»ngres bo najbrže z looseveltom, toda mu ne ♦ dal absolutne moči
'Washington
Danes popol-te bo predsednik Roosevelt ^edložil 77. kongresu spomenico je svoje priporočilo za bo-(Ce zasedanje kongresa. Pred-9*mk bo priporočil kongresu :fJ0 in naglo pomoč Angliji, fžki in Kitajski. Najbrže bo ^poročal načrt, po katerem bi ftem deželam dalo orožje kot ?ojilo.
ffa kapitolu se je razširila go-l£ca, da bo kongres vprašan za f0 m°č predsedniku topogled-» °asi bo kongres skoro goto-:isodeloval z predsednikom z,a foč Angliji, pa se bo najbrže fl za absolutno moč v tem ozi-
! Pokojnem Frank Smre-|	karju
,|akor je bilo že poročano, je %ninil Frank Smrekar, po ,snace Mežnarjev, doma iz Do-e3e vasi, fara Polica pri Viš-gori> kjer je bil rojen leta P- Tam zapušča dva brata sjve sestri. V Ameriko je doji jeta 1898. Leta 1903 se je jiOcrt g Karolino, rojeno Hro-> doma iz Dvora pri Žužem->£u- Skoro vsa leta je delal g* žičarni American Steel rlre Co. Pred kratkim je /1 dobivati pokojnino. Zad-i seft mesecev je pa bolehal. F je, previden s sv. zakra-za umirajoče, kmalu po v soboto. Poleg sopro-■Jaroline zapušča tukaj bralna, trgovca na 6112 St. * Ave., tri sinove in tri hče-^Joseph, Anthony, John, Jo-iFne, Caroline poroč. Mače-; ln Rose poročena Cherveny. otr°ka sta umrla v starosti in 22 let. Bil je član dru-o* sv. yida( št 25 KSKJ jn
«tva Dvor Baraga, reda Ka-;fklh Borštnarjev, št. 1317. rf'žlna stanuje zadnjih 16 let |ifj E- 52. St. Pogreb se bo t11 v torek zjutraj ob devetih ^grebnega zavoda A. Grdi-J« Sinovi, 1053 E. 62. St. v f* sv- Vida in potem na po-fliife Kalvarijo. Naj se t« Je v miru v ameriški zem-^reostalim na§e sožalje.
of Zadulšnica
jjwi ob ogmih ge bQ brala v
&T1 sv- Vida zadušnica za po-™m Frank Pižmohtom. So-
Da, pohod, pa nič kam ... To je namreč nepregledna vrsta italijanskih vojakov, ki so jih zajeli Angleži v A f ritki in ki jih ženejo zdaj v ujetništvo. V ozadju vidite razvaline mesta Sidi Barrani, kjer so Angleži zajeli več kot 10,000 Italijanov.
Bardia je padla!
Nad 25,000 italijanskih vojakov so Angleži zajeli v tem utrjenem pristanišču, med temi 5 generalov. Angležem je padlo v roke 50 bojnih tankov in ogromno vojnega materiala.
VSEGA SKUPAJ SO ANGLEŽI ZAJELI V AFRIKI ŽE 80,000 ITALIJANOV
"'niki
1 ln prijatelji so vabljeni.
Kaira, 5. jan. — Angleška armada v Libiji je danes zavzela utrjeno pristanišče Bardia, katero je branilo več kot 25,000 fašističnih vojakov, ki so vsi postali angleški vojni ujetniki. Italijani so položili orožje ob 1:30 danes popoldne.
Med zajetimi je tudi poveljnik italijanske garnizije, general Bergonzoli, dalje en korni poveljnik in štirje generali. General Bergonzoli je poveljeval laški armadi, ki je pomagala generalu Francu v španski civilni vojni.
"Vsa ogromna zaloga vojnega materiala je zdaj v naših rokah," poroča angleško vrhovno poveljstvo. Med plenom je 45 lahkih in 5 težkih bojnih tankov.
Ne ve se še natanko, koliko italijanskih vojakov je bilo v Bar-diji, toda v prvih urah so jih našteli 25,000. Ako se prišteje te vojake in one, ki so jih Angleži
> Novi clevelandski župan je dal ulični železnici ^ ultimat, da se sporazume z mestom
#dward Blythin, ki je prišel 'd 34 leti iz Anglije kot re-
že zajeli v pohodu proti Libiji, je italijanski vrhovni poveljnik izgubil že 80,000 vojakov v teku enega meseca. Vsa njegova armada je štela 250,000 mož.
Prihodnji cilj angleške armade je pristanišče Tobruk, 80 milj zahodno od Bardije, katerega že močno obstreljuje angleška bojna mornarica in letalstvo.
V petek zvečer je pristalo v Bardiji pet italijanskih letal, ki so imeli najbrže nalogo, da odpeljejo poveljnika Bergonzoli in druge generale iz Bardije. Toda angleški letalci so vseh pet italijanskih letal obsuli s kroglami iz strojnic, da so bila letala nerabna in generali so padli Angležem v roke.
NO, ZDAJ IMAMO PA OBA!
————— ^
Malo nas je že skrbelo, če letos ne bo nič fantov med noVo slovensko armado, kar bi Stricu Samu čez 20 let zelo narobe hodilo. No, v petek smo. pa dobili veselo sporočilo, da bodo tudi moški imeli besedo pri tekmi za nagrado. Družini Mr. in Mrs. Joseph Konchan, 3826 W. 14. St. je bil namreč rojen sinko-prvoro-jenec. Mati in dete se prav dobro počutita v Deaconess bolnišnici.
Prva slovenska deklica, rojena v tem letu je bila pri dr.užini železnik, 4413 W. 49., St. Zanimivo pri tem je tudi to, da sta oba mlada ateta stara prijatelja, če se ne oglasi kdo drugi z bolj zgodnjim rojstvom, potem bosta ta dva dobila nagrado, vsak po $10, kot obljubljeno.'-Obema družinama naše iskrene čestitke!
Dovolj imajo časa
V soboto se je zbral k posvetovanju italijanski fašistični kabinet. Predsedoval je, kakopak, Mussolini. Drugi so bili samo prisotni, da niso bili stoli prazni. Kabinet je ukrenil mnogo važnih stvari. Med drugim je odobril gradnjo b5 milj dolgega prekopa od Milana do reke Po. Kopati bodo začeli takoj:, kot je svetoval Mussolini, "ko bo dosegla Italija zmago na vseh frontah." To bo najbrže leta h000 po Kr.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
MRZEL VAL JE ZAVEL PREKO ZED. DRŽAV
V soboto so nam poslali iz Alaske dobršen del svojega zimskega mraza. Precej snega je zapadlo v soboto in ivčeraj tudi v Clevelandu. V severni Ohio je kazal toplomer 5 stopinj nad ničlo. Bolj so pa še prizadete osrednje države. V Alamosa, Colorado, je kazal toplomer 27 .stopinji pod ničlo in v Rock Springsu, Wyo., 18 stopinj pod ničlo. V North Dakoti je padlo snega sedem čevljev na debelo. Sneg je potrgal žice in nekateri okraji so že od četrtka brez elektrike. Mraz bo danes nekoliko odnehal, prerokuje vremenski urad.
Drzni Angleži strašijo Nemce po Franciji
g naseljenec in ki je danes ,'an šestega največjega me-^v Zed. državah, je dal druž-^'evelandske ulične železni-d °k 60 dni, da poravna spor lOjjestom, ki se vleče že pet let. J? v teku 60 dni ne pride do *azuma, bo župan stopil i testno zbornico, da sesta-°£ram za mestni prevozni ,em- Cesar ni mogel napra-,Prejšnji župan, toliko ope-11 Mr. Burton v dobi petih namerava izvesti novi žu-1 v teiku dveh mesecev.
je izjavil novi župan, ko zahteval od mestne zbor-napravi postavo, po ka-1 ^do morale šole, cerkve, Modelne ustanove in enake janizacije plačati mestu za ki jo dobivajo sedaj od 8ta zastonj.
