripombe in jih uskladiti.
Na osnovi take priprave poslovnega načrta bodo družbenopolitične organizacije lahko ocenile čemu se je potrebno odpovedati in pri čem vztrajati, ker se mnogi interesi medsebojno prepletajo in se moramo ozirati tudi na materialne možnosti, tekoče ustvarjanje dohodka in nadaljnji razvoj.
Z ozirom na dinamiko proizvodnje pri našem delu pomeni dober začetek veliko opravljenega dela. Ne samo, da nam prinaša skrbi in težave, ampak pri
vsakdanjem delu ne smemo pozabiti tudi zakaj delamo in kakšno družbo snujemo, v čem jo dograjujemo. Specifičnost proizvodnje nam ne dovoljuje kampanjskega dela, delo mora teči dan za dnem, složno, na podlagi trdnih domenkov med TOZD in OZD.
Načrtovati na samoupravnih temeljih v duhu naše ustave pomeni, da ga moramo vsebinsko opreti na družbenoekonomski položaj delavca v združenem delu, na njegovo delo z družbenimi sredstvi. Pri tem moramo upoštevati, da je dohodek delavca v združenem delu, ki se pojavlja kot dohodek TOZD, družbeni oziroma dohodek celotnega združenega dela (razen v primerih, ki jih določa ustava), vendar pa je neodtujljiv od delavcev, ki so ga ustvarili.
Vendar ni dovolj, če si samo prizadevamo, da bi delavci odločali o dohodku v TOZD. Hkrati moramo graditi takšne odnose pri upravljanju z dohodkom združenega dela, ki bodo spodbujali delavca k združevanju dohodka TOZD in OZD. To je v medsebojni delovni in ekonomski odvisnosti, kakršno zahtevajo sodobne razmere in razvoj proizvajalnih
Mnogo, zelo mnogo pišemo tako v našem listu kakor tudi na splošno v dnevnem in periodičnem tisku o raznih nesrečah, ki se pripetijo na cesti. Vzroki nesreč so različni, dejstvo pa je, da nesrečam na cestah v večini primerov botruje nepravilna in neprevidna vožnja ali hoja po cesti.
Naša služba za varnost pri delu je zabeležila v letošnjem prvem polletju 50 primerov poškodb, ki so se pripetile na poti na delo ali z dela. Od teh je bilo 28* poškodb takih, da je bil potreben za okrevanje bolniški sta-lež, ostale pa so bile lažje narave.
Poleg bolečin, ki jih prizadene poškodba človeku, nastane tudi velika škoda za podjetje in skupnost nasploh.
Z. V. se je ponesrečil na poti na delo oziroma doživel je prometno nesrečo. Samo boleznina, ki jo je plačalo podjetje za ta čas in zdravstveni zavod znaša 6.222 dih. Podjetje je bilo poleg tega oškodovano, ker je ostalo delovno mesto »za določen čas nezasedeno. Delo na delovnem mestu je zastalo. Če računamo stroške nadomestila na tem delovnem mestu in vse druge dajatve, potem bi bila vsota mnogo večja.
D. A. je bil v bolniškem stale-žu zaradi prometne nesreče 126 dni. Stroški bolniškega staleža so znašali 15.336 dinarjev. Ker je delal na zahtevnem delovnem mestu, ga je bilo težko nadomestiti z drugim. Z izgubljenimi dnevi in zastojem pri delu ter z nadomestitvijo narastejo stroški na nekaj krepkih milijonov dinarjev.
sil, tehnike in tehnologije. Če pri oblikovanju dohodkovnih odnosov ne bomo v polni meri tega upoštevali, bo stihija vedno znova vsiljevala takšne oblike centralizacije dohodka, ki bodo omejevale samoupravljanje delavca v TOZD.
Zato se morajo DPO zavzemati, da v TOZD delavci lahko neposredno odločajo o dohodku, ki je odvisen od povečanja produktivnosti dela, varčevanja, organizacije dela, uvajanju sodobne tehnologije idr.
Dejansko je lahko dohodek ene TOZD večji od dohodka druge in ga imajo delavci v skladu z načelom delitve po delu, kot je opredeljeno v ustavi, pravico razporediti na sredstva za zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb.
Ob vsem tem so nam nemara potrebne bolj kot prejšnja leta pogostejše vmesne bilance, čisto računske in računovodske, pa tudi čisto človeško odkritosrčne, tako do sebe kot do drugih. Sistem obveščanja v TOZD ni enoten z ozirom na specifičnost proizvodnje. Informacijska služba ni razvita in prirejena za potrebe tako velikega kolektiva, zato se moramo zavedati, da so informacije prek tovarniškega glasila in zapisnikov na oglasni deski vse premalo, da bi delavci neposredno spremljali rezultate svojega dela.
K.	A. je bil prav tako v bolniškem staležu zaradi prometne nesreče. Stalež je trajal 110 dni. Stroški staleža pa znašajo 12.679,65 din.
Tu smo našteli le nekaj primerov in smo računali le stroške, ki so nastali zaradi boleznine. Sem bi morali prišteti še vse druge dajatve, vključno nadome-stovanje na delovnem mestu. Brez posebnih ugibanj lahko rečemo, da se stroški v danih primerih lahko podvojijo.
Kaj lahko storimo, da preprečimo ali vsaj zmanjšamo nesreče v prometu. Predvsem moramo biti previdni vsi, ne glede s čim se udeležujemo prometa na cesti. Tudi kadar gremo peš, se nam lahko zgodi težka nesreča, če nismo previdni. Prav tako moramo paziti kadar se vozimo s kolesom, mopedom ali avtomobilom.
OBVESTIM)
IZLETNIK CELJE TOZD rekreacijski turistični center Golte nudi po pogodbi o najemu depandans našim delavcem 20% popust pri koriščenju njihovih uslug nočitev, prehrane, žičnice, vse to na osnovi dokazila, ki ga članom kolektiva EMO izstavi splošna služba — družbeni standard. Predhodno je treba javiti čas koriščenja teh uslug zaradi rezervacije nočitev.
Splošna služba
DRAGA NEPREVIDNOST

POMEMBEN USPEH DELOVNE SKUPINE
Današnje tržišče tako domače kakor tudi inozemsko, je dokaj muhasto. Raznih artiklov za široko potrošnjo je povsod dovolj, zlasti na zahodnem tržišču, ki je še bolj zahtevno kot domače.
Naš klient iz Francije je zahteval večjo količino EXTRA IDEAL in UNIVERSAL posode. Zahteval je čimprejšnjo pošiljko.
O	tem velikem naročilu je razpravljal delavski svet TOZD tovarna posode in sklenil, da je treba izdelati posodo v določenem roku, za kar je potrebno delati vse sobote v mesecu oktobru in vse sobote v prvi polovici novembra. Poleg tega je bilo treba opraviti še precej nadur, da je bil dosežen popoln uspeh.
Moram reči, da sem bil prijetno presenečen, ko me je poklical direktor TOZD dipl. ing. Dimitrij Černe. Dejal mi je: »Napiši nekaj o teh delovnih skupinah. Pokliči jih in naj ti povedo, kako so delali. Napiši vse, tako kot ti bodo povedali. Vse po resnici.«
Naj mimogrede omenim, da je bil Mico,.kot mu pravimo po domače že predsednik naše sindikalne podružnice in da kot bivši družbenopolitični delavec ve, kako naj se izvaja v praksi neposredno samoupravljanje. Rad bi dosegel to, da bi se naše uredništvo odločilo za pogovor z vsakim delavcem in delavko dveh delovnih skupin, ki so uspešno opravile svojo nalogo. Ker pa to ni bilo mogoče, smo se pogovarjali le z nekaterimi delavkami in delavci delovne skupine, ki dela na tekočem traku EXTRA IDEAL in UNIVERSAL posode v dveh izmenah ali tudi v treh, če je potrebno.
tudi ostale dni nadure, če bo potrebno. Tako smo tudi storili. Izdelali smo 800.000 komadov kvalitetne UNIVERSAL posode.
Kljub dobri volji vseh, pa so nastopale številne težave, iz katerih smo se težko izvlekli. Za take akcije mora biti dobro pripravljen strojni park, pa tudi razni rezervni deli bi morali biti na razpolago. Teh pa ni. Rabili smo vijake, ki jih uvažamo. Teh ni bilo' zato smo morali prilagoditi domače vijake, kar pa ni tako enostavno.
Ivanka Španzel: »Mislim, da je potrebno ob takih akcijah bolje obrazložiti naloge, ki jih je treba opraviti. Človek mora vedeti kaj bo delal. To mora vedeti pravočasno, zlasti če gre za delo na dan proste sobote. Žene imamo na dan proste sobote mnogo domačih opravil. Za nas ni sobota skoraj nikoli dan počitka, temveč dan trdega garanja pri domačih delih.
Vedno sem pripravljena delati, če vem za kaj gre in vem, da bo imelo od tega korist podjetje in delavci. Upam, da se ne bo več tako zgodilo kot se je sedaj, da pride nekdo od nadrejenih in reče: »V soboto se dela!« To pove kar tako avtomatično, brez obrazložitve.«
Rudi Zore nam je povedal, da njihova skupina zelo pazi na izdelke, da so kvalitetni. Pri delu vladata red in čistoča ter vzorna disciplina. Delavski svet je sklenil, da je treba izpolniti naročilo za izvoz v Francijo in v zvezi s tem organizirati delo na dan proste sobote. Skupina je bila pred začetkom dela premalo informirana za kaj gre. Morali bi vsaj ,nekaj dni prej povedati, koliko komadov moramo narediti in kakšna je vrednost te pošiljke. Tega pa niti jaz, niti moji sodelavci v skupini nismo dovolj vedeli. Zato so bile v začetku manjše težave, ko pa so nas bolje informirali o vsem, smo si bili vsi stoodstotno edini, da bomo delali vse proste sobote in
Marija Šeško: »Vse smo prišle na delo, čeprav malo težko. Saj veste kako je z nami ženami ob
sobotah. Čaka nas pranje in druga domača opravila, ki se naberejo v teku tedna. Ni prav, da v petek čisto na kratko povedo, da se v soboto dela in nič drugega. Človek nekako kar obstane, ker mu gre domači načrt po vodi. Ko smo bolje vedele za kaj gre, smo delale z večjim veseljem. Upam, da bo tudi zaslužek našemu delu primeren. Ob tej draginji pride vsak dinar prav.«
tega korist TOZD, skupina in vsak od nas. Končno živimo od svojega zaslužka.«
Marjan Kvartič: »Vsako delo se lahko dobro opravi, če je dobro organizirano. Delavec mora vedeti pravočasno kaj bo delal, koliko je treba napraviti in kolikšen bo dohodek, ki ga bo ustvarila skupina. Teh informacij pa pri tej akciji nismo pravočasno prejeli. Če bi jih, bi se lahko mirneje in bolje pripravili, kajti celotna organizacija dela v skupini ni tako enostavna kot izgleda. Če so moji sodelavci seznanjeni z vsem, se lahko temeljiteje pripravijo. Zlasti velja to za žene, ki imajo ob prostih sobotah svoje domače obveznosti. Da je akcija uspela, je zasluga vseh sodelavcev, saj so potem, ko so bili informirani, razumeli pomembno nalogo in jo tudi izvršili.
Delovna skupina, tako tista, ki je delala v dopoldanskem in popoldanskem času ali pa v tretji izmeni, je opravila uspešno svojo nalogo. Žal še vedno ne znamo pravilno pripraviti take akcije, da bi bili ljudje bolj zadovoljni in zainteresirani.
Tudi pri tej akciji je manjkalo že takoj v začetku informacij, ki bi mnogo prispevale k organizaciji dela. Če človek ve kaj hoče, potem doseže tudi dober uspeh.
Delovna akcija, ki so jo opravile delovne skupine v emajlir-nici je lahko za primer drugim delovnim skupinam, ki se pri svojem delu prav tako ubadajo s težavami zaradi nepravočasne informiranosti. Brez te pa delo ne more biti uspešno in načrtno.
Lahko rečemo, da so imele delovne skupine v emajlirnici velik delovni uspeh, kajti izdelati
800.000	komadov kvalitetnih izdelkov v najkrajšem možnem času ni tako enostavno.«	ej
Dopisujte
v svoje
glasilo!
Fanika Gabrovec: »Pri takih delovnih akcijah kot je bila ta in verjetno jih bo še mnogo, moramo vsi delavci in delavke skupine vendarle vedeti nekaj časa prej kaj bomo delali in kolikšno korist bo imela TOZD od uspešno opravljene akcije. Če je pred začetkom dela vse lepo pojasnjeno vsej delovni skupini se z večjim veseljem lotimo dela in ga tudi uspešno opravimo. Pri tej akciji smo delali vsi brez izjeme. Delali so tudi invalidi.«
Miroslava Ahtik: »Zelo rada delam, če vem, da je delovna akcija koristna in se tudi nadejam dobrega zaslužka. Saj človek dela, da zasluži in se tako s svojim delom preživlja. Mislim, da bomo za opravljeno delo pravilno in pravično nagrajeni. Delali smo vsi. V začetku smo sicer malo godrnjali, ker nismo vedeli za kaj gre, ko smo zvedeli, je bilo mnogo bolje. Vsi smo vedno pripravljeni dobro opraviti svoje delo, če vemo, da bo imela od
6
Smú¡fiheo
ZDRAVSTVENA PROBLEMATIKA
Na zadnji seji družbenopolitičnega zbora in drugih zborov občinske skupščine Celje, je bila obravnavana problematika zdravstva z območja občine Celje. Priobčujemo krajši povzetek iz te problematike.
Zdravstveno varstvo je eden od osnovnih interesov vsake družbe, posebej še naše, ki gradi nove socialistične odnose — to je take odnose, v katerih izvajalci in uporabniki prek delegatskega sistema združujejo in uresničujejo svoje interese in interese celotne družbe.
Zdravstvena problematika je torej tista, ki posredno ali neposredno zadeva vsakega člana naše družbe, zato je prav, da jo vsi poznamo in jo v okviru svojih možnosti pomagamo reševati.
že bežen pogled v problematiko v celjski občini nam pove, da je stanje na posameznih področjih pereče in ga bo potrebno reševati z maksimalno angažiranostjo vseh pristojnih faktorjev, tako v sami službi, kot v okviru občine — širše družbenopolitične skupnosti.
če primerjamo stanje v celjski občini s stanjem v regiji, ugotovimo naslednje glavne značilnosti:	~	.
■	— prebivalstvo: leta 1974 je bi-
lo	v občini 60.089 prebivalcev, naravni prirast je bil leta 1973 6,3, leta 1974 pa 6,6 na 1.000 prebivalcev in je bil tako v letu 1973 za
1,8	in v letu 1974 za 1,9 nad re: gijskim poprečjem, pri čemer ni upoštevan selitveni j prirasti Število prebivalcev je naraščalo predvsem zaradi naraščanja mestnega prebivalstva, ki ga je okrog 61 odstotkov. Gostota prebivalstva je 266,4 prebivalcev na 1 km2 in je riajvišja od vseh občin v regiji.	, .	,
Splošna umrljivost prebivalcev v občini je bila 1974. leta 8,6 umrlih na 1.000 prebivalcev, oziroma v absolutnih številkah 517 oseb, kar je za 1,8 odstotka pod regijskim poprečjem (10,4).
—	Glavni vzroki smrti šo bili -leta 1973 bolezni srca in ožilja
(238 vseh umrlih), novotvorbe (104 umrli), nasilne smrti (73 umrlih, od tega 39 prometnih nesreč, 18 samomorov, 18 drugih nesreč). Ostale bolezenske skupine so maloštevilne.
Umrljivost dojenčkov je bila v zadnjih 5 letih ca. 21 na 1.000 živorojenih, to je na regijskem poprečju. Do leta 1980 pričakujemo izboljšanje vsaj na 20 umrlih na 1.000 živorojenih dojenčkov.
—	zdravstvene storitve: število prvih pregledov na 1 prebivalca v občini je 0,8 pregledov na prebivalca, kar je za 0,4 preglede na prebivalca pod regijskim poprečjem.
—	Zadovoljevanje potreb prebivalstva po zobozdravstvenih uslugah v celjski občini ni zadovoljivo.
Odsotnost z dela zaradi bolezni in nesreč prekoračuje 5-let-no poprečje 4,36, saj je nenehno
4.6.0	delanezmožnih zavarovancev v občini, to je za 0,24 odstotka nad regijskim poprečjem, kar pomeni, da je bilo dnevno 89 delavcev več izven proizvodnje kot v obdobju 1969 do 1973. Finančno to predstavlja višje izdatke za
2.078.986.00	din ter manjše dohodke za 319.23-,72 uln da pri tern upoštevamo izgubo v dohodku
delovnih organizacij. Zaradi takega stanja bo v prihodnje potrebno vlagati več v preventivne namene, da bi tako izboljšali zdravstveno stanje prebivalstva.
— Realiziran nižji osebni dohodek v ostalih občinah za 4 odstotke do 24 odstotkov, kar pomeni večjo regijsko solidarnost v breme občinske zdravstvene skupnosti Celje.
PREMALO ZDRAVNIKOV
— Kadrovska problematika zdravstvenih delavcev v celjski občini je prav tako, kot v regiji, zaskrbljujoča. Ko analiziramo stanje oziroma zasedbo delovnih mest ugotavljamo, da je v regiji manjkalo 31. 12. 1974 vsega 586 zdravstvenih delavcev, od tega 89 zdravnikov, 126 medicinskih sester ter 371 drugih zdravstvenih delavcev s srednjo in nižjo strokovno izobrazbo (medicinske sestre, babice, rentgenski tehniki, laboratorijski tehniki, negovalke itd.).
Maša zobna ambulanta
Osemnajst ali morda nekaj več let že uspešno deluje naša zobna ambulanta. Njeno ustanovitev so zahtevali naši delavci, zavedajoč se velikega pomena, ki ga ima za zdravje in dobro počutje človeka.
Nega in zdravljenje zob je prav tako važna, kot je važna nega in zdravljenje celotnega človekovega organizma. Od zdravih zob je pri človekovem zdravju in dobrem počutju marsikaj odvisno.
Strokovno izvežbana ekipa dela v naši ambulanti v dveh izmenah. Ekipa šteje devet članov, ki se močno trudijo, da bi opravili svoje delo dobro in kvalitetno.
Dnevno opravijo delavci v zobni ambulanti po dvajset ali tudi več zobozdravstvenih storitev. Pacienti so zadovoljni in ne občutijo tistega klasičnega strahu, ko vstopijo v ambulantne prostore.
Ta stroj, ki na prvi pogled izgleda zelo enostaven, je pomembna pridobitev zobne ambulante. To je stroj za centrifugalno vlivanje odlitkov za zobovje
Pred kratkim smo lahko čitali v časopisju, da so nekemu bolniku, ki je bil hrom na obe nogi že pet let, izdrli dva zoba. Ko so mu izdrli prvi zob, je začutil, da lahko giblje z levo nogo, potem, ko so mu izdrli še drugi zob, pa mu je ozdravila tudi desna noga. V zobno ambulanto se je pripeljal v invalidskem vozičku, domov pa jo je mahnil peš. To se je zgodilo v Reki.
Današnji čas zahteva za dobro opravljanje storitev v zobozdravstvu poleg strokovno sposobnih ljudi tudi moderne naprave, ki vzbujajo v človeku spoštovanje in zaupanje ko jih zagleda. Vse to sedaj naša zobna ambulanta ima. Ima močno strokovno ekipo, ki je pripravljena storiti vse, da odpravi človeku zobne bolečine, brez povzročanja še hujših pri posameznih operativnih posegih.
S pomočjo tovarne EMO je ambulanta nabavila najmodernejše stroje. Prostori so lepo urejeni in vabljivi.
Operacijski stoli so taki, da pacientu vlivajo zaupanje in spoštovanje. Ko se usede pacient na operacijski stol, ima občutek udobja in zaupanja, strah izgine, kajti stroji delujejo tako, da pacient ne občuti bolečin.
Izredna pridobitev za zobno ambulanto je stroj za centrifugalno vlivanje pod pritiskom. S tem strojem izdelujejo odlitke za zobovje brez napak in natančno po modelu. Delo je popolnoma čisto in zanesljivo. Ves proces vlivanja je avtomatičen in avtomatično nadziran.
Poleg tega in še drugih novih strojev imamo nove brusilne aparate, nove mize prevlečene z nerjavečo pločevino, nov aparat za (Nadaljevanje na 7. strani)
V	občini Celje manjka v osnovni zdravstveni službi (RZD Celje in Zavod za socialno medicino ih higieno Celje kar 17 zdravnikov, 5 zobozdravnikov, 13 medicinskih sester, 24 fizioterapevtov, 17 laboratorijskih tehnikov, 4 babice in 11- drugih delavcev s srednjo izobrazbo.
V	bolnišnični službi, to je v celjski bolnici, pa je manjkal 201 zdravstveni delavec, od tega 33 zdravnikov, 3 medicinski kemiki, 1 zobozdravnik, 1 farmacevt, 2 sanitarna inženirja, 1 klinični psiholog, 35 medicinskih sester z višjo izobrazbo, 3 fiziotrea-pevti, 1 farmacevt, 5 rentgenskih tehnikov, 2 delovna terapevta, 16 laboratorijskih in kemičnih tehnikov, 1 socialni delavec, 1 sanitarni tehnik in 88 ostalih zdravstvenih delavcev s srednjo izobrazbo (medicinske sestre, babice itd.) ter 8 negovalk z nižjo izobrazbo.
Če manjkajoče kadre izrazimo v odstotkih, potem ugotovimo, da manjka v Splošni bolnici Celje kar 23,5 odstotka vseh zdravstvenih delavcev, če pri tem upoštevamo še nekatere prej navedene razloge (nefunkcionalnost objektov itd.), potem vidimo, da je posledica takega stanja odhajanje zavarovancev na zdravljenje v druge bolnice izven regije, kjer je ipravočasnejše nudenje uslug, kar vpliva na velik odliv sredstev izven regije in zmanjšuje njeno ekonomsko moč. Zato je opravičen predlog po zagotovitvi večjih prostorov za razširitev šole za medicinske sestre v Celju in razširitev medicinske fakultete v Ljubljani, da bi na ta način zagotovili dovolj strokovnih kadrov potrebnih v Celju in regiji ter tako odpravili enega od vzrokov za odhajanje zavarovancev na zdravljenje drugam.
— Stanovanjska problematika zdravstvenih delavcev v celjski občini je pereča. Osnovna zdravstvena služba v celjski regiji ima razpoložljivih komaj 130 družinskih in 19 samskih stanovanj, od tega odpade na RZD — TOZD Celje in Zavod za socialno medicino in higieno 44 družinskih in 9 samskih stanovanj. Že pri obstoječi kadrovski zasedbi bi v Celju rabili za potrebe osnovne zdravstvene službe 39 stanovanj, da bi vsaj delno popravili sedanje stanje, ko morajo nekateri zdravstveni delavci bivati celo v hotelih ali pa se voziti na delo iz oddaljenejših krajev.
Splošna bolnica Celje razpolaga s 158 stanovanji (120 družinskih in 38 samskih). V letu 1974 ni bilo dodeljenih stanovanj 117 prosilcem, zato bo stanovanjsko problematiko potrebno reševati z večjo angažiranostjo vseh pristojnih faktorjev v občini. Vendar moramo pri tem upoštevati, da se je v obdobju 1971—1974 kadrovsko stanje izboljševalo za poprečno letno 3 odstotke, vendar so potrebe in število zavarovancev hitreje naraščale in to poprečno letno za 4,5 do 5 odstotkov.
Za izboljšanje zdravstvenega varstva je skupščina sprejela ustrezne sklepe, ki zajemajo tudi skrajšanje čakalne dobe.

Dolgo pričakovana novost iz tovarne TO BI
- Marsikatera gospodinja se še spominja starega štedilnika TOBI, ki so ga v tem prizadevnem kolektivu izdelovali pred 18 leti. Nekaj jih je še danes v uporabi, kdor pa ga je zaradi zastarelih oblik izločil, mu je bilo kmalu žal, saj je bil to zares izdelek izjemnih kvalitet, predvsem pa je bila znana pečica po svoji zanesljivosti in uporabno-
Ta bojlerček bo razveselil marsikatero gospodinjo. Je res lep in praktičen
Doslej je TOBI izdelal že mnogo naprav, od katerih so dosegle nekatere velik prodajni uspeh, vendar kaže, da je novi emajlirani gospodinjski bojler TOBI 10 presegel vse svoje znane prednike, saj predstavlja izjemno novost in posebnost na jugoslovanskem trgu, ki je že dolgo iskal izdelek takšnih lastnosti. Seveda pa moramo takoj povedati, da emajlirani bojler ni več novost v svetu, saj ga poznajo že v vseh razvitih državah in je zaradi svojih nespornih prednosti marsikje že povsem izrinil ostale vrste toplovodnih kotličev. Vsekakor je tako zanesljiv, da tovarna zanj zagotavlja nenavadno dolgo dobo — kar 5 let garancije, čeprav bo seveda njegova dejanska življenjska doba brez dvoma nekajkrat daljša. Dosedanji bojler ji s po-
cinkanim kotličem so bili namreč posebno pri uporabni nastavitvi na višjo temperaturo vode izredno neodporni na rjo, ki jih je v odvisnosti od različnih primesi v vodi več ali manj hitro prezrla. Novemu kotliču iz tovarne TOBI pa rja ne more več do živega, ker je ves zaščiten s posebnim, prav v ta namen prirejenim emajlom. Prav tako pa so iz nerjavečega materiala še vsi ostali deli, ki so v stiku z vodo.