>bljubii je tudi, da bo po-oddelek mesta poslo-
val redno. Diviziji za pobiranje odpadkov in smeti se boste združili v en oddelek. Odpadki se bodo pobirali najmanj enkrat na teden in smeti vsaj enkrat na mesec. (Podobne obljube smo že večkrat slišali). Obljubil je boljše delo od strani požarne brambe in mestna policija bo pod poveljstvom direktorja Nessa in nikogar drugega.
Kar se tiče kabineta, ki ga je novi župan "podedoval" po prejšnjem županu Burtonu, je izjavil Mr. Blythin, da stavi absolutno zaupanje v vsakega kabinetnega uradnika.
-o-
Francija ni več republika
Vichy, Francija. — Francija se je prenehala nazivati republiko. V soboto je izšel uradni list, ki je doslej nosil naslov: "Uradni žurnal republike Francije," zdaj pa nosi naslov: "Uradni žurnal francoske države."
New York. — Nemci v okupi rani Franciji že okušajo po malem, kaj se bo zgodilo, kadar pri-hrumi angleška armada preko Rokavskega preliva in se zažene, nad Nemce. Angleži namreč že izvajajo drzne nočne izpade na francosko obrežje, kakor zatrjuje neko zanesljivo poročilo iz Londona. V splošnem to ni znano v Ameriki, a je jako zanimivo.
V tihi in temni noči pelje namreč motorni čoln preko Rokavskega preliva in pristane kje na samostnem francoskem obrežju. Iz čolna stopi 50 nagleških vojakov, vsak s svojim motornim kolesom in na vsakem *kolesu pri-čvrščena strojnica.
Vse je pripravljeno za pohod. Motorji zabrne in kot blisk se zažene drzna četa angleških kolesarjev po cesti, v razne nem ške postojanke, ki so raztresene po francoskem obrežju. Ta eks-pedicija sestoji iz samih prostovoljcev v angleški armadi, katerim so vzdeli ime "oddelek momorilcev."
Njih namen je v glavnem, da vznemirjajo in plašijo nemške posadke, ki so na 1000 milj dolgem obrežju nameščene jako na-redko. Tega so se navadili po nemškem vzorcu. Tako so pošiljali Nemci svoje motorizirane čete pred armado, da so plašili ljudi do zbeganosti.
Ti angleški vojaki so oblečeni v uniforme angleške armade, torej ni pri tem nobene tajnosti. Angleži hočejo pokazati Nemcem, da so angleški vojaki drzni dovolj, da pridejo trkat Nemcem na vrata. Obenem hočejo pa Angleži s temi drznimi čini dvigniti moralo francoskega naroda, ki naj ve, da vojne še ni konec in da je angleška armada še vedno pod orožjem.
S teh pohodov pripeljejo Angleži nemške ujetnike, od katerih potem dobe potrebne informacije. Včasih se drzni četniki vrnejo s takega pohoda, včasih pa tudi ne. Ti vojaki tvegajo zelo veliko, ker si upajo lezti so-sa- vražniku prav v žrelo. Pa ne za 'denar, niti ne za slavo. Vojaki
1
dobe za tako ekspedicijo eno de-setico več na dan plače, častniki pa en funt šterling več (okrog $4.00).
Angleški generalni štab dobro ve, da ne bo dobil vojne z samim bombardiranjem zračne sile. Isto vedo tudi Nemci. Treba bo z armado udariti v sovražnikovo deželo. Zato se zdaj vadijo s temi pohodi. Anglija mora imeti dovolj tankov in še več letal, pred-no bo udarila z armado na Nemce. To upajo imeti do avgusta. Kje bo udarila Anglija na Nemčijo, se še ne ve. Nekateri mislijo, da od juga, preko Italije, dru gi, da iz Balkana, tretji mislijo, da preko Belgije.
Angleži grade zdaj oklopne divizije, s kakršnimi je Nemčija zavojevala Evropo. Kadar bo močna dovolj, se bosta udarili dve oklopni sili na suhem, angleška in nemška, česar svet še ni videl. Vojaški strokovnjaki trdijo, da bo do tega prišlo še letos. Angleži se vadijo v te vrste bojevanju zdaj v Afriki proti Italijanom. In kot vidimo, z uspehom.
Bolgarija pričakuje pohodaNemcev
Bolgarski kralj je bil poklican v Berlin. Ali se bo udal pritisku Hitlerja? V par dneh se pričakuje pohoda nemške armade preko Balkana. Kaj bo storila Rusija?
ANGLEŽI ŠE VEDNO TRDIJO, DA HITLER NE BO UDARIL NA BALKAN
Belgrad. — Jz nemških virov se zatrjuje, da je Hitler odločen preprečiti popolen poraz italijanske armade v Albaniji, zato bo ukazal svoji armadi v Romuniji, da se prepelje preko Donave in udari preko Bolgarije na Grško. To da bo Hitler, kot se zatrjuje, storil ne glede na to, če Bolgarija to dovoli ali ne.
Nekateri viri vedo pa povedati, da bo Hitler ob istem času udaril tudi kje drugje, morda celo z invazijo na angleško otočje, ali pa na Gibraltar preko Španije.
Po vsem balkanskih mestih vlada velika nervoznost vzpričo teh nemških priprav in groženj. To nervoznost je še podvojilo dejstvo, da je bil bolgarski kralj Boris poklican v Berlin k Hitlerju. Sodi se, da se bo Boris udal pritisku in dovolil nemški armadi prehod čez Bolgarijo. Bolgarski ministrski predsednik Filoff je že več dni na Dunaju "radi zdravja." Baje bo šel celo iskat "boljšega, j^dcavja'' v Berchtes-gaden, na Hitlerjev dom.
Belgrajsko "Vreme" poroča po vesteh iz Berlina, da naj se pričakuje v par dneh važnih dogodkov, ne samo na diplomatskem polju, ampak tudi na bojnem, ker želi osišče končati (in dobiti) vojno še letos!
Angleški radio je sporočal po vesteh iz Budimpešte, '"da bo svet v kratkem videl vojaške dogodke resnih posledic. Poleg nemške armade in zračne sile, bo stopila v akcijo tudi mornarica."
Angleški viri pa kljub resnemu položaju na Balkanu še ved-
no zatrjujejo, da je Hitlerjeva grožnja s pohodom na Balkan samo strašilo in da ne bo udaril tam.
Ako bo Hitler res udaril preko Bolgarije, bo Jugoslavija v zelo kočljivem položaju, čeprav vedo dobro poučeni viri povedati, da Nemčija ne želi zaplesti Jugoslavije v vojno.
V Belgradu se splošno govori, da bo Hitler dal Rusiji razne koncesije, da ne bo nasprotovala nemškemu pohodu na Balkan. Balkanske države so že izgubile vsako upanje, da bi dobile podporo v Rusiji. Stalin se bo zadovoljil s kako koncesijo v Darda-nelah, zakar bo pa dovolil Hitlerju prosto pot preko Balkana.
Belgrajske uradnike je presenetila vest v tržaškem Piccolu zadnjo sredo, da bo uradni list "Vreme" v četrtek prinesel novico, da je Bolgarija pristopila k osišču in da so nemške čete prešle preko Donave, pa da radi tega ne bo jugoslovansko prebivalstvo prav nič vznemirjeno. la kakšnih virov je dobil Piccolo to novico ni znano, ker Vreme ni v četrtek ničesar tozadevnega pisalo.
Vladni kabinet bo reorganiziran prihodnji teden. Sliši se, da bo imenovan Slovenec Franc Ku-lovec prosvetnim ministrom na mesto umrlega clr. Korošca.
Sliši se tudi, da bosta ustvarjeni dve novi ministrski mesti in sicer ministrstvo za prehrano in ministrstvo za časopisje in propagando. V slednji urad bo najbrže imenovan kak h r v at ski urednik.
Budapest, 5. jan.—Romunija je danes pretrgala vse telefonske in brzojavne zveze z zunanjim svetom. V istem času se pa poroča, da hite ruski poslaniki iz štirih balkanskih držav v Moskvo, kamor so bili poklicani na nujno posvetovanje.
Iz Romunske niso smeli danes niti internacionalni brzo-vlaki. Za tem zidom, ki ne dovoli iz Romunije nobenih vesti, se pa zbira nemška armada ob Donavi pred bolgarsko mejo, dalje ob ruski meji in zahodno
od Romunske na jugoslovanski meji.
Poročila v istem času javljajo, da je sovjetska vlada posvarila Berlin pred korakom, "ki bi ogrožal prijateljske odnoša-je med Nemčijo in Rusijo." Ruski poslaniki, ki so na potu v Moskvo, so iz Jugoslavije, Bolgarije, Romunske in Madžarske.
Iz Belgrada se danes poroča, da so se nemški krogi izjavili, da se bo z Jugoslavijo postopalo kot s Švedsko, če se bo "dostojno" obnašala.
Ameriški davkoplačevalci morajo plačevati za razna-šanje tujezemske propagande z ameriško pošto
Washington, D. C. — Diesov odbor, ki preiskuje protiameri-ške aktivnosti raznih elementov v Zed. državah, je priporočil kongresu, naj podvzame korake, da se ustavi dostavljanje tujezemske propagande z ameriško pošto. Odbor dolži Nemčijo, Rusijo, Italijo in Japonsko, da se okoriščajo z univerzalno poštno naredbo in brez stroškov razpečajo ogromno količino svoje propagande v tej deželi, za kar morajo plačati ameriški davkoplačevalci.
Zed. države nimajo v gori
omenjenih deželah nobene propagande, zatorej se ameriška vlada ne poslužuje v isti smeri pošte v Nemčiji, Rusiji, Italiji in Japonski, vsled česar ne more dobiti od univerzalne poštne unije istih koristi, kot jih dobivajo omenjene držaiTe v tej deželi.
Diesov odbor trdi, da pride iz Nemčije, Rusije, Italije in Japonske na tisoče ton propagande, katero mora ameriška pošta dostaviti na označene naslove, poleg tega, da je ta propaganda usmerjena naravnost proti Zed. državam.
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ; M LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, JANUARY 6, 1941
LETO XLIV. — VOL. XCLIV
r i
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year C. S. and Canada, $3 00 lor 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.

No. 4
Mon., Jan. 6, 1941
Hitler tiplje, kje bi prodrl
Da moremo razumeti sedanji položaj Nemčije v vojaškem oziru, moramo poseči nazaj v sredozemski načrt osi-šča, ki ga je načela Italija s svojo ofenzivo proti Egiptu lanskega septembra. Namen te akcije osišča je bil ta, da dobi kontrolo nad Sredozemljem na celini, ko na morju ni kos Angliji.
Najprej je prišel pohod italijanske armade iz Libije proti Egiptu. To podjetje se ni samo izjalovilo, ampak se je celo spremenilo v kolosalen poraz, ki bo imel za osišče daleko-sežne posledice, ker bo uničil italijansko vojaško silo v Libiji, kar bo prehod zrušitve italijanskega imperija v Afriki.
Drugo podvzetje je bila italijanska invazija na Grško, kr je računala na nepripravljenost Grčije in na pomoč od strani pete kolone. Ta pohod se ni samo izjalovil, ampak so se Italijani kmalu znašli na defenzivi in se sedaj na vso moč trudijo, da bi rešili armado pred popolnim uničenjem.
Tretja poteza osišča bi bila skoro prišla potem, ko bi'se posrečil pohod na Egipt in na Grčijo. Hitler je udaril na Balkan z diplomatsko invazijo, toda je naletel na moican odpor v Bolgariji, za katero je stala Rusija. Ta diplomatski pohod naj bi zagotovil nemški armadi pot do Dardanel in od tam do Sueza. Pohod preko Balkana je imel obenem tudi za cilj angleško Indijo.
Četrti načrt osišča v Sredozemlju je vključeval sodelovanje Španije v napadu na Gibraltar. Španija je ta na^črt razbila, ker si je izvolila ostati nevtralna.
Odmev polomijade osišča na Sredozemlju se je slišal po vsem svetu. Poraz italijanskega orožja je popolnoma spremenil vojaško in politično situacijo v Bližnjem Vzhodu, dal novega poguma podjarmljenim evropskim narodom, spremenil zadržanje Rusije, Bolgarije in Turčije napram osišču, utrdil položaj francoskega maršala Weyganda v Afriki, dal novo orožje v roke maršalu Petainu, načelniku francoske vlade v pogajanjih z Nemčijo in zadržal japonsko politiko na Daljnem Vzhodu, vlil novega poguma Angležem in podžgal Zed. države za pomoč Angliji.
Z razbitim načrtom v Sredozemlju in premembo Mus-solinijeve vloge od moči k cokli, je prisilil Hitlerja, da je spremenil svoj načrt. To je vzrok, da leži sedaj nemška armada za Donavo. Ta premik čet zaenkrat ne pokaže končnega cilja Nemčije oziroma Hitlerja. Kako daleč bo šel na Balkanu in če bo sploh šel preko Donave, se bo šele videlo. Te nemške čete pred Balkanom lahko pomenijo samo pripravo za bodoče. Razpostavitev nemških čet v Romuniji ima lahko več pomenov, 1) da dobi Hilter dober oprijem v Romuniji, 2) koncentracija čet ob ruski meji v svarilo sovjetski Rusiji, in 3) pozicija nemških čet na jugoslovanski in bolgarski meji za pohod proti Dardanelam in Grčiji, kadar pride pravi čas.
In če bo Hitler ukazal pohod na Balkan, bo s tem priznal, da ni pripravljen napasti Anglije direktno, vsaj'zaen-krat ne.
Nevtralni opazovalci trdijo, da ima Hitler namen, če bo udaril z armado na Balkan in dalje na Bližnji Vzhod, izvabiti od angleškega otočja bojno mornarico, ali vsaj del iste. Vojaškim strokovnjakom je nerazumljivo, kako bo Hitler to dosegel s sunkom na Balkan, kjer je angleška mornarica v vzhodnem Sredozemlju dovolj močna, da se ubrani Hitlerja, ne da bi klicala na pomoč bojno mornarico od doma.
Drugače bi bilo, če bi Hitler udaril na Gibraltar in Portugalsko. Tam bi bile zelo ugodne baze za nemške podmornice, s katerimi bi napadal po Atlantiku. Ako bi Hitler napadel tukaj, bi Anglija ne mogla držati križem rok, ampak bi morala nemudoma poslati od doma križarke, rušilce in bojna letala. Te edinice so pa glavna oporna točka za obrambo angleškega otočja.
Torej če bi Hitler rad izvabil križarke, rušilce in letala od Anglije, bi moral udariti tam, kjer bi Anglijo najbolj bolelo in to je na Gibraltar. Kot se poroča bi tudi že bil, če se ne bi upiral španski general Franco, ki se še ni udal pritisku iz Berlina. Anglija je še vedno premočna, da bi si jo nakopal Franco na glavo. Ali pa so morda za vsem tem še drugi vzroki, ki jih vedo samo diplomati.