Naslednja posebnost novega kotliča je njegova higienska neoporečnost. Iz njega lahko brez skrbi za okus in zdravje natočimo v kozarec segreto vodo za pripravo tople limonade, instantne pijače ali za hitrejše kuhanje. Gospodinjam bo brez dvoma dobrodošlo tudi hitro delovanje, saj ogreje vodo pri enaki porabi
Naša zobna
(Nadaljevanje s 6. strani) stomatologa in lahko bi še naštevali kaj vse je novega v veselje izredno požrtvovalnih delavcev zobne ambulante in pacientov.
Naša zobna ambulanta lahko tako odlično in nemoteno posluje, ker je tesno povezana s tovarno. Če se kaj pokvari, so naši
PONOVNO IZIDE KNJIGA 0 ČRNI ROKI
Najbolj iskana knjiga letos pri nas je bila Jožeta Vidica PO
Sledovih črne roke. Prva
naklada 7.000 izvodov je bila razprodana v dveh tednih. Prvi bralci so poslali avtorju nekaj pripomb, opozorili so ga na zločine, zločince in žrtve, ki' zanje še ni vedel, in Jože Vidic se je znova podal po sledovih črne roke, da je knjigo dopolnil. Knjiga je narasla za nad 100 strani in bo ponovno izšla 20. decembra. Bralci, ki bi knjigo naročili pred izidom in jo plačali do 15. decembra, jo dobijo za 180 din, kolikor je veljala prva izdaja. Po 15. decembru bo cena knjige zaradi povečanega obsega 202 din.
Naročila je treba poslati na naslov:
Založba Borec 61001 Ljubljana Miklošičeva 28 p. p. 203
Hkrati z naročilom je treba nakazati 180 din po položnici na račun št. 50101-603-45772 s pripisom »Za črno roko«.
Založba vam še posebej priporoča naslednje svoje izdaje:
Jože Vidic:
ZLOČIN PRI LENARTU 160 din Vinko Trinkaus:
OBVEŠČEVALCI	190 din
Spectator:
MAFIJA VČERAJ IN
DANES	185 din
energije skoraj dvakrat hitreje od klasičnih.
Kot pri vsaki napravi, tudi tukaj ne moremo shajati brez vzdrževanja. In tu se lahko bojler TOBI spet izkaže z novimi prednostmi. Najprej s stališča varnosti, ker je opremljen z dvema kontrolnima lučkama od katerih ena opozarja, da je vključen grelec, druga pa je osvetljena dokler je cela naprava priključena v omrežje električne napetosti. Če je odporen proti rji se seveda ne more upirati nastanku kot-lovca. Njegova zgradba pa je tako enostavna, da ga lahko s primernim orodjem brez težav montira in vzdržuje kupec sam. Kot-lič ni obdan z nadležno stekleno volno, temveč z mehkim, sodobnim penastim materialom. Sestavljen je iz dveh, vsaksebi poveznjenih loncev, zato je po raz-
ambulanta
delavci takoj pripravljeni vse popraviti. Dr. Škoberne nam je povedal, da- so izredno prizadevni strokovni delavci Maks Knez, Vinko Uršič in Alfred Meznarič. Ti tovariši jim pridejo takoj na pomoč, če se jim pokvarijo naprave. So strokovnjaki vsak na svojem področju. Glede volje in dela lahko rečemo, da so v nekem smislu zelo zaslužni za dosežene uspehe naše zobne ambulante.
Zobna ambulanta je glede opreme modernizirana, vendar vse to ne bi bilo dovolj, če bi ne bilo tako odlično organiziranega dela, ki ga opravljajo strokovno sposobni delavci, med katerimi vlada sloga in razumevanje. To občuti tudi pacient, ko pride v ambulanto. Topel sprejem in vzpodbudne besede zobozdravnika ter čist in lepo urejen ambi-ent mu vlijejo zaupanje v vse, kar se okrog njega dogaja.
Zobozdravstvenim delavcem naše ambulante želimo še mnogo uspehov pri njihovem delu v moderni, dobro opremljeni zobni ambulanti.
Mimo in udobno, brez bolečin...
stavljanju dostopna vsa notranjost, kotlovec pa zlahka odstranimo ali mehansko ali pa z razredčeno čistilno kislino.
Poleg klasičnega načina montaže nad pipo je kljub nizkotlačni izvedbi možna tudi montaža pod pipo, vendar moramo v tem primeru poklicati strokovnjaka. Ni brez pomena tudi zelo lepa oblika bojlerja v različnih pastelnih barvah, ki so primerne za sodobne kuhinje. Če še omenimo, da je glede na dolgo življenjsko dobo zelo poceni, še vedno nismo izčrpali vseh prednosti emajliranega bojlerja, ki ga bodo naše gospodinje zelo vesele.
STOP!
Kaj pomeni ta STOP? bo pomislilo več ljudi in delalo ob starem naprej, dokler bodo po starem lahko še delali. Ob tem seveda ne bodo pomislili, da pomeni že sam napis ukaz, povelje, predpis! To velja še zlasti za vse udeležence v javnem prometu, čeprav ne bi bilo odveč upoštevati ga v vsakdanji praksi po-vsod, kjer se nahajamo, delujemo in tudi sicer živimo. STOP! — počakaj! ■— premisli! — ukrepaj! Žal veliko ljudi ne moremo več vprašati, zakaj se pri znaku STOP na neprednostni cesti niso ustavili. Zapustili so svojce, znance in prijatelje brez slovesa, brez odgovora na številna vprašanja: ZAKAJ? Vsakodnevno ugotavljamo številne nezgode s hujšimi poškodbami ljudi in ogromno materialno škodo, pa kljub temu se veliko ljudi v prometu obnaša vse prej kot razumni ljudje.
Čeprav pomeni za našo družbo človek največje bogastvo, se veliko ljudi tega ne zaveda.
Si lahko predstavljamo večje malomarnosti in bolj neodgovornega obnašanja ljudi v prometu od tistih, ki se ponoči, v megli in neustreznih vremenskih prilikah nasploh, vključujejo v promet skrajno nepremišljeno zaradi pomanjkljive opreme svojih vozil ali nepravilne vožnje in hoje. Poglejmo si njihova kolesa brez odbojnega stekla ali celo brez luči, da ne omenjam izrabljenih gum, slabih zavor in nepravilne vožnje. Lastniki takih vozil, ne samo, da se sami izpostavljajo smrtni nevarnosti, temveč so v največ primerih vzrok težjim prometnim nezgodam s hujšimi poškodbami drugih udeležencev v prometu.
Ali ni že preveč krvi na naših cestah, preveč invalidov zaradi neodgovornih udeležencev v cestnem prometu, številnih družinskih tragedij zaradi izgube najbližjih?! Se bomo zavedli resnosti posledic šele takrat, ko bo prepozno oziroma tedaj, ko bodo taki nedisciplinirani udeleženci v cestnem prometu postali sami žrtve svojega neznanja, nepremišljenosti ali celo oholosti?
Ne pozabite: otroka vam bodo povozili samo enkrat! Vsak ima le eno življenje! Smrt nikoli ne počiva!
Vlado PRATNEMER
--------------—
SREDNJEROČNI PLAN
Na območju krajevne skupnosti Gaberje-Hudinja živi velika večina naših delavcev in njihovih svojcev. V tej skupnosti je največ naših stanovanjskih hiš. Da bi bili naši delavci in njihovi svojci kakor tudi drugi občani te skupnosti obveščeni o bodočem razvoju, objavljamo najvažnejše podatke iz srednjeročnega plana krajevne skupnosti GABERJE-HUDINJA.
Krajevna skupnost »GABERJE-HUDINJA« CELJE je na severovzhodu mesta Celja, katero označuje naslednja meja: od Voglajne po kanalskem zbiralniku, ki je položen v opuščeno strugo Koprivnice, zahodna meja Kovinotehne in kasarne »Jožeta Meniha Rajka«, po travniku do pokopališča na Golovcu, po zahodnem pobočju Golovca, naselje Zg. Hudinja, katastrska meja Hudinja—Šmar j eta, potok Hudinja do izliva v Voglajno in po Voglajni do izliva kanalskega zbiralnika.
Krajevno skupnost oziroma takratno stanovanjsko skupnost smo ustanovili v letu 1959. V letu 1963 pa smo jo preimenovali v krajevno skupnost, ki neposredno upravlja in urejuje zadeve splošnega družbenega pomena v tem delu Celja.
Na območju krajevne skupnosti delujejo naslednje družbenopolitične organizacije: SZDL, ZK, ZB, ZRVS, RK, AKTIV ŽENA.
Naša krajevna skupnost je kombinacija industrije, stanovanjskega naselja, kmetijstva in ostale infrastrukture.
V	vzhodnem delu Gaberja in Hudinje so OZD (—) s svojimi objekti in starejše stanovanjske hiše, zato to območje imenujemo industrijski del krajevne skupnosti.
Ostalo območje Gaberja in Hudinje je zazidano s stanovanjskimi hišami, le tovarna LIBELA s svojimi obrati je vrinjena v stanovanjski predel.
Novo naselje Hudinja je zazidano z individualnimi stanovanjskimi hišami in etažnimi stolpiči. V naselju Zg. Hudinja je še nekaj kmetij, katere pa v prihodnje nimajo perspektive.
Na Hudinji je osnovna šola »FRANJA VRUNČA«, vzgojno-var-stvena ustanova »TONČKE ČEČEVE«, »MERX« market z bifejem in stadion ŠD »OLIMP«.
Dopolnilni zazidalni načrt predvideva razširitev preskrbovalnega centra z banko, pošto, lekarno in ostalimi družbenimi in obrtnimi prostori, ki so neobhodno potrebni temu naselju.
Trasa avtoceste prečka naselje Hudinjo in z gradnjo nastajajo problemi, ki jih bo potrebno sproti reševati.
V	Gaberju je vzgojno-varstvena’'ustanova »TONČKE ČEČEVE«, PD SVOBODE Celje, TVD »PARTIZAN« Gaberje, vojašnica in trgovska skladišča in trgovine. V Gaberju imamo tudi samopostrežno restavracijo, SP trgovino, klasično trgovino, trgovino z zelenjavo in obrtne delavnice ter Gasilsko društvo Gaberje-Celje.
Krajani uresničujemo svoje samoupravne pravice in dolžnosti na zborih delovnih ljudi in občanov z referendumi, po delegatih stalnih območij, v svetu KS, v komisijah, odborih in drugih organih, v delegaciji KS, v splošni delegaciji samoupravne interesne skupnosti, hišnih svetih, zborih stanovalcev in ostalih družbenopolitičnih organizacijah.
Z novo ustavo smo dobili novo vlogo in zato krajani sprejemamo srednjeročni plan za obdobje 1976—1980.
PREBIVALSTVO
V	naši krajevni skupnosti je naslednja strukturna sestava prebivalstva:
Ob popisu prebivalstva s stanjem na dan 31. 3. 1971 nas je bilo 6.013 prebivalcev, od tega 3.003 moških ali 49,95 % in 3.010 žensk ali 50,05 %.