Vsaka poteza, ki jo napravi Hitler, je namenjena samo proti Angliji, najsi je navidez tudi v drugo smer. Hitler ve, da ne more kar enostavno peljati vojske v Anglijo. Morda bi se mu posrečilo v tihi in mirni noči prepeljati nekaj vojaštva čez Rokavski preliv in ga tam izkrcati na obrežju. Toda to vojaštvo bi moralo dobiti takoj ojačenja in potrebščine. To pa ne bi šlo tako lahko vzpričo angleškega brodovja in pa močne zračne sile, ki se zna boriti vse drugače kot nemška, čeprav ni tako številna.
Sicer je nemški general von Brauchitsch izjavil v svojem božičnem govoru: "Mi smo pred morskim zidom, ki bo pa varoval Anglijo samo tako dolgo, dokler bomo hoteli mi!" Toda general je moder mož in ni z ničemer omenil, kdaj bo nemška armada udarila na Anglijo. Očividno pa ta dan ne bo prišel prej, dokler ne bo Nemčija izvabila od angleškega otočja obrambo, katere kot take ne more premagati, to so križarke, rušilci in bojna letala. Zato bomo pa videli vsakojake Hitlerjeve poskuse, da to doseže. Razume se pa, da so tudi angleški vojskovodje modri možje, ki ne bodo kar tako nasedli Hitlerjevim prozornim načrtom.
Letna seja in veselica
Letna seja društva Brook-lynski Slovenci št. 48 SDZ, ki se je vršila 22. decembra je bila še precej dobro obiskana in završila se je v lepem sporazumu med mladimi in starimi člani. Za leto 1941 je bil izvoljen sledeči odbor:
Predsednik Jakob Jesenko, podpredsednik Frank Dem-shar, ml., tajnik Frank Hunter, blagajnik John Slabe, zapisni-karica Mary Stebel, reditelj Frank Železnikar, ml., nadzorni odbor: Joe Stebel, Frank Jesen in Anna Jesenko. Zdravnika Sanate in Gericke.
Vsi člani in članice pa ste sedaj prav vljudno vabljeni, da se udeležite društvene veselice, ki jo priredi naše društvo v soboto večer 11. januarja v Slovenskem domu na 6818 Deni-son Ave. Prav tako ste prijazno vabljeni tudi vsi prijatelji našega društva, da nas obiščete v velikem številu.
Veselični odbor je prav pridno na delu in je preskrbel, da bo vsega dovolj in da boste vsi posetniki izvrstno postreženi. Za ples bo igrala dobro poznana Vadnalova godba, da se boste vsi lahko zavrteli. Vsak član naj se po svoji možnosti odzove temu vabilu, čim več nas bo, tem bolj bomo veseli. Torej na svidenje in z bratskim pozdravom,
Frank Lauter, tajnik.
Samostojno društvo Srca Jezusovega
Člani našega društva naj si zapomnijo, da se v nedeljo vrši redna seja društva. Dolžnost vsakega člana je, da se udeležuje sej in po svoji moči deluje za napredek društva. To morete storiti le na ta način, da se redno udeležujete sej in poda-ste dobrih nasvetov odboru, katerega ste si izvolili na glavni letni seji.
člani, nikar ne mislite, da je že dovolj, da ste si izbrali odbor in sedaj naj pa ta odbor sam deluje. To ni prav, vsak član se mora zavedati svojih dolžnosti do društva, da bo potem imel tudi koristi od istega.
Zopet smo za eno leto starejši in naše vrste se redčijo z vsakim dnem, zato pa prihajajte na seje in pripeljite tudi kakega novega člana, da vsaj delno zajezimo ali nadomestimo one, ki so odšli pred nami v večnost. Pretekli teden smo zopet izgubili enega naših članov, ki je za vedno zatisnil svoje trudne oči in legel v prezgodnji grob. Ta usoda čaka nas vse, zato pa sedaj, dokler nam je še dana prilika poskrbimo kar pač največ moremo za one, ki bodo ostali za nami.
Kakor sem že prej omenil, se vrši v nedeljo naša redna mesečna seja in sicer prva v tekočem letu. Na tej seji boste slišali tudi celoletne račune o poslovanju v preteklem letu, iz katerih boste lahko razvideli položaj našega društva. Posebno pa se opozarja vse tiste, ki ste mogoče zaostali s svojim acesmentom. Poglejte v svoje knjižice, da ne bo potem zopet kakšnega prerekanja, da ste pozabili, ali da vas tajnik ni opozoril za zaostali asesment.
Res je, da je v naših pravilih točka, ki naroča tajniku, da vselej opomni člana, ki je zaostal z asesmentom. To je vse prav, a vseeno pa mislim, da bi moral vsak član imeti vsaj toliko skrbi za svoje društvo, da bi vsaj redno plačeval ases-mente, brez da bi še posebej na-pravljal tajniku delo in društvu pa stroške za poštnino. Vsak član, ki je že prekoračil starost, ki je določena za pristop v naše društvo, naj kar sam sebi pripiše, če bo črtan, ker v bodoče se ne bo moglo več de-
lati izjem kakor se je to napravilo v par slučajih v preteklih par letih.
Taki primeri se bodo morali opustiti enkrat za vselej, kajti če bo šlo tako naprej, potem pa kar vsi odnehaj mo s plačevanjem asesmentov in kadar bomo pa potrebovali, se bomo pa že zglasili pri tajniku, če bomo mogli kaj dobiti. Iz prazne blagajne ne bo mogoče dobiti podpore. Saj so že stari ljudje rekli: "če ni, tudi voda ne vzame!" Vsako drugo nedeljo v mesecu vas društveni tajnik in blagajnik pričakujeta že od 12. ure naprej, da lahko plačate svoj asesment. Torej pridite V nedeljo v velikem številu. Z bratskim pozdravom, član nadz. odbora.
Seja!
Danes se vrši redna seja društva Sv. Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J. v spodnjih prostorih stare šole Sv. Vida začenši se ob 8 uri.
Seja bo kratka, po seji pa bo prigrizek in veselo razpoloženje.
Asesment bom začela pobirati ob 6 uri zvečer in apeliram na članice da pridete in razvzamete knjižice, da jih ne bo treba prenašati.
V nadi, da se vidimo na seji nocoj, vam kličem "na svidenje.', Maria Hochevar, ta j.
Za obrambo naših pionirjev
Piše Anton Grdina
Tu se ne gre za kakšno čast, kar mi predbacivajo v "E." Gre se za to, da se dokaže, kaj so naši pionirji doprinesli za Ameriko. črnec-zamorec naj .se opere, keu so rekli, da se nikoli opral ne bo,! Pustimo to. Gre se za dobro ime naših pionirjev, kateri so bili zidarji Amerike in katerih je še nekaj danes, ki nimajo ničesar od Amerike drugega, nego da čakajo, kdaj jim bo kdo povedal, da so ne-zaželjeni tujci in da so napota pravim Amerikancem.
Kateri ste bili na shodu v spomin dr. Antona Korošca, se boste spomnili, da sem, predno sem otvoril shod, povabil vse one, kateri ne bi delali v pon-deljek, 30. decembra, da bi prišli v višjo šolo East Technical High School na 55th St. in Sco-vil Ave., k razpravi ali debatam, ki so se vršile radi "Dru-gorodcev" (inozemcev), kateri še nimajo državljanskega papirja, kateri ga iščejo, in radi onih, kateri se ne počutijo zadovoljne v Ameriki, ki so mogoče zadnje čase dobili državljanstvo.
Za tako zborovanje se je zavzela učiteljica Mrs. Josephine Fisher, katera poučuje v St. Clair knjižnici za državljanstvo pod auspicijo WPA.
Mrs. Fisher je sklicala zastopnike različnih narodov iij pa učiteljice in učitelje, kateri širom mesta poučujejo za ameriško državljanstvo, v omenjeni prostor, da bi se tam razmo-trivala vprašanja, kjer naj bi zastopniki narodov izrazili in izjavili, kaj je potreba storiti za priseljence od strani ameriške vlade v oziru teh, ki še niso ameriški državljani ali drugih, ki se ne čutijo srečne in zadovoljne v Ameriki. Zato je tudi naročila, da se lahko udeležijo še drugi ljudje, ki bi raz-motrivanje poslušali in lahko tudi posegli v razpravo in debato. Notica o tem bi morala biti tudi priobčena v Ameriški Domovini že v soboto, pa radi kratkega časa in nezadostnega pojasnila menda ni bila priobčena. To je bil prvi, tak sestanek, sledilo jih bo še več, ker je skupna zbornica tako sklenila.
Za Jugoslovane sem bil na-prošen jaz in Mrs. Frank Mer-
var, Litvince je zastopala Mrs. John Mihelich. Razprava se je vršila ob deseti uri dopoldne imenovani dan. Navzočih je bilo osem narodnosti po zastopnikih in precej učiteljic in učiteljev, ki so se zelo zanimali in tudi stavili vprašanja zastopnikom narodov.
Prva govornica na listi je bila zastopnica iz židovske imi-gracijske organizacije, ki je pojasnjevala potrebe iz okol-nosti njenih pripadnikov.
Zanjo sem bil poklican jaz, da v imenu Jugoslovanov pojasnjujem razmerje in stanje kakor je z nami Jugoslovani v odnošajih zgoraj navedenih vprašanj.
Učiteljica Mrs. Fisher, ki je bila predsednica tega razpravljanja je uredila že poprej vsaki osebi (zastopnikom narodov) vloge v čem naj poročajo. Meni je pa pustila, da sam izrazim tako kakor vem in znam.
Takoj za prvo zastopnico sem govoril v imenu Jugoslovanov. Povedal sem, kdo smo, kdaj se je pričela naša imigracija. Odkod smo prišli v Ameriko, koliko nas je tukaj, kakšna dela smo opravljali tukaj in kako smo hodili v šolo in kako je bilo z našimi državljanskimi papirji in kdo so, kateri jih še nimajo in zakaj jih nimajo, če jih nimajo.
Priznati moram, da je bilo zanimivo razpravljanje. Poslušalci so pazili na vsako besedo in si delali opazke, da bodo nanje stavili vprašanja za odgovore in pojasnila. Moja naloga je bila, da zagovarjam pionirje, ki so dospeli pred 50 in 40 leti, ki so danes: ali brez državljanskega papirja, ali pa brez sredstev za udobno življenje v Ameriki. Na tej podlagi sem stal odločno in nastopil najmanj trikrat v odločnem govoru, v katerem sem dokazoval, da so naši imigranti z drugimi, ki so istočasno dospeli v Ameriko, zidali in postavljali Ameriko na stališče, na katerem stoji danes, kjer lahko daje izobrazbo drugim. "Da imate danes priložnost deliti izobrazbo na razne načine drugim, se morate zahvaliti tem pionirjem, kateri so dospeli v Ameriko med letom 1890 in 1910. Ti so zidali Ameriko, da je danes taka, kakor je!" Dalje: Naši ljudje so dospeli v Ameriko za težka dela, vedeli so, da z jezikom ne bodo uspeli, vedeli so pa, da bodo uspeli z delom svojih rok.
Amerika takrat in danes so dve stvari! Takrat jih ni nikdo vabil v šole, tudi ni bilo smisla za kakšne šole za ljudi, ki so delali po 12 ur težkega dela, delo kakoršnega niso hoteli delati nobeni Amerikanci in taki, ki so imeli državljanski papir, delali so dela kakoršnih niso hoteli delati drugi! Zato se niso zanimali za šole in takrat jih tudi nikdo ni vabil in priporočal. To velja za eno skupino, za katero smo danes tukaj. To so ljudje, kateri niso imeli v svoji domovini šol in pouka, ki niso znali pisati in ne brati. Ko so v nekaj letih tako zaostali, da niso šli v šole in-so si nekaj prislužili, jih je bilo sram, da bi šli v šole pozneje, menili so, da jim ne bo nikdar potreba, da bi katerega v Ameriki nadlegovali za kruh.
"Amerika jim je dala priliko, da so si pošteno zaslužili, nekateri več, drugi manj, ustanovili si domove in družine, in večina od teh so postali državljani, trgovci, nekateri pa so radi enega ali drugega vzroka estali za drugimi.
Na vse to je pa prihrumela depresija in je te ljudi naravnost oropala. Z drugo besedo: Amerika jim je dala in Amerika jim je vzela nazaj vse, kar jim je poprej dala potom žuljev njihovih rok. Amerika je te pionirje na stara leta pustila brez vseh sredstev skoro gole, da so morali s košaro v vrste etati za svoj kruh in malo moke, kar bi jim ne bilo nikdar potreba, če ne bi to storila de-

presija, pred katero jih ni Amerika zavarovala, ne podučila ali drugače obvarovala ali jim potem kaj povrnila. Mogoče so zgubili vse! Za take pionirje bi ne smelo biti danes vprašanja kako se dobi državljanski papir, tem bi se moral ponuditi in bi ne smelo biti toliko kapric in fiksiranja, kakor ga je dandanes, da se človek "boji iti za pričo enemu in drugemu pionirju. Izvrševal ni uradniki bi morali s takimi državljani postopati milejše, iz starega moža se ne more narediti študenta! To so ljudje za državo vredni, kakor je vredno zlato in ti ljudje se danes ozirajo krog sebe plašno in čakajo, da jim bo kdo rekel, da ni zanje več mesta v Ameriki!"
Te prepričevalne besede so izzvale lep aplavz med navzočimi učitelji. Za tem se niso več oglašali za besedo po vzrokih. Neka učiteljica je izjavila takole: "Jaz sem hodila v Collinwoodu od hiše do hiše in trkala na vrata in prosila, da bi ljudje šli v šole, toda se ni noben odzval." Tista je izvedela od mene sledeče: "če bi vi prišli do mene ali kateregakoli poznanega trgovca ,ali pa do naših urednikov, vedite, da imamo Slovenci dva dnevnika in več krajev, kjer se poučuje za dražvljanstvo naših ljudi. Mogoče, da se izmed 60 tisočev Jugoslovanov dobijo tudi taki, kateri ne zaupajo kakšni ženski, ki bi jih vabila v šolo in so tudi taki, ki ne bi šli v šolo nikdar, toda, če bi se jim razložilo na lep način ,bi bili veseli storiti vse."
Potem je druga izjavila takole : "Zakaj ne bi vi, ki imate j tako razvito narodnost sami kaj | storili za take?" Odgovor: To delajo naši časopisi ves čas,!. Ali ste kdaj čitali kaj zamore 23. varda? Tu so tisoči naših državljanov, ki so šli skozi šole pokojnega urednika našega dnevnika. Ta varda je tako organizirana, da zmaga za I vsako volitev za kar ve da je ! demokratično. Mi imamo svoje šole in vabimo v nje!