Aktivnega prebivalstva smo imeli 3.111 ali 51,73%. Od tega je bilo 1.589 ali 51,07% zaposlenih v industriji, 51 ali 1,63% v kmetijstvu, 8 ali 0,25 % v gozdarstvu, 362 ali 10,99 % v gradbeništvu, 93 ali 2,98 % v prometu, 328 ali 10,54 % v trgovini in gostinstvu, 239 ali 7,68 % v obrti, 30 ali 0,96% v stanovanjski in komunalni dejavnosti, 198 ali 6,36% v kulturni in socialni dejavnosti, 59 ali 1,89% v dejavnosti državnih organov, 4 ali 0,12 % v ostalih dejavnostih, 14 ali 0,45 % izven dejavnosti, 32 ali 1,02 % v neznani dejavnosti in 124 ali 3,98 % na začasnem delu v tujini.	,
Po letu 1971 se je stanovanjska soseska Hudinia. izgrajeval a in na osnovi zgrajenih stanovanj se je naselilo 340 družin oziroma 1.190 krajanov, upoštevajoč enako spolno in starostno strukturo. KS ima 7.203 prebivalce, od teh:
0— 6 let	754 prebivalcev	10,48 %
7—14 let	696 prebivalcev	9,66%
15—39 let	3.314 prebivalcev	46,00 %
40—64 let	1.904 prebivalcev	26,43 %
64 in več let	535 prebivalcev	7,43%
Skupaj	7.203 prebivalcev	100,00 %
Z doseljevanjem je število aktivnega prebivalstva naraslo za 615 in nas je skupaj 3.726 aktivnih krajanov ali 51,72 % prebivalstva krajevne skupnosti.
Projekcijo prebivalstva za leto 1980 osnujemo na podlagi izgradnje stanovanjske soseske Sp. Hudinja. V tej stanovanjski soseski bo visoka gradnja in zato je gostota večja. V naslednjih letih se bo KS povečala za 3.500 stanovalcev, tako da bomo imeli v letu 1980 10.703 prebivalcev.
Skupna površina stanovanj znaša 89.016 + 17.000 na novo dograjenih 106.016 m2.
Število gospodinjstev v stanovanjih 1.953 + 340 doseljenih je 2.293.
Število oseb v stanovanjih 6.013 + 1.190 doseljenih je 7.203.
Gospodinjstvo ima povprečno 3,14 članov.
Stanovanjski fond je starejšega izvora, saj je bilo 47,96% stanovanj zgrajenih pred letom 1945 in 52,04 % po vojni.
Do leta 1960 smo zgradili le 138 stanovanj. Vsa novejša stanovanja so bila zgrajena po letu 1960 v novem naselju Hudinje.
Opremljenost stanovanj s kopalnicami predstavlja le 54,81 %, kar je- zelo neugodno.
V 366 stanovanjih pride na osebo manj kot 10 m2 in to predstavlja zelo neugodna stanovanjska razmerja.
Do leta 1980 bi se naj zgradilo na našem območju ca. 1.100 stanovanj:
—	na območju Zg. Hudinje, na podlagi dopolnjenega zazidalnega načrta 280;
—	na območju Sp. Hudinje, v novi stanovanjski soseski 820.
Otroško varstvo
Na območju naše krajevne skupnosti je vzgojno-varstveni zavod »Tončke Čečeve«, ki ima svoje prostore:
Kapaciteta Zasedeno
—	Mariborska cesta	, 220	268
—	Hudinja	160	148
V	varstvo in vzgojo lahko sprejmemo 380 otrok, zasedeno je pa s 416 otroci.
Naše ustanove obiskuje nekaj otrok iz KS »Dolgo polje« in KS »Otok«.
Imamo okrog 754 otrok od 0—6 leta starosti in če računamo, da je 360 naših otrok v varstvu, kar znese 47 % vseh otrok.
Sedanje zmogljivosti varstveno-vzgojnega zavoda zadovoljujejo sedanje povpraševanje po vzgoji in varstvu predšolskih otrok.
Z izgradnjo stanovanjske soseske Sp. Hudinja bomo povečali stanovanjski fond za ca. 1.100, oziroma pozneje za 3.500 stanovanj stanovanj in s tem bomo dobili prostor za 367 predšolskih otrok. V novi stanovanjski soseski je nujno planirati in zgraditi vzgojno-varstvene prostore za 150—200 otrok.
V	naši KS so organizirana otroška igrišča le ob vzgojno-varstve-nih ustanovah, ki jih koristijo otroci od zunaj v popoldanskem času in ob praznikih.
V	krajevni skupnosti imamo nekaj neurejenih otroških igrišč in večjih dvorišč, ki jih koristijo otroci za razne igre.
V	prihodnje bo potrebno ta igrišča delno opremiti in organizirati za občasne organizirane igre.
Šolstvo in izobraževanje
Na območju naše krajevne skupnosti je osnovna šola »Franja Vrunča«, srednja tehnična šola, oddelek vajeniške šole in DPD »Svoboda«, Celje.
Osnovna šola »Franja Vrunča« je bila zzgrajena v letu 1959. Ta šola zajema okoliš Sp. in Zg. Hudinje, to je od Bežigrajske ceste, Dečkove ceste in Ceste na Dobrovo proti katastrski meji Šmarjeta. Vključuje pa še Šmarjeto, Prekorje, južni del Škofje vasi in Trnovlje. K tej šoli je priključena podružnična šola Ljubečna, na kateri opravljajo pouk v prvih 4 razredih, višji razredi pa se vozijo z avtobusom v šolo na Hudinjo.
Šola ima dvoizmenski pouk. V šoli je 15 učilnic za razredni pouk, fiziko, biologijo in tehnični pouk.
Šola ima 30 rednih oddelkov in 6 varstvenih oddelkov. Vseh učencev je 938, v oddelkih podaljšanega bivanja pa je 120 učencev. Iz območja naše krajevne skupnosti obiskuje šolo »Franja Vrunča« 490 učencev.
Območje naše krajevne skupnosti je razdeljeno na dva šolska okoliša, tj. severni in južni. Iz območja Gaberja, tj. južni okoliš, hodijo otroci v I. osnovno šolo, ki je na območju krajevne skupnosti Dolgo polje, dočim pa otroci severnega dela hodijo v šolo »Franja Vrunča«.
Ob prehodu na celodnevno šolo bi lahko šola »Franja Vrunča« v sedanjih prostorih imela samo 24 oddelkov s približno 680 učenci. Preostale, to je 258 učencev, bi pa morali prepisati na drugo šolo. Ker v bližnji prihodnosti v severnem delu mesta Celja ni predvidena novogradnja šole, predlagamo dozidavo prizidka k šoli »Franja Vrunča« z 8 učilnicami, telovadnico, kabineti, garderobo, kuhinjo in jedilnico.
Predvidevamo, da bo dozidava stala okrog 8 milijonov dinarjev, seveda če bomo k sodelovanju pritegnili vse krajevne dejavnike.
—-—----------—-—
KS GABERJE-HUDINJA
Tehniška srednja šola
Tehniška šola Celje ima dva oddelka, to je gradbeni in strojni oddelek.
Gradbeni oddelek obiskuje skupaj v vseh štirih razredih 394 dijakov, strojni oddelek pa skupaj v vseh štirih razredih 323 dijakov. Šoli primanjkujejo primerni prostori za normalni pouk.
Šolski center »Boris Kidrič« — poklicna oblačilna šola Celje
Poklicna oblačilna šola ima svoje prostore v zgradbi Dečkova c. št. 1.
Ta šola ima v treh letnikih 12 oddelkov po 26 učencev. Skupaj jo obiskuje 212 učencev.
KULTURA
DPD »Svoboda« Celje
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Celje razvija amatersko kulturno aktivno in pasivno dejavnost. Članstvo je večinoma iz vrst delavcev, ki so zaposleni v delovnih organizacijah naše KS. Svoje prostore ima društvo v lastni hiši ob Mariborski cesti in sicer Mariborska c. 13/a. Društvo ima 6 sekcij.
Društvo ima naslednjih 6 sekcij:
Sekcije	Število članov
— moški pevski zbor	35
— tamburaški orkester	25
— narodnozabavni ansambel	7
— jazz ansambel	6
— šahovska sekcija	15
— harmonikarska sekcija	60
— vaditelji in člani odborov	47
— podporni člani	97
Skupaj	,	292
Društvo ima svoj srednjeročni program razvoja, v katerem je predvidena sekcija folklornih plesov in preorientirana harmonikarska šola, ki bo povezovala le harmonikarje amaterje.
Članstvo društva se bo povečalo in svojo kulturno dejavnost približalo delovnim ljudem in krajanom.
SOCIALNO VARSTVO
Komisija za otroško in socialno varstvo naše KS ima 7 stalnih članov. Komisija aktivno sodeluje s krajevno organizacijo RK v zbiranju potrebnih podatkov in pri reševanju vseh problemov na področju varstva in nege.
V prihodnjem obdobju bo naša komisija skrbela za krajane, ki bodo potrebni pomoči in varstva, tako da:
— vsako leto bomo dopolnjevali evidenco ostarelih in pomoči potrebnih krajanov;
Delavci EMO dajejo velik prispevek za gospodarski in kulturni razvoj krajevne skupnosti. Po končanem delu se aktivno vključujejo v vsa družbena dogajanja na svojem terenu
—	naredili bomo evidenco otrok brez staršev, katerih starši so na delu v tujini, otrok, ki so jih zapustili starši in evidenco ostalih otrok, ki bodo potrebni pomoči iz drugih razlogov;
—	stalno bomo spremljali dogodke v krajevni skupnosti, nastale probleme evidentirali in jih reševali oziroma predlagali njihove rešitve;
—	pri reševanju posameznih socialnih problemov bomo angažirali prostovoljne socialne delavce in ostale družbenopolitične organizacije in društva;
—	usmerjali bomo vključevanje otrok v predšolske varstvene ustanove, določali prioriteto glede na socialne razmere; razvijali bomo varstvo dojenčkov in otrok v drugih družinah in organizirali druge oblike varstva;
—	sodelovali bomo z. vzgojno-varstvenimi zavodi pri določanju poslovnega časa glede na potrebe koristnikov, sodelovali bomo pri določanju oskrbnine;
—	urejevali bomo podaljšano bivanje šolskih otrok ob upoštevanju potreb; zavzemali se bomo za ureditev celodnevne šole, kar bo omogočilo varstvo vseh šolskih otrok;
—	nujno je urediti prehrano za vse šolske otroke, prioritetno za tiste, ki nimajo urejene prehrane doma;
—	pomagali borno urejevati stanovanjska vprašanja;
—	iskali bomo primerne rejniške družine;
—	iskali bomo skrbnike;
—	sodelovali bomo s skupnostjo otroškega varstva in skupnostjo socialnega skrbstva pri urejevanju in reševanju posameznih problemov;
—	sodelovali bomo pri ustanavljanju klubov za mladino in jim pomagali organizirati klubsko življenje;
—	spremljali bomo razvoj motenih otrok in mladoletnikov, predlagali kategorizacijo in ostale potrebne ukrepe;
—	organizirali in sodelovali bomo pri izvajanju soseske pomoči za odrasle;
—	predlagali bomo v domsko oskrbo ostarele in odrasle krajane, ki bodo takšne oskrbe potrebni;
—	z zdravstveno in patronažno službo bomo sodelovali pri izvajanju in organizaciji nudenja potrebne pomoči;
—	zagotavljali bomo materialno družbeno pomoč socialno ogroženim krajanom, ki niso sposobni skrbeti sami zase ali nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan preživljati;
—	sodelovali bomo pri organiziranju klubov za odrasle (klubov antialkoholikov).
Potrebna finančna sredstva za posamezne investicije bomo planirali v lastnih programih dela, delno pa v komunalnem delu srednjeročnega načrta.
Zdravstvo
Na območju naše krajevne skupnosti imamo ambulanto OZD EMO v hiši Mariborska c. št. 76 in ambulanto OZD Cinkarne v Tovarniški ulici št. 20. Obe ambulanti imata organizirano zobozdravstveno dejavnost. Zobozdravstveno ambulanto ima tudi osnovna šola »Franja Vrunča«.
Krajani v glavnem koristimo zdravstvene usluge, ki so organizirane za ostale občane v Celju. Območje naše krajevne skupnosti je izpostavljeno onesnaževanju zraka, kar povzroča pogosta obolenja dihal in ima posredne posledice za celoten človeški organizem.
Telesna kultura
Na območju naše krajevne skupnosti delujejo naslednja športna društva:
Športno društvo OLIMP, Celje, ki ima svoje prostore ob Opekar-niški ulici 2/a.
Društvo OLIMP ima pionirsko, mladinsko in člansko nogometno ekipo. Skupaj štejejo ekipe 233 članov. Vse tri ekipe tekmujejo v temeljni nogometni zvezi Celje.
Igrišče imajo travnato in je primerno za tekmovanje vseh ekip.
V	naslednjih letih želijo priti do republiške nogometne lige in v tej ligi tudi potem tekmovati.
Na sedanjem prostoru OLIMPA je po zazidalnem načrtu predvidena stanovanjska izgradnja in prav zaradi tega je potrebno planirati nov prostor za nogometno igrišče, ki bi naj bilo v neposredni bližini sedanjega igrišča. Sedanje nogometne objekte pa bo potrebno ovrednotiti oziroma nadomestiti z novimi potrebnimi objekti.