Vsi tisti, ki so stavili vprašanja in so dobili zanje odgovor, so se prišli k meni potem opravičiti in so mi tudi čestitali za taka pojasnila. Mrs. Mihelič je tudi dobro zagovarjala poučevanje v domačih šolah za dražvljanstvo in tako je Mrs. Mervar zagovarjala potrebo, da se pomaga tem, ki so v potrebi in mnogi ne po svoji lastni krivdi.
Ker ni bilo več časa kakor samo do 1. ure, se je sklenilo, da se bo take sestanke še priredilo. Videlo se je da se je cela razprava razvila zelo zanimivo, iz katere se bo v bodočnosti lahko ukrenilo nekaj zelo dobrega za tiste, ki se med srečnimi počutijo nesrečne ,kar bi pa ne smelo biti v taki deželi kot je Amerika. Kar se bo iz tega razvilo v bodočnosti, bom zopet sporočil. --o---
Pred 100 leti je napovedal dogodke sedanje vojne
Ves svet govori zadnje čase o znamenitih prerekovanjih francoskega učenjaka in zdravnika Mihaela Nostradamus 1503-1566). Ta prerokovanja se namreč s sedanjo vojno čudovito izpolnjujejo. Nostradamus je lv.se sedanje velike vojne dogodke že pred 400 leti napovedal. Leta 1555. je izdal svoje slovite "Centuriers," v katerih je v verzih opisal usodo sveta, zlasti Evrope in vseh večjih evropskih držav za 23 stoletij naprej. Že' za njegovega življenja so se nekatera prerokovanja izpolnila, tako na primer smrtna nesreča francoskega kralja Henrika II., ki je bil smrtno ranjen na \viteškem turnirju. Notradamus je napovedal potem francosko revolucijo, smrt Ludvika XVI., usodo Napoleona I. in Napoleona III., usodo raznih drugih evropskih
vladarjev.
Najbolj zanimive pa s gove prerokbe za sedanje Tako je napovedal sv vojno ter zmago Antantx stop Viljema I., razpad jk[j je, potem ustanovitev in^ Zveze narodov, umor juL, kralja Aleksandra v Ma|^a nastop ljudske fronte v ji ter špan. revolucijo, i\ 7 ro je do dneVa natančnoni| vedal pričetek in konec raz španskih revolucijo^,. Še bolj čudovito so pa Hj napovedi o sedanji vojni rokoval je zasedbo Čebr
ške,
Poljske,
rje
|m sM
poraz
Francije, o kateri pravi' bodo Nemci na Moselli, zid, katerega si je zgra' ^ Renu — kar je popolno*., no. Prav tako preseneti''12 napovedal nastop Muss'11' Hitlerja, Stalina in us|fr hovih držav. Opisal j\a uporabo sodobnih vojnih K stev, letal, motorjev, P n nic, iznajdbe radia, e'"1 _ itd. Silno so zanimiva £ prerokovanja o bodočnr1"1 Notradamusovimi plrer'31-ki jih v originalu hranifg( tinski knjižnici, so se 1 jih razlagali znameniti1101 ki. Izzvale so razne prep^1 njimi, mnogi so ,se iz čevali, v sedanji vojni f0v mo da je imel mož že Pf!11' leti čisto prav, kajti doSR se še vse njegove nap0™o pičice izpolnile. Knjig^i, govimi napovedbami sofne v vseh elvropskih jezikih i --o-- del
Planet, ki hodi svoj^'
- fe,
V grškem poganskem
vju smo se učili, da so t •r
znali boga podzemlja i"^.
dali ime Pluto. Po tem^
imenovali sedaj tudi p'v ?
je zadnji med zapaženiJ^j,;
ti. Pluto je bil dolgo n« yg
planet v našem sončneL-
vu. Šele pred leti so ga ' UR
oziroma pravilneje, zap'' jj
stoj tega planeta so že K
go domnevali. Z njim jf;
tako, kot z zgodbo kakef
nega navihanca; že dolf,
pisana njegova dejanja,L
je nekje, a kje, in kakšf|
potovanju planeta UraflL,,
zdoslovci zapazili netej.G ^
vilnosti. To so razlag^]
način, da mora biti i\ n
nom še nek drugi, dosjL ^
znan planet, ki kroži oJL ^
ca in vpliva na tek Uraf^jj
tem se je pokazalo,
Uranove motnje iz P'fjvj.,
drugega vira in da ii%sjj
vzroke, kot so jih spoče^j c
nevali, na drugi strani ls
našli še en planet; daLir,
ime Pluto. Sedaj ga <4ncj
in preiskujejo.	La
Mnogo zanimivega j Za
pri tem že na svetlo. P'en j,
za prav sploh ne bi sni end
ij t irij
ti v družino planetov, manjši je, kot bi smel majhno jadrce plava %ug po vsemirju in se del^o m bilo planet. Tudi z njejji-igj jo ni vse v redu. Dočitfrav leže pota Vseh ostalih pip ti eni in isti ravnini, se t-pjr drži tega zakona, amftslak bolj svoja pota.	pva:
Opazovati ga ni lalJ1 ča ta planet je zvezda pe^eg. reda, Od naše zemlje |)e s ljen 600 milijonov ki'fucai Za eno potovanje okoli ^ogl. bi 300 let. Nekateri ga fan bi radi prištevali med o|no šega sonca, ampak bi T{ smatrali za posebno neH 1 lo, ki svobodno potuje f>°st Naše sonce ga privlačili Sr To da je edina zveza, M^sai ta planet z našim sofl®u-naj bi bila tudi pojasnil i menitih stranskih poti, rih hodi in pleše Pluto.^ti,
-o--jj1"
Računajo, da mora razvit človek spati ose11 "1 dan. Potem bi človek, f1'^ "šestdeset let prespal dvajset let svojega 'živil
tixxiiiiixixxxxxxxxinxiiTTixxxxxrxixxxxxiiimmx
SATAN IN IŠKARIOT
gJ	Po nemškem izvirniku K. Maya
[T^CXXTTTTTTYTTTTXXXXXXXXXXXTTTXXXUTTX X X X XI JTlt
' Wsem se genil, nepremično "m ležal, saj si nisem mogel |UWgati. Ko so se končno naročali in naplesali, so mi noge ' iko odvezali, da sem lahko sto-?"1 z majhnimi koraki. Spravili n0Jmev tabor, slaveč svojo "zma-
C '>> j
' F^ed šotorom sta stala Vete 'in Weller. Ustrelil sem pogla-
več časti in sreče, da bi vam stre-gel kot ladijski sobar, ste se raz-bubili v slavnega Old Shatter-handa. Vse mogoče ste poskusili, da bi preprečili naše namere in nam škodovali. Ni vam uspelo, na varnem ste in res radoveden sem, kako se bodete topot izmazali in rešili slavo Old Shat-terhanda. Kajti smrt na kolu vas neizogibno čaka!"
Niti v glavo mi ni padlo, da bi odgovoril temu človeku, čeprav j.jMimbrenji del velikega ple- me je zelo srbel jezik. Rad bi ra!na Apačev in njihovi zavezni- | mu bil zabrusil v obraz, da se Zavedal sem se, da me čaka
I ni
rjevega sina, seve le v silo-'.anu, da sem rešil življenje jsm mladim Mimbrenjem, ker
L VI
Ki. ,
^izbranejša, mučna smrt na gglu, maščevanje očeta za sino-
sl
s smrt.
1941 In
JAN.
27
ii»l
"7
14
1 13 20®
28
i9!!1
3® pil 17.18
mmi
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
njega in njegovih rdečih prijateljev pač prav nič ne bojim.