V	naslednjih letih bo društvo povečalo članstvo.
TVD »PARTIZAN« Gaberje-Celje ima svoje prostore v hiši Mariborska c. 42. Hiša je stara in zaradi tega je športno delo otežkočeno. Obstoječa telovadnica je mnogo premajhna in zato kaže razmišljati o postavitvi novih prostorov. V prostorih PARTIZANA gostuje knjižnica, ki zajema prostore, ki bi bili potrebni za sekcijo namiznega tenisa.
TVD »PARTIZAN« pričakuje povečanje članstva od sedanjih 374 na ca. 500 članov. TIKS bi naj v prihodnje vključevala v financiranje tudi sekcijo hokeja na travi. V prihodnje je potrebno posvečati več pozornosti vzgoji trenerskega in vodniškega kadra, ki bi bil sposoben voditi razne oddelke in sekcije.
io
--------------
SREDNJEROČNI PLAN
(Nadaljevanje z 9. strani)
Košarkarski klub »PIKAPOLONICA«, Hudinja pri Celju koristi igrišče šole »Franja Vrunča« Celje. Košarkarji tekmujejo s člansko in mladinsko ekipo v medobčinski celjski ligi.
Košarkarji si želijo pridobiti svoj prostor, v katerem bi lahko hranili poslovne listine. Interes za vključevanje članov in mladincev je velik in prav zato kaže košarkarskemu klubu omogočiti razširitev telesnokulturne dejavnosti v tem delu Celja.
Strelska družina »TEMPO« Celje.
Strelska družina ima svoje prostore ob Opekarniški ulici št. l/a; Malokalibrsko strelišče je ob Opekarniški ulici z osmimi strelskimi mesti. Srelišče za zračno puško pa imajo v kletnih prostorih EMO Celje.
Društvo ima 50 aktivnih članov in večihoma sindikalnih podružnic iz TOZD je rekreativno vključenih v strelsko družino TEMPO.
Letno povprečno vadi v streljanju 1.200 članov in krajanov.
Do leta 1980 bo modernizirano strelišče in urejene druge tehnične novosti, ki so potrebne za dober razvoj strelskega športa.
Rekreacijski športni center pod Golovcem
Družbeni center pod Golovcem odpira našemu kraju pomembne gospodarske in rekreacijske možnosti.
Delovni ljudje in občani smo se z družbenim dogovorom zavezali zgraditi družbeni center pod Golovcem.
V	gradnji so prvi pomembni objekti, ki bodo omogočili razvoj gospodarske- športno-rekreacijske in kulturne dejavnosti v Celju. Gre torej za objekte, ki so pomembni za vse Celjane, v gospodarski afirmaciji pa tudi za širšo celjsko regijo.
Bilo bi prav, da vsi, ki se dogovarjamo o gradnji tega pomembnega družbenega centra, izpolnjujemo dogovorjene obveznosti in da investitor pohiti z gradnjo z ozirom na vsakodnevne podražitve gradbenih stroškov.
V	tem delu Celja je nujno pristopiti h gradnji pokritega kopališča, ki bo služilo Celjanom za rekreacijo, prav tako pa tudi šoloobveznim otrokom in mladini za plavalne vaje.
Tudi ostale planirane objekte in igrišče je potrebno postopno zgraditi.
Gasilsko društvo Celje-Gaberje
Gasilsko društvo ima svoje prostore ob Mariborski cesti št. 80/'b.
Gasilsko društvo pokriva območje naše KS, mesto Celje.
Imajo dva gasilska vozova, eden od teh je trenutno pokvarjen, tri motorne brizgalke, rešilni gumijasti čoln in ostale manjše pripomočke za požarno varnost in lastni gasilski dom.
Gasilsko društvo ima 393 aktivnih in podpornih članov.
Gasilsko društvo s težavo pokriva potrebe terena z ozirom na zastarelo opremo. V rabi je nova gasilska oprema, sredstev za nabavo ni in zato prihaja do stagnacije društva. V prihodnjem obdobju je nujno potrebno dopolniti opremo in izrabljeno nadomestiti z novo. Gasilsko društvo Celje-Gaberje pokriva teren, ki je izrazito zahteven z ozirom na visoko gradnjo in industrijske objekte.
Tehnična kultura
Na območju krajevne skupnosti deluje šest društev ljudske tehnike. Najmočnejše društvo je LT EMO, ki šteje nad 1.000 članov. LT Cinkarna ima 600 članov, LT Libela 400, LT Klima 380, LT Kovinotehna 300 in LT Žična 90 članov.
Organizacije za tehnično kulturo skrbijo za vzgojo občanov v tehnični dejavnosti, inovacijah, kar vse prinaša našemu gospodarstvu progres v tehničnem napredku, izboljšanje pogojev dela in poslovanja.
Splošni ljudski odpor, ljudska obramba, civilna in družbena zaščita
Krajani in delovni ljudje se organizirano pripravljamo in usposabljamo za splošni ljudski odpor, za reševanje ljudi in premoženja ih za izvrševanje drugih nalog ter potreb v skladu z ustavo, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ter ostalimi predpisi.
Odbor za SLO organizira in izvaja neposredne priprave krajanov na splošni ljudski odpor, v katere spada:
. — sprejemanje obrambnega načrta krajevne skupnosti;
—	proučevanje pogojev in možnosti krajevnim razmeram ustrezajoče oblike odpora;
—	skrbi za idejnopolitično vzgojo in obrambno pripravljenost krajanov;
—	usklajevanje obrambnih priprav z obrambnim načrtom občine, povezovanje z obrambnimi pripravami v OZD ter obrambnimi pripravami sosednjih KS;
—	skrbi za priprave štabov in enot civilne zaščite ter usposablja krajane za samozaščito.
Za izvajanje zaščitnih ukrepov ter reševanje ljudi in materialnih dobrin v KS organiziramo civilno zaščito.
Civilna zaščita temelji na samozaščiti krajanov, vključuje pa tudi potrebne enote civilne zaščite.
Štab civilne zaščite skrbi za:
—	izdelavo načrta delovanja civilne zaščite v vojni in naravnih nesrečah ter drugih nesrečah;
—	skrbi za organizacijsko in strokovno usposobljenost ter materialno opremljenost enot civilne zaščite;
—	skrbi za izvajanje zaščitnih ukrepov, ki naj preprečijo ali ublažijo posledice vojnih akcij ali naravnih in drugih nesreč;
—	usklajuje delo organov in organizacij na svojem območju;
—	pripravlja organizacijo za reševanje ljudi in premoženja ob 'naravnih in drugih nesrečah.
Odbor za SLO in civilna zaščita pripravljata in izvajata svoje delo po posebnem programu.
Družbena samozaščita je sestavni del samoupravne dejavnosti krajanov in delovnih ljudi ter družbenopolitičnih organizacij v KS.
Krajani in delovni ljudje imamo pravico in dolžnost, da se združujemo in povezujemo z drugimi občani, TOZD, OZD, drugimi KS in si tako zagotavljamo svoboščine, samoupravne pravice in nacionalno svobodo.
Prometna povezava
Osnovna prometna mreža je zgrajena skladno s prometno ureditvijo v Celju. Ta prometna mreža je sestavni del urbanističnega načrta Celja in to prometno omrežje služi krajanom za povezavo z ostalimi deli Celja, prav tako pa za napajanje gpspodarstva.
Glavna prometna žila je Mariborska cesta, ki predstavlja severno vpadnico v Celje in je glavna povezava z mestnim središčem. Novozgrajena Dečkova cesta je prevzela del tranzitnega prometa in s tem razbremenila Mariborsko cesto.
Vzhodna vpadnica je povezana z Mariborsko cesto po Kidričevi ulici, katera povzroča ozko grlo. Potrebno bo zgraditi planirano križišče vzhodne vpadnice z Mariborsko cesto, da bo odpravljeno ozko grlo.
Sfanovalci naše krajevne skupnosti so v glavnem zaposleni v gospodarski dejavnosti našega območja, nekaj pa jih odhaja dnevno na delo v središče mesta in v sosednje krajevne skupnosti.
Na naše območje pa prihaja na delo dnevno iz širše celjske regije več zaposlenih, ki povzročajo živahen promet in obremenitev obstoječega cestnega omrežja.
Lokalni promet iz novega naselja Hudinje se odvija po Ul. frankolovskih žrtev prek križišča z Mariborsko cesto in po Mariborski cesti do mesta, manjši del prometa pa po Prijateljevi in Opekarniški ulici prek križišča z novo Dečkovo cesto.
Vsi ostali krajani so po svojih ulicah prek severne vpadnice povezani z mestnim središčem.
Lokalna avtobusna povezava poteka iz naselja Zg. Hudinje, Prijateljevi ulici, Ul. frankolovskih žrtev in po Mariborski do mestnega središča, druga lokalna proga pa iz smeri Šmarjeta—mestno središče.
Območje naše krajevne skupnosti ima slabo razvito telefonsko omrežje, zlasti novo naselje Hudinja je brez telefonskega omrežja. Na celotnem terenu nimamo javne telefonske govorilnice, ki bi jo v novem naselju Hudinje potrebovali iz varnostnih razlogov.
Z gradnjo avtoceste bomo dobili križišče z dovoznima oziroma odvoznima pasovoma. V prvem obdobju bo ves promet z avtoceste speljan po Mariborski cesti in s tem bo to cestišče močno obremenjeno. V interesu izognitve ozkemu delu nevarnosti nesreče, je potrebno urediti kolesarsko stezo in pločnik od Bežigrajske ceste pa do nadvoza Mariborske ceste, križišče dovoznih pasov z Mariborsko cesto in tudi križišče Mariborska cesta—Ul. frankolovskih žrtev semaforsko urediti, prav tako je potrebno prehode za pešce in kolesarje označiti in semaforizirati.
■Godba na pihala EMO mnogo prispeva za kulturni razvoj v krajevni skupnosti Gaberje-Hudinja
*
GABERJE-HEDINJA
KS
KOMUNALNA OPREMLJENOST
Odtok voda
Z gradnjo rajonskega kanalskega zbiralnika so vodne razmere v Gaberju urejene. Na območju Sp. Hudinje je izgradnja kanalskega zbiralnika v teku; zemljišče komunalno še ni urejeno, zato deževje povzroča pogoste poplave okrog kanalskega zbiralnika. Tudi pobočje Golovca s kanalom ob Jamovi in Opekamiški ulici povzroča poplave obstoječih cestišč in zato je nujno urediti potreben priključek na novozgrajeni kanalski zbiralnik.
Tudi Lahovniški potok s kanalizacijo in odprti Travniški potok na Zg. Hudinji povzročata poplave novega naselja Hudinje.
Višinske kote posameznih stanovanjskih objektov v novem naselju Hudinje so prenizko postavljene in zaradi tega že srednji dež povzroča poplave in ogroža krajane.
Pričakujemo, da bo kanalski zbiralec, ki je v gradnji, rešil omenjene poplave, sicer bo treba iskati rešitev v novi izvedbi kanalizacijskega omrežja.
Naselja med Mariborsko cesto in novo avtocesto, to je Bernekar-jeva, Žagarjeva in Levčeva ulica bodo omejena s cestami in zaradi tega bo odtok vode zaprt. Pred avtocesto je potrebno urediti razbremenilni kanal, ki naj bi odvajal vso odpadno in meteorno vodo.
Urejenost cestišč
V	Gaberju imamo v glavnem asfaltirane ceste, le Cinkarniško pot bo potrebno v naslednjem obdobju urediti in asfaltirati.
Z ureditvijo križišča vzhodne vpadnice z Mariborsko cesto je potrebno na vzhodni strani Mariborske ceste urediti kolesarsko stezo in pločnik, ki je zdaj provizorično urejen.
Območje Sp. Hudinje še ni zazidano in zaradi, tega cestišča na tem delu KS niso urejena.
V	prihodnjem letu je potrebno razširiti obstoječo Trnovsko cesto za kolesarsko stezo in pločnik. Prav tako je potrebno na vzhodni strani Mariborske ceste urediti kolesarsko stezo in pločnik.
Območje Zg. Hudinje z novim naseljem Hudinja ima zelo pomanjkljivo urejeno cestno omrežje.
V	novem naselju Hudinje so neurejene naslednje ulice:
—	k vrstnim hišam Ul. frankolovskih žrtev je potrebno urediti in asfaltirati cestišče.
—	Janševo ulico je potrebno asfaltirati. V tej ulici je nekaj starih hiš in del novogradnje.
—	Odcep Prijateljeve ulice je potrebno asfaltirati.
—	Vrstne hiše v Bezenškovi ulici imajo na severni strani dovoz k svojim garažam. To cestišče je potrebno urediti in asfaltirati.
V	starem delu naselja je potrebno urediti in asfaltirati naslednja cestišča:
—	Krajevno cesto od Ježa—Bizjaka—Erjavca. Tu so pripravljeni občani sodelovati.
—	Potrebno je urediti in asfaltirati obvoznico Žagarjeve, Berne-karjeve in Levčeve ulice. To obvoznico je potrebno speljati na nad-vozno cestišče Mariborske ceste.
—	Cesto proti Lahovim je potrebno urediti in jo asfaltirati.
Vodovodno omrežje pokriva celotno območje naše KS. Potrebna
je le razširitev v novozgrajena območja.
Zelenice in rekreacijski prostori
Ob Mariborski cesti so manjše zelene površine, katere je potrebno obnoviti in jih dopolnjevati.
V Kidričevi ulici ob samopostrežni restavraciji je manjši park, ki funkcionalno spada k objektu samopostrežne restavracije. Ta park je potrebno obnoviti.
Ob križišču Mariborske in Kidričeve ulice pred TSŠ je manjši park, ki daje krajanom prijetno senco in osvežitev. To zeleno površino je potrebno dopolniti z drevesi.
Z gradnjo rekreacijskih objektov je »Dečkov« park okrnjen. Ta park in drevesa je potrebno vključiti v nov športno-rekreacijski center.
Območje Golovca, vključno z gozdom in trim stezo, predstavlja za naše krajane rekreacijsko-športni objekt, katerega je potrebno s planiranimi športnimi objekti dopolnjevati, tako da ohrani svojo naravno oblikovanost in lepoto.
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava je pomanjkljiva z ozirom na neizgrajenost stanovanjskih sosesk in povezovalnih cestišč.
V novozgrajenih soseskah je vzporedno z naselitvijo potrebno postaviti tudi javne svetilke.
Prav tako je potrebno v starih naseljih z razvojem stanovanjskih sosesk dopolnjevati javno razsvetljavo.
Pospešiti je potrebno razvoj telefonskega omrežja v novem naselju Hudinje. Prav tako je potrebno namestiti nekaj javnih govorilnic na določenih zbirnih mestih.
Urbanizacija
V	skladu s prostorskim planiranjem je potrebno revidirati in dopolniti zastarele zazidalne načrte.
V	dopolnitvah je potrebno upoštevati novo nastale potrebe po dopolnilnih cestiščih, parkiriščih, otroških igriščih, zelenicah in ostalih potrebnih objektih.
Varstvo okolja
Delovni ljudje in krajani imamo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev naravnega stanja zraka oziroma za izboljšanje onesnaženega zraka in okolja z namenom, da zavarujemo sebe ter družbeno in osebno premoženje in tako zagotavljamo zdrave pogoje za delo, bivanje in rekreacijo.
Povzročitelji onesnaženja so industrijski izpušni plini in večji dimniki ter razna odlagališča smeti in drugih odpadkov.
Naloge in potrebni ukrepi:
—	V sodelovanju z inšpekcijskimi službami in občinsko komisijo moramo vztrajati, da povzročitelji onesnaženja zraka namestijo čistilne naprave.
—	Prav tako morajo povzročitelji onesnaženih odplak namestiti čistilne naprave.
—	V sodelovanju z občinsko stražo je potrebno preprečiti nedovoljena odlagališča smeti in raznih drugih odpadkov.
—	Na zbirališčih in pri večjih blokih je potrebno namestiti kontejnerje za zbiranje smeti in odpadkov.
—	Poostriti kontrolo občinskih odlokov, ki zagotavljajo čisto in zdravo okolje.
—	Ohranitev in zazelenitev Golovca v skladu z UNC.
—	Varstvo zdravih površin in parkov.
— Dopolnitev zelenih površin in otroških igrišč.
TOZD tovarna radiatorjev je pomemben činitelj gospodarstva v KS in celotnem območju Celja. Še malo in zaloge bodo skopnele, z njimi pa tudi skrbi za nemoten razvoj
12------------------
Varnostni ukrepi
Zaradi neprevidnosti in neznanja je bilo že mnogo nezgod povzročenih z nepravilnim in nestrokovnim ravnanjem z električnimi napravami. Nastale so opekline, požari in druge nevšečnosti.
Naša varno?,tno-gasilska služba nas je prosila naj objavimo »Ukrepe za zaščito pred požarom inštalacij z proizvodnjo in razdelitev električne energije.«
Za vsako instalacijo mora obstojati načrt obrambe pred požarom. Osebje v obratu mora biti seznanjeno s tem načrtom ter poučeno z načinom postopka v primeru izbruha požara, posebej pa še o načinu osebne zaščite pred požarom.
Na posameznih delovnih mestih morajo biti obešena navodila z postopkom v obratu za instalacije, katerim preti požar, način alarmiranja ter postopek gašenja.
—0—
Z občasnimi praktičnimi vajami je potrebno ugotavljati, če so predvideni ukrepi pravilni in če ustrezajo možnim pojavom požara. Važno je tudi, ugotoviti, če osebje v obratu, kakor tudi lastna obratna požarna enota znajo ukrepe izvajati.
—0—
Ob vsem tem je potrebno obenem ugotavljati delovanje naprav in sredstev za gašenje požarov, alarmnih naprav, ter podobno, kakor tudi sposobnost sodelavcev, da znajo z njimi ravnati.
—0—
Teoretično odgovorna požarnovarnostna enota mora dobro poznati celoten obrat, posebej pa tiste instalacije v obratu, kjer lahko izbruhne požar. Vse te podatke mora imeti gasilska enota v svojih načrtih obrambe pred požarom
—0—
Ob izbruhu požara je potrebno takoj obvestiti teritorialno odgovorno gasilsko enoto, od katere se bi zahtevala pomoč v . kolikor požar ne bi mogli pogasit iz lastnimi sredstvi in silami.
—0—
V ta namen morajo biti na določenih mestih v obratu, posebej pa v elektro in termični komandni tabli, kakor tudi telefonski centrali obešena telefonska številka za prijavo požara.
POSTOPEK V PRIMERU POŽARA NA NAPRAVAH ZA PROIZVODNJO, PRENOS, RAZDELITEV IN POTROŠNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE ,
V primeru večjih požarov na električnih napravah ali njihovi bližini je nujno sodelovanje strokovnjakov, ki delajo na tozadevnih napravah, kakor tudi gasilskih enot.
—0—
Uporabniki elektroenergetskih instalacij morajo zato odgovornim gasilskim enotam sporočiti imena oseb, s katerimi lahko kontakti-rajo v omenjenih primerih.
Določene strokovne osebe elektroenergetskih instalacij morajo biti obvezno prisotne ob gašenju požara.
Brezpogojno je prepovedano dotikanje električnih naprav osebam, ki so nestrokovne in nepoklicane. Vsa dela na takšnih napravah v primeru pojava požara lahko opravlja le pooblaščeno osebje v obratu, vendar samo v nujnih primerih — ker so zato pripadniki gasilskih enot posebej usposobljeni.
—0—
Visokonapetostne naprave smejo vključevati, izključevati samo zato pooblaščene osebe v obratu, kjer se navedene instalacije nahajajo.
—0—
O	vseh instalacijah gasilske enote na elektroenergetskih instalacijah moramo takoj še med intervencijo, obvestiti koristnika elektro energetskih instalacij.
—0—
Na napravah za proizvodnjo in razdelitev električne energije se v primeru požara po pravilu izključijo le tisti deli, kjer gori, kakor tudi ostali, ki so neposredno ogroženi. Izključevanje je potrebno po možnosti omejiti na najmanjšo možno mero.
—0—
Pri potrošnikih električne energije pa je potrebno praviloma izključiti vse goreče ali ogrožene naprave za potrošnjo električne energije.
Pri tem je treba upoštevati, da se ne ovira normalno delo z stabilnimi napravami za gašenje, gasilskih črpalk na električni pogon in podobno. Prav tako je nujno po potrebi in možnostih omogočiti v obratu delovanje svetlobhih teles zaradi preglednosti pri gašenju.
—0—
Izključitev naprav se mora izvršiti po možnosti na normalen način. Napeljave naj se ne sekajo brez posebnih potreb.
—0—
Ozemljitev ali izvajanje kratkega stika se lahko uporablja le, če so neposredno ogrožena človeška življenja. Ta postopek naj izvedejo z največjo opreznostjo le visoko usposobljene osebe.
—0—
Gasilcem je prepovedano ozem-ljevanje kakor tudi izvajanje kratkega stika na instalacijah visoke napetosti.
—0—
S požarom poškodovane in razdejane dele električnih naprav moramo čimprej izključiti.
Ko se požar pogasi, se dovoli pristop na pogorišče nestrokovnim osebam šele takrat, ko je ugotovljeno, da so vse s požaurom poškodovane električne naprave popolnoma izključene.
—0—
Poškodovane električne naprave lahko vključimo v obratovanje šele takrat, ko so popolnoma usposobljene glede na tehnične predpise za izvajanje tozadevnih instalacij.
—0—
Izogibati se moramo na kateri koli način in s katerim koli sredstvom ročnemu gašenju električnih naprav pod napetostjo. Pred pričetkom gašenja požara moramo goreče električne naprave visoke napetosti vedno izključiti.
—0—
Ob gašenju požarov na lesenih stebrih nadzemnih visokonapetostnih vodov moramo biti še posebej oprezni, da ne bi s curkom zajeli napetostnega voda.
Obvezno jih moramo torej pred pričetkom gašenja izključiti.
—0—
Ce gasimo požar električnih naprav s sredstvi, ki' so prevodna za elektriko, moramo biti posebej oprezni, da osebe, ki gasijo ne bi neposredno ali z dotikom curka prišla v stik s predmeti pod napetostjo. Če obstoja nevarnost, da je isti pod napetostjo se mora naprava takoj izključiti.
—0—
Zato v takšnih primerih ne smemo gasiti s polnim curkom. V kolikor so naprave pod visoko napetostjo, moramo biti oddaljeni tako, da je razdalja med ročnikom ter najnižjo točko pod visoko napetostjo najmanj 15 m.
Enak postopek uporabljamo ob gašenju s peno, če se razlije olje v bližini oljnih transformatorjev ali stikal.
—0—
Ob uporabi gasilkih lestev in pri delu z njimi moramo nujno paziti, da se z njimi ne dotaknemo nadzemnih elektro energetskih napeljav ali, da jih ne pretrgamo.
j
GAŠENJE POŽAROV NA OLJNIH TRANSFORMATORJIH IN OLJNIH STIKALIH
Za uspešno gašenje požara, posebej pa za gašenje požara, transformatorskega olja mora čimprej pričeti z gašenjem. Odločilna pri tem pa je sposobnost in odločnost osebe, ki ima zadolžitev za intervencijo.
Najenostavnejši način zadušitve požara na manjših oljnih transformatorjih in oljnih stikalih
v manjših zaprtih prostorih izvedemo tako. da v največji možni meri preprečimo dostop zraka v kolikor jih ne moremo hermetično zapreti.
—0—
Hitrejše in uspešnejše dušenje požara v primeru da so prostori večji ter se ne morejo hermitično zapreti, lahko dosežemo z dovajanjem plinskih gasilnih sredstev, predvsem ogljikovega dioksida. Ta postopek bo lažji v kolikor so v zidovih že prej v ta namen narejene odprtine.
V PRIMERU POŽARA NA OLJNIH TRANSFORMATORJIH IN OLJNIH STIKALIH JE POTREBNO UKRENITI NASLEDNJE:
NA ODPRTEM PROSTORU
Goreče ali neposredno ogrožene dele instalacij moramo takoj izključiti — odklopiti.
—0—
Zaporne naprave za spuščanje olja iz goreče naprave moramo po možnosti odpreti, da bi olje odteklo s prostora zajetega od požara.
—0—
Sosednje instalacije moramo po potrebi zaščititi od toplotnega žar-čenja s curki razpršene vode, vendar ne smemo metati vodo na instalacije pod napetostjo.
—0—
Širjenje razlitega olja je treba preprečiti, po potrebi pa nasuti nasipe iz peska.
—0—
Gašenje je potrebno izvajati glede na obstoječo situacijo, oziroma po planu za obrambo pred požarom.
Manjše požare je potrebno pogasiti z ročnimi ali prevoznimi gasilnimi aparati.
—0—
Večje požare gasimo s curki razpršene vode ali s peno (goreče razlito olje).