In se jih tudi res nisem bal. Bil sem ujetnik pri Siouxih in jPa to me trenutno ni toliko] Komančih, pri Kiowah in pri nifbelo, mislil sem le na svoje- drugih severnih rodovih in vsi-j mladega spremljevalca. Ni- kdar sem se še izmazal. In seel51' ga ni bilo videti. Najbrž verni rodovi so vse drugačnega l P je le ušel.	kova ko južni. Takle Yuma se
*njSreča v vsej nesreči je bila s Siouxi ali šošoni vobče ne da 3I-f3i, da sem odložil orožje in vse primerjati. V vsakem oziru, po-nijugo, kar sem imel po žepih, sebej pav junaštvu, v prebrisano uro. Nekaj malenkosti sem nosti in odločnosti južni rodovi y Imel v hlačnih žepih, med dru- Indijancev daleč zaostajajo za ep*1 tudi mošnjo z denarjem. Indijanci Zedinjenih držav. Res # Pa je bilo v njej le nekaj preklicano smolo bi moral imeti, i pov in dolarjev, bi ne bilo po- če bi se mi ne. posrečilo, da bi pjnilo mnogo, če bi me preiska- jim eno zagodel in jim izginil ko loin mi jih vzeli.	kafra
ptfMoje življenje je bilo v nevar- Mormona Harry Meltona se igffiti, in sicer v tako veliki ne- mi je bilo vse huje bati ko rdeč-?o»"nosti, da si večje misliti ni- karjev. če bi si Melton domislim mogel. Pa trenutno, to sem lil in zahteval, da me mbrajo -del, se mi še ni bilo treba ni- njemu izročiti, in če bi njegovi Jar bati. Indijanci mučijo so- zahtevi ugodili, sem bil izgub ažnika na kolu dneve in te- ljen. Ustrelil bi me, dobro je P> preden umre. Taka nava- vedel, kako nevaren sem njemu I je za ujetnika sicer zelo ne- in njegovim nameram. uJjetna, pa obenem tudi z;elo Toda tudi tega se nisem bal. ^ristna. Kajti rdečkarji na-1 Poglavar Vete ja je imel prvo in
f no ne mučijo svojih ujetni iilfv že kar na kraju, kjer so jihlvico krvnega maščevanja. In tej nffcili, vlečejo jih domov v svo- pravici bi se za nobeno ceno ne ^ vas, da nudijo tudi svojcem odrekel. (1jPimivi in zabavni prizor, ka- Wellerja se nisem hal. Njegoši umira slayni sovražnik na ko- ve besede so bile smešne in drz-In tudi ko ga pripeljejo do- ne obenem. In dobro sem po-( |v> ga še ne mučijo kar prvi znal rdečega človeka, ponosen Jn, ampak ga redijo, pitajo in Me, pravilno zna ocenjevati belo ^Kujejo, da bi bil močeh in kre- kožca in njegovo junaštvo. Po-^ in da bi vzdržal vse muke, vrh je bilo izdajstvo, kar so po-l?.mu 'iih namenili, in jim nu- čenjali mormoni s haciendo, iz-
1 čim večjo zabavo. In če je dajstvo pa vsak Indijanec so-a*1! ■
m
-1941-JANUARIJ
5. in 12.—Svetovidski oder ima predstave v novi šoli sv. Vida.
11.—Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi "Winter Frolic and Dance" na 6818 Denison Ave. v Domu za-padnih Slovencev.
11.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave.
11.—Društvo	Zumberak HBZ ples v Twilight dvorani.
12.—Skupna	prireditev vseh podružnic Slov.'moške zveze v SND na St. Clair Ave.
18.—Jolly Jester's Club, pies v Twilight dvorani.
18.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v SND.
25.—Amigos Club, ples v Twilight dvorani.
25.—Pevski	zbor Adria ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
26.—St.	Christine's Cadets prireditev v šolski dvorani sv. Kristine.
FEBRUAR
1.—D	r u š t v o France Prešeren št. 17 SDZ plesna veselica v SND.
2.—Godba	fare sv. Vida priredi sezonski koncert v Twi-
light Ballroom.
8.—Noble	Cadets št. 49 SŽZ prirede plesno veselico v Willow Tavern, St. Clair Ave. in E. 222
St.
6.—Frances Susel Cadets, št. 10 SŽZ priredi Valentinov ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
9.—Slovenska	narodna čitalnica prireditev v SIN D.
15.—Sunny Ray orkester plesna veselica v SND ob priliki 5. obletnice obstanka.
15.—Golden Blue-ettes prirede ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
15.—Društvo Soča št. 26 S. D. Z. priredi plesno veselico v Domu zapad. Slovencev, 6818 Denison Ave.
22.—Ženski klub Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi maškaradno veselico v zgornji dvorani.
22.—Skupna	društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v SND-.
23.—Podružnica	št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
MARCH
2. — Slovenski basist John Lube priredi koncert v SND na St. Clair Ave.
APRIL
26.—Jolly Fishermen's Club, ples v Twilight dvorani.
-o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Pogreb
Ko so tovariše odpustili iz jaškov, je bil tudi on na cesti. Šofer je bil po poklicu. Srednje trščate postave, velikih oči in podolgovatega obraza. Poznala ga je vsa dolina in on njo. živa zgodovina je bil našega kotla, vse je poznal in vsi njega. Ničesar se ni zgodilo brez njegove vednosti. Poštenjak je bil, od nikogar ni maral ničesar, milost je odklanjal. Odkrit v besedah in dejanjih. V svoji odkritosti ni poznal razlike med gospodom in delavcem. Vsem je pravično in brezobzirno delil potrebne in zaslužene besede. Bil je zaveden sin svojega naroda. Sodeloval je pri koroških bojih. Ko se je vrnil, je bil šofer pri rudniku. Sedaj je bil na cesti.
Kam? Kakor mnogo drugih, s trebuhom za kruhom. Preko meje in nato v daljne južne kraje v rudnike. Tu je živel, dokler ni obnemogel in se vrnil na sever v bližino svojega kraja. Toda ožja domovina mu ni mogla dati kruha, poštenega kruha. Visel je med nebom in zemljo, iz dneva v dan. Miloščine ni maral. Hotel je živeti od dela svojih rok. Vsem je bil na razpolago, vsa dela je opravljal. Tako ga je začelo počasi razjedati. Hrbet se mu je začel vpogibati. Končno jo je skupil v oni ostri zimi, ki je bila strah in smrt re-vežev in brezdomcev!. Mesto drugih je opravljal nočno službo pri taksijih zunaj na cesti. Prezebal je (mesto drugih) v tistih nočeh po avtomobilih in na cesti. Cesta mu je bila dom, avtomobil spalnica. In tedaj se je pričelo. Lotila se ga je ona strašna uničevalka vbogih, ki se pojavlja iz bede.
Samo trenotno mu je še po-
sijalo solnce. žal prepozno in Bil je umetnik. Poznala sta se le začasno. Vedel je vse to, a'že dolgo in skupaj spraznila tudi to, da ni več rešitve. Zato mnogo kozarcev. (Spodobi se,
l Clm večjo zabavo. In če je I dajstvo pa vsak Indijanec >k«Ltnik: Podjetein, bo izkoristil | vraži, čeprav ga izrablja.
r» ® navade in mislil na beg, po-jbil ugodno priliko in ušel. Ta » navada pravim, je vseka-
osi
Zato je Vete ja }Vellerja tudi precej prezirljivo zavrnil:
"Tiho bodi! Tvoje besede so
jjr boljša, ko p,a če bi ujetnika kakor prazna slama, kakor mla-na mestu ustrelili.	'" ni "nhpne Te-
f Ali bodo tudi mene mučili na
Gotovo! »zbranej še muke bi
si
ka, ki v njej ni nobene ribe. Te be se Old Shatterhand pač ne boji! še mi bomo morali vse oči iz-1 odpreti in vse sile napeti, da
>liH, umiranje bi trajalo ne-1 nam ne uide! li l morebiti nekaj tedn
jjr ® r°d bi se zbral, da bi videl | dolge tedne bo visel na mučeni-
| J^rati slavnega Old Shatt
anda, morilca poglavarjevega I na ■na.