Pri tem postopku moramo biti skrajno previdni, če nismo prepričani, da so zajeti deli instalacij izklopljeni.
—0—
Goreče olje gasimo po pravilu od spodaj navzgor potem, ko smo že popolnoma zadušili ogenj na tleh.
V ZAPRTIH PROSTORIH
V primeru nevarnosti izbruha požara moramo glede na obstoječe možnosti zaprti prostor napolniti z ogljikovim dioksidom ali suhim prahom za gašenje požara. Pred tem moramo zapreti vse odprtine ogroženega prostora.
—0—
2e goreče ali neposredno ogrožene dele instalacij moramo takoj izklopiti.
—0—
Zaporne naprave za izpuščanje olja moramo odpreti.
(Nadaljevanje na 13. strani)
EÄi-XiJLh&c-
LOV NA LISICO
Naše društvo LT je priredilo dne 25. 10. 1975 tradicionalen lov na »lisico«. Velika udeležba je pokazala, da je med avtomobilisti vedno večje zanimanje za to priljubljeno igro. Prostor pred tovarno je bil
do kraja zaseden
»Lisica« je bil »fičko«, last Vajdič Radčija. Kaže, da se je »lisica« slabo skrila, kajti našli so jo v neki koruzi kmalu po startu
Hudej Slavko je našel »lisico« in je bil vesel svojega uspeha. Oba, »lisica« in najditelj sta bila dobre volje. No, morda »lisica« ne toliko, ker se je slabo skrila in so jo prehitro našli
OSREDNJA KNJIŽNICA V CELJU - ODDELEK ZA ŠTUDIJ
NOVE KNJIGE
Kostič V.: Kulturne veze izmečtu jugoslovenskih zemalja i Engleske do 1700. godine. Beograd 1972. S. II. 3265/458.
Tucakov J.: Introdukcija lekovitog bilja u Srbiji. Beograd
1972.	S. II. 3265/439.
Horvat V.: Društveno vlasništvo i minuli rad. Zagreb 1972. S. 36077/45.
Pohlmann D.: Wetterkunde. Köln 1974. S. 37818/31.
Petrovič S.: Estetika i ideologija. Beograd 1972. Š. 30059/30.
Kuhn T. S.: Struktura naučnih revolucija. Beograd 1974. S. 26614/40.
Francastel P.: Študije iz sociologije umjetnosti. Beograd 1974. S. 26614/39.
Kott J.: Jedenje bogova. Beograd 1974. S. 26614/38.
Predan V.: Odčarani oder. Gledališke presoje. Maribor 1975. S. 23519/26.
Hayman R.: Arthur Miller. London 1970. S. 43749.
Ivanko Š.: Sodobne metode v analizi in projektiranju organizacije, Maribor 1974. S. 22486/30.
Kermauner T.: Pomenske spremembe v sodobni slovenski dramatiki. Ljubljana 1975. S. 43729.
Petrovič M.: Vrednosne orijentacije delinkvenata. Beograd
1973.	S. 43755.
Potočnik F.: Koncentracijsko taborišče Rab. Koper 1975. S. 43730.
Sobolev N.: Laseri i njihova budučnost. Beograd 1972. 5. 13335/13.
TEKMOVALI SO V SKOPJU
Ponovno in s ponosom vam posredujemo novico o pravkar končanem zveznem tekmovanju varilcev, ki je bilo minule dni v Skopju in o uspehu članov kolektiva, ki so bili na tem tekmovanju.
Naši .tekmovalci so na zveznem tekmovanju tekmovali v plamen-skem varjenju in v varjenju s C02 v zaščitni atmosferi. Tako so zasedli naslednja mesta:
—	plamensko varjenje
—	COo v zaščitni atmosferi
—	COo v zaščitni atmosferi
IV.	mesto — PETAUER Štefan VI. mesto — BELINA Ivan
VII. mesto — KAVALAR Srečko
Vsekakor lep uspeh in pohvala za trud »emovskih« tekmovalcev. Kot smo že pisali je bilo potrebno za uvrstitev v zvezno tekmovanje tekmovati v tekmovanju v regiji in nato v republiškem merilu in tako na tem tekmovanju zastopati republiške vrste in lasten kolektiv. Seveda je bilo potrebno žrtvovati precej prostega časa in pa tudi vztrajnosti, saj če pomislimo koliko varilcev imamo v EMO pa jih je tako malo tekmovalo v internem tekmovanju.
V Skopju se je zbralo okrog 300 tekmovalcev iz vse države, da se pomerijo v veščini varilstva. Ne bi govorili o opremljenosti nekaterih ekip in o težavah, ki jih je imel organizator. Pomembno je, da je bila na tem tekmovanju tako močno zastopana celjska regija in še posebno to, da so naši varilci doprinesli tako lepe uspehe v svojem znanju, saj so nam tudi dobri varilci dobra garancija za proizvodni
uspeh, kar bi se morali vsi bolj resno zavedati. Vsem varilcem, ki so se letošnjega tekmovanja udeležili, pa velja posebna čestitka za njihove, lahko rečemo — delovne uspehe.	K. F.
VARNOSTNI UKREPI
(Nadaljevanje z 12. strani)
Pri pojavu začetnega požara ga moramo pričeti gasiti z ročnim ali prevoznim gasilnim aparatom, ki so napolnjeni z električno nepre-vodnimi sredstvi.
—0—
V	majhnih ter slabo zračenih prostorih moramo obvezno uporabljati maske ali podobna zaščitna sredstva.
—0—
V	slučaju, da požara ne moremo pogasiti z razpoložljivim gasilnimi sredstvi, si moramo pomagati s tem, da preprečimo dostop zraka z zapiranjem vseh odprtin.
—n—
Razen predhodnega ukrepa moramo po možnosti dovajati v zaprti prostor tudi ogljikov dioksid.
—0—
Po ukrepih iz predhodnih dveh točk lahko takšen prostor odpremo šele, ko se notranjost zadovoljivo ohladi.
—0—
V	kolikor so instalacije popolnoma izključene, lahko gasimo tudi s peno ali s curkom razpršene vode.
Sporazum med SFRJ in Italijo
Zunanja ministra Rumor in Minic sta podpisala sporazum o dokončni ureditvi državne meje, protokol o ustanovitvi proste industrijske cone in 27 drugih dokumentov. Slovesnost je bila v Leopar-dijevi vili v vasi Castelmonte di S. Pietro v bližini Ancone, glavnega mesta dežele Marke, v kateri je bilo med vsemi italijanskimi deželami največ partizanov jugoslovanskih narodnosti. Tudi v tem je nekaj simbolike, ki potrjuje prelom v meddržavnih odnosih. Sporazum odpira povsem novo obdobje. Podana je bila zakonska podlaga, ki postaja življenjska nujnost.
Eden izmed devetih členov — konkretno osmi — se nanaša na manjšine. Obe strani sprejemata obveznosti, ki izvirajo iz maksimalno mogoče zaščite narodnostnih skupnosti v okviru svojih ustav, notranje pravne ureditve in ustanovne listine Združenih narodov. Prebivalstvo vzdolž meje na obeh straneh s sporazumom dobiva elemente, ki mu zagotavljajo vsestranski in miren razvoj.
Tovariš Minic je v svoji izjavi ob podpisu dejal med drugim:
»Naša država je zelo zainteresirana za čim skladnejše odnose z vsemi sosedi. Nikoli nam ni manjkalo pobud, prav tako pa smo bili zmerom pripravljeni sprejeti pobude drugih, da bi z vsemi sosednjimi državami odnose za vsestranski razvoj dobrega sosedskega sodelovanja na podlagi spoštovanja suverenosti, o-zemeljske nedotakljivosti, enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Uspešen razvoj odnosov med našima državama je najboljši primer za to...«
Zunanji minister Rumor je dejal, da »dogovor dokončno zaključuje obdobje v jugoslovan-sko-italijanskih odnosih, ki so v
tridesetih povojnih letih potekali izmenično, včasih celo ob ostrih nasprotjih. Toda vedno bolj so postajala intenzivna obdobja konstruktivnega dialoga in stvarnega sodelovanja... Za premostitev vsakega, tudi upravičenega pridržka in bremen preteklosti je treba imeti pogum in daljnovidnost ter biti prepričani, da usklajevanje koristi dveh sosednjih držav ne samo zagotavlja mir na vseh ravneh, temveč oživlja na prizadetih območjih sile, ki sta jih dostikrat dušila nerazumevanje in fatalizem. Danes lahko ugotavljamo, da različnost politične ureditve naših dveh držav ni pomenila nobene ovire pri sprejemanju odločitev, ukrepov in skupnih načrtov ...«
S trenutkom, ko bo podpisani sporazum ratificiran s strani obeh zakonodajnih organov in s tem postal pravnomočen, bo nehal veljati posebni statut, ki je bil priložen londonskemu sporazumu z dne 5. oktobra 1954, vendar pa bo vsaka stran obdržala v veljavi notranje ukrepe za zaščito pripadnikov etničnih skupin. V tej obvezi vidi naša etnična skupnost v Italiji napoved, da bo reševanje odprtih vprašanj potekalo hitreje in brez diskriminacije.
fAkcija Celjski
Program prireditev Celjski kulturni utrip predstavlja eno izmed poti uresničitve kulturne preobrazbe celjske občine. Kulturno preobrazbo družbenega in samoupravnega življenja v občini smo opredelili kot sestavni del strateških prizadevanj družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine za hitrejši razvoj Celja.
Program akcije in prireditev Celjski kulturni utrip pomeni dogovor o pospešenem izvajanju kulturne akcije. Izhodišče predlaganih konkretnih zamisli sloni na nadaljnjem podružbljanju kulturne politike in kulturnih dejavnosti; na izpopolnitvi samoupravne organiziranosti kulture; na zagotovitvi obogatene in raznolike kulturne ponudbe, ki upošteva diferencirane kulturne in kulturno zabavne interese delovnih ljudi in občanov; na zahtevi po večjem razmahu amaterske kulturne dejavnosti, ki spodbuja kreativno, ustvarjalno, kulturno delovanje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela; na naporih, da v srednjeročnem načrtu razvoja kulturnih dejavnosti dosežemo še večjo odprtost, dostopnost in izkoriščenost sedanjih kulturnih ustanov ob večji kakovosti dela in intenzifikaciji obiska vseh kulturnih ustanov.
Akcija Celjski kulturni utrip ima obširno zasnovo. Med drugim predvideva:
Znotraj družbenopolitičnih organizacij, zlasti v sindikatih,
DELO KONCERTNE POSLOVALNICE
Prva dva koncerta letošnje sezone (Collegium musicum Maribor — večer baročne glasbe, English ensemble London — Purcell, Beethoven, Schubert) sta privabila in zadovoljila številno koncertno publiko. Tudi za naslednji abonmajski koncert — klavirski recital Irine Smorodi-nove iz Moskve, ki bo v sredo,
12.	11. vlada že sedaj veliko zanimanje. Na programu so dela Schuberta in Prokofjeva.
Vpisovanje abonentov za večerne koncerte je zaključeno. Število se 'viša in se je vpisalo 20 % več abonentov kot v prejšnji sezoni. Med zavodi prednjači Pedagoški šolski center z 10 abonenti.
Število mladinskih abonentov se je od lanskih 1176 zvišalo na 1242. Tudi tukaj prednjači mladina PŠC, ki ima 402 mladinskih abonentov. V mladinski abonma so zajete osnovne šole: I., II.,
III.,	iV. in Polule ter srednje šole: gimnazija, srednja medicinska, PŠC in EŠC.
Že drugo leto imajo po 4 mladinske koncerte na osnovni šoli v Štorah, ki jih poslušajo tudi učenci metalurške šole. Popoldanske koncerte pa obiskujejo tudi starši.
Redni mladinski koncerti bodo organizirani v letošnji sezoni tu-
di v Dobrni in Vojniku. Učenci višjih razredov bodo lahko poslušali po 4 koncerte. V Dobrni bodo koncerti v zdraviliški dvorani in bodo dostopni tudi zdraviliškim gostom.
Tako bodo otroci vseh osnovnih šol v celjski občini lahko redno poslušali živo muziko in
neposredno spoznali naše in inozemske glasbene umetnike, ki bodo izvajali glasbo vseh dob, kar bo gotovo lepo in prepotrebno dopolnilo šolski glasbeni vzgoji. Ob dobri in sistematični mladinski koncertni politiki bomo vzgojili našo bodočo razgledano in vneto koncertno publiko.
NEVIDNO JEZERO
Zvečer se jezera ne vidi,
la labodje perje se skrivnostno približuje,
ko stopa Adonis iz lokvanja na vodi.
Takrat so vse sivine pozabljene, takrat so vsi orli izgubljeni, takrat se nove luči ne prižigajo, ko se v njegovem stisku rojevajo sreče in ne vrne se več v lokvanj na vodi.
Zanjo so poljubi lampioni, ki Adonia jih prižiga vedno znova.
Rojstva ljubezni so vsa jutra,
otoki skalni, mavrična obzorja in večerna pesmi,
jeseni ne pozna bela tančica,
so samo pomladi lepe, zlate
in tkalec jih je napolnil z umetnostjo
neskončno lepih trenutkov,
izdelanih iz niti nežnosti.

kulturni utrip
SZDL in ZK, spregovoriti o kulturnih potrebah delavcev in občanov in določiti osnovne cilje kulturne politike v občini (težišče razprav bi moralo biti v KS in temeljnih organizacijah združenega dela, kar bi pomenilo tudi nov kakovostni pristop za razpravo v splošnih delegacijah in v kulturni skupnosti, ki združuje interese izvajalcev in uporabnikov).
V akciji Celjski kulturni utrip bi si morali celjski delovni ljudje in občani zagotoviti v letih 1976— 1980:
—	da bi v vsaki večji temeljni organizaciji združenega dela v krajevni skupnosti delovala kulturna skupina, kulturno-prosvet-no društvo, Svoboda itd.;
—	da v vsaki TOZD in KS zaposlimo kulturnega animatorja ali organizatorja kulturnega življenja.
Slovensko ljudsko gledališče bo šlo v večjo zamenjavo predstav (tudi abonmajskih) z Mestnim gledališčem ljubljanskim in drugimi gledališči v Sloveniji. Program gledaliških del je številnejši kakor druga leta in potrjen v širšem krogu (tudi združeno delo).
Zveza kultumo-prosvetnih organizacij bo pospešeno sodelovala v »kulturni preobrazbi«. Trudila se bo za vključevanje predvsem mladih v kulturniško aktivnost. Organizirali bodo nova društva in kulturniške skupine v šolah In v delovnih organizacijah. Muzej revolucije bo poleg povečane prizadevnosti pri opravljanju svojih osnovnih nalog, še bolj popestril stike s šolami in delovnimi kolektivi. Pripravlja potujoče razstave in didaktično mapo na temo NOB. Še posebej pa si prizadeva pri nadaljnjem zbiranju gradiva OF za »Celjsko-Savinjsko okrožje«.
Pokrajinski muzej bo opravljal predvsem prizadevno svoje o-snovne naloge. Tiskali bodo katalog »Vzhodni del antične nekropole v Šempetru« itd. Še bolj pa bodo navezali stike s šolami pri celodnevni vzgoji in z organizatorji kulturnega življenja.
Knjižničarstvo mora imeti na razpolago dovolj novih knjig, na terenu pa dovolj izposojevališč. Nameravajo oživiti vsaj še 3 podružnične knjižnice. Proučujejo nabavo bibliobusa.
Zgodovinskemu arhivu bomo poizkušali razširiti začasne poslovne prostore v Prothasvjevem dvorcu in tako omogočiti redno uporabo arhivskega gradiva. Intenzivno pa bomo iskali trajno rešitev.
Kulturna skupnost občine Celje bo, skupaj z vsemi ustvarjalci in posredovalci kulture, utrdila stike z delovnimi kolektivi (razprava v skupščini o kulturniških prizadevanjih v delovnih organizacijah). Popestrili bomo obveščanje prek »Biltena KSOC«, v katerega bomo vključevali tudi kulturniška dogajanja v OZD. Pripravljamo se na ustanovitev kluba »kulturnih delavcev«, v katerega bi bili vključeni kulturni delavci, umetniki in organizatorji kulturnega življenja.

SEMINAR
FOTOINSTRIJKTORJEV
Fotokino zveza Slovenije — Svet za fotografijo je priredil meseca novembra tečaj za fotoinstruktorje v Celju. Celotna organizacija seminarja je bila zaupana našemu Fotokino klubu LT EMO. Seminar je uspešno opravilo triintrideset inštruktorjev iz vse Slovenije.
Pred začetkom tečaja je bilo tovariško srečanje fotoamaterjev v prostorih Fotokino kluba LT EMO.
Vsi udeleženci seminarja so prejeli spričevalo, tisti pa, ki so se seminarja udeležili tretjič, so prejeli naziv fotoinstruktor.
Samoupravne delovne skupine bodo morale organizacijsko zaživeti. Delovne skupine kažejo za to zanimanje in voljo. Na sliki so delavke iz delovne skupine TOZD tovarna posode — emajlimica. Z veliko dobre volje in delovnega poleta so opravile svoje delo pri proizvodnji naših izdelkov za izvoz. Delavke v tej skupini se globoko zavedajo, da je treba skrbeti za dobro kvaliteto izdelkov, zato so pri svojem delu pazljive in natančne
Slovensko ljudsko gledališče
Celje
Vpisovanje abonmajev prehaja v svojo zadnjo fazo; čeprav je praktično že zaključeno. Odprti so samo še trije abonmaji: KOZJANSKO DVE (poleg prvega, ki je poln do zadnjega sedeža) in pa DELAVSKA MLADINA ter KULTURNA AKCIJA. V najbolj plodnih stikih smo z organizatorji KOZJANSKEGA, med katerimi velja posebej omeniti požrtvovalnega Franca Drobneta in sploh šmarsko kulturno skupnost. Bolj kot prejšnja leta smo v stalnih stikih z animatorji v tovarnah. Z njinli je sklenjen poseben dogovor, ki se je uveljavil že v praksi. Sproti bomo z njimi skupno reševali vse probleme, povabili smo jih že na prvo javno generalko (kot predpremiero) ZOJKINO STANOVANJE, tako da bodo lahko tudi pri drugih uprizoritvah posredovali neposredne vtise in informacije o našem delu. Hkrati z obiskom predpremier jim pošiljamo še biltene, v katerih dobijo abonenti obeh abonmajev izčrpne vsebinske . razlage, ki so na
voljo tudi tistim, ki še niso prestopili praga gledališke hiše.
Za nami je premiera ZOJKI-NEGA STANOVANJA, ki je doživela aplavz, kakršnega že dolgo ne pomnimo. Zavoljo bolezni smo morali LORENZACCIA, ki smo ga »naštudirali« že spomladi, prestaviti v mesec november. Trenutno je v študiju otroška igra MAKS ŽVIŽGAC, ki ga pripravlja režiser Iztok Tory. V začetku novembra, ko bo »Žvižgač« že uprizorjen, pa bomo začeli pripravljati že drugo igro za otroke in mladino. To bo ZGODBA O TOVARIŠU TITU, ki jo posvečamo 30-letnici osvoboditve. Z uprizoritvijo dvgh del za otroke želimo uresničiti program, ki smo ga sprejeli ob zaključku prejšnje sezone:	kontinuirano
delo z otroki, ki naj ne bi bilo omejeno samo na čas pred novim letom, vzpodbuditi mlado publiko v smeri popolne »emancipacije« in mlade vzgajati za redne gledališke obiskovalce tudi potem, ko bodo zapustili šolske klopi.
ZAHVALA
Oh bridki izgubi moje drage žene
MARIJE ROŽMAN
se iskreno zahvaljujem vsem mojim sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Tovarna posode — dekor oddelek za izkazano pozornost v dneh žalosti.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter godbi na pihala EMO in Prešernovemu pevskemu zboru za spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči mož Stanko Rožman
ZAHVALA
Ob težki izgubi mojega nadvse dobrega moža FRANCA OSOLNIKA se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji EMO za veliko razumevanje in pomoč v dneh žalosti ter godbi na pihala EMO za igrane žalostinke ob njegovem grobu.
Iskrena hvala vsem prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti ter darovane vence in cvetje.
Žalujoča žena Tilčka Osolnik
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje drage mame
MARIJE ROŽMAN roj. Vodeb
se prav iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za tolažilne besede v dneh žalosti in za spremstvo na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala godbi na pihala EMO za igrane žalostinke in Prešernovemu pevskemu zboru za petje ob zadnjem slovesu ob njenem grobu.
Žalujoči sin Ervin z družino
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, Je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (St 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje

KRIŽANKA HUMOR
							EMO	VRSTA ŽABE	TKANINA s kovinskimi NITMI	™|! 1	NATURA	JUŽNI SADEŽ
	-											
							REZILO PRI NOŽU					
							RAVNA POKRAJINA					
							del POHIŠTVA					
							TOVARNA 6.OPREME					
Seslava •1.4.			KRIŽANEC OSLA IN K061LE		STAR ODSLUŽEN VOJAK JANEŽ							
DEHAB.UA EHOTA V ZRU									NA KRAJU (tat.)	VALJEVO REKA NA PELEPO -NEZL)		
ANSL. UTEŽHA ENOTA						—		ODDELEK JURE SOW. POR. A6EUCIJA				
IGRALKA TAyi_0R							TREUJE ŽLAHTNI PLIN				TUJE ŽENSKO IME	STARO NtZOZEMStô MESTO
IZBOLJŠA' NJE ZDRAVSTV. P060JEV												
EMO			NAŠ BIVŠI NAMIZNO-TENIŠKI I6RALEC		ŽIVILSKI ARTIKEL					MJAČA ST- SLOVANOV		
					ZAPREKA					FR. MESTO (preproqe)		
VELIK KIP									NJORKA IT. MOŠKO IME			
SAMEC. DOMAČE ŽIVALI								OGLATI DROG IGRALEC FERRER				
OSLOVO OGLAŠA- NJE							D0LEUJ5KA TOVARNA MAROLT FRANCE					
SPREHA- JALNA POT												
ENAKI ČRKI						SPLAVAR						
ZVEZA KULTURNOPROSVETNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE
OBČINSKI SVET CELJE
kot iniciator za ustanovitev DRUŠTVA LIKOVNIKOV AMATERJEV
Vabi k sodelovanju:
—	vse likovnike, ki še niso vključeni v samostojna društva;
—	vse likovnike, ki samostojno nastopajo izven Zveze kulturnoprosvetnih organizacij;
—	vse likovnike (pedagoge in člane likovnih mladinskih skupin) z vseh srednjih in osnovnih šol;
—	vs.e likovnike in ljubitelje likovne dejavnosti iz delovnih organizacij;
—	vse tiste likovnike, ki želijo doseči boljšo povezanost, strokovno oceno, organizacijsko in strokovno pomoč in enotna prizadevanja na likovnem področju.
PRIJAVE POŠLJITE NA NASLOV: ZVEZA KULTURNOPROSVETNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE — OBČINSKI SVET Celje, Gregorčičeva 6 — p. p. 65 najkasneje do 10. decembra 1975
V ta namen prosimo:
—	vse občinske svete Zveze kulturnoprosvetnih organizacij na območju celjske regije, naj obvestijo o našem namenu vse delujoče likovnike na svojem terenu;
—	vsa javna občila naj ta razpis objavijo — prilagojen možnostim;
—	vsem internim glasilom organizacij združenega dela, naj objavijo ta razpis;
—	vsem društvom naj sestavijo seznam delujočih likovnikov na svojem področju;
—	vsem kulturnim skupnostim naj sprejmejo ta razpis v okvir dela svojega programa.
»Ne, ne! Tega načrta pa res ne bomo odobrili, ker bi bila tovarniška hala vidna s ceste in bi vsi vedeli da se v njej dela. No, če bi hoteli postaviti oštarijo ...«
»Kaj pa spet vlačiš v tovarno, Janez?« »Pst! S tem bomo odkrivali kje je kaj.«
GOSPODARJENJE
V Celju gospodari en velik kolektiv, ne ve se kdo bi delal, a vsakdo bi delili.
Veliko dni smo presedeli s številkami in paragrafi, vsekrižem se premleli.
Kar končano je bilo, nobenemu v račun ni šlo.
Z veliko vika in krika se lahko pridobi še grupi dve ali tri, pa tudi za izobrazbo še nekaj prileti.
Pritožbe grupne in posamezne
tako so deževale, da članom komisije še spati niso dale.
A kaj, ko vzeti kje ni bilo, so meni nekaj dali, kolegu pa odvzeli.
Na testiranje so nekaj jih poslali, da manj bi bilo zdaj prepira, a kdo bo testa prav vesel, ne ve se nič, kdo žel bo ali mlel. Vsi vemo, da se bliža Novo leto, da kar deliti je, bo prav sprejeto da če kot letos nam ne gre drugače,
tudi vnaprej nam bodo »krajše plače«.