1J Naenkrat se mi še torej za živ-pje ni bilo treba bati. Od ha-i!1^«nde do vasi Yumov je bilo sko-teden dni, koj bi tudi še ne ie Pr!nili, pripravljali so -se na ^ug0 ^elo, napasti jn izropati lelf mislili haciendo. In ko bi me ;Tlgnali domov, bi trajale pri-J fave na mojo mučeniško smrt P'e tudi nekaj tednov. In niti ie 'innčili bi me ne preveč, ker bi mislabel in ne vzdržal dolgega poganja in še daljših muk. ah časa je bilo torej še dovolj za pe®eg. Seveda pa bi me na j stroje;je Stražili, dnevno bi sedelo pol kiweata bojevnikov krog mene in ili poglavar sam bi se osebno vsak gajan prepričal, da sem dovolj tr-1 ouno zvezan.
bi Take misli so mi hodile po gla-nef1« ko so me peljali v tabor in je Postavili pred Velika usta.. ČUJ Smrtno sovraštvo je bilo za-t, K^sano na poglavarjevem obra-ofl|u. Pljunil je v mene in me gledal temno in bodeče. Molčal je. ti,' Weller pa se ni mogel prema-tc-^ati, moral je dati duška svoje. — P1" velikemu zadovoljstvu. Po-a irogljivo se mi je režal in dejal >sef "Dobrodošli, sir! Lahko si k, "fslite, kako silno me veseli, da ?a'Vas sPet vidim! Odkar nimam ivll
je opravljal delo brez volje in veselja. Srečen bi bil samo v svojem delu. Zaman je oblegal znance in prijatelje. Nihče mu ni pomagal. Le tu pa tam je padel kak kovač in prisiljena beseda. Kovače je odklanjal. Zdeli so se mu kakor krpe, ki jih grmadiš na življenju. Zakaj neki bi ga krpal? Naj ostane tako kakršno je. Ko se bo obrabilo (ko bo postalo prozorno), se bo samo zrušilo. Tako je mislil in še sam pomagal uničujoči bolezni.
Tak se je zaljubil. Z dežele je prišla, sočna in polna kakor pomaranča iz Jaffe. Postala sta prijatelja in najela skupno stanovanje. Hotel jo je poročiti. Vedela je, da je bolan. Kaj bi z njim? Toliko kolikor je vredno in plačano, čutil je to. Bolelo ga je in pospeševalo razkroj in konec. Za delo ni bil več. Sredstva so pošla in z njimi vse drugo. Prodal je pohištvo in se zavestno pripravljal na konec.
Zadnjo noč je prespal v delavnici na mizi. Ko so prišli delavci ga ni bilo. Vrnil se je z bolnim nasmehom in iz ust mu je dišalo žganje. Bil je uničen, človek zadnjih trenotkov in zadnjega dejanja.
Poklical jo je. Tiho in nerazumljivo sta se pogovarjala v kotu. Razgovor je prekinil oster krik groze in strahu, ki se je iz-vil ženski iz prsi. Bleda in tresoča je stala v drugem kotu, on pa je nemo strmel z neživljen-skim pogledom tja v nedogled. Sunkovito je spraznil žepe, vrgel drobiž po mizi in planil skozi vrata proti reki. Predno so se zavedli dejanja, je že bil preko ograje v reki.
Ravno do vratu mu je segala. Ker ni bila deroča, je korakal po strugi z dvignjenimi rokami, obrnjen proti strugi. Mahal je z rokami in pozdravljal: zdravo, zdravo. Ljudstvo se je zbiralo in gledalo čudnega plavača-samomorilca. Vrgli so mu vrv. Odklonil jo je. Ko je začutil, da mu vrtinec spodnaša noge, je dvignil roke in zaklical: zdravo in živela Jugoslavija. To so bile njegove zadnje besede. Vrtinec ga je nato potegnil vase in odnesel naprej po strugi. Potegnili so ga iz vode, srce mu je še lahko utripalo. To srce, ki je toliko bilo z druge, le zanj ni bilo nobeno. Med prevozom je umrl.
Indijanski zastopnik Charles H. Berrh (levi) razdeluje Indijancem iz Iroquijo roar, 146. letno odplačilo v blagu, katero jim mora dati vlada Zed. držav po pogodbi, da ohrani mir. Iroqitio pleme živi v Tonawanda Seneca rezervaciji v državi New York. Vsak dobi G jardov blaga letno.
V BLAG SPOMIN
četrte obletnice smrti naše ljubljene hčerke in sestra
Anne Stanovnik
ki je preminula 6. januarja 1937
Žalujoči ostali:
oče, brata in sestra
Rt,n on Nelson iz Toledo, O., svetovno znani prvak v igranju golfa zre na 10,000 h; ebrnih dolarjev od katerih je $2,500 njegovih, ko je zopet zmag al v tekmi v Miami. Fin.
Zadnje poglavje. Zabili so ga v lesen zaboj in ga hoteli pokopati kakor. . . . Človek in družba sta mu bila krivična tudi po smrti. Prijatelji so zbirali po dinarjih za krščanski pogreb. Seveda gospodje morajo biti plačani za vsako delo, le revež ne. Dragi fant, revežu je težko celo umreti. Morda nisi mislil na to. Morda si pričakoval, da ti bo družba pravična vsaj po smrti. Varal si se.
Tam v podrti mrtvašnici na razritem starem pokopališču so ga izpostavili, čemu neki. Kro pilcev je bilo zelo malo: tisti, ki so ga spremili na zadnji poti. V zgodnjih popoldanskih urah je bil pogreb. Tedaj navadno po-kopujejo reveže. Dolgočasno in razbito se je od nekje oglašal svon. Komaj nekaj parov je bilo pogrebcev. Vsi so ga zapu-stiii ,celo oni, za katere se je žrtvoval.
Vozili so ga v vozu zadnjega razreda. Brez okrasja in stekla. Ha, ha, kolikokrat je on vozil gospodo v udobnih avtomobilih, njemu pa privoščijo na zadnji poti na vse strani odprt voz s konjsko priprego! Pa kaj njemu vse to.
Počasi se je premikal skromen sprevod. Za krsto je stopala ona. Izražala je žalost z ihte-njem in na krsto mu je položila šopek v zadnji pozdrav.
Nasproti je prišel njegov prijatelj z zavihanim ovratnikom.
da ga pospremi na zadnji poti.) Ali bi mu zamerili, če je tudi djanes sam pogledal iz, žalosti] v kozarec. Stopil je v sprevod in solze so mu pričele polzeti po licu. Gledal je na krsto ter celo pot govoril in ponavljal raztrgane stavke: "Dragi fant . . . škoda Te je • • • Rad sem Te imel . . . Dober fant si bil . . . Kaj je življenje? Zlobno je revež . . . Družba, ha!" Tako nekako je govoril, zdaj tišje, zdaj glasneje. Besede so mu vrele iz srca. 4
Nam pa je pogreb postal farsa. Smejali smo se celo pot. Mi, ki smo prišli k pogrebu, da bi zadostili tistim malenkostim družabnega reda, vljudnosti in zunanjega spoštovanja! Nismo razumeli umetnikovih besed. Ta trenotek smo bili enaki onim, ki so govorili. Kakršno življenje, taka smrt. Umetnik je govoril. V kapelo ni vstopil. Počakal je zunaj, stopil nato spet za krsto in šel na grob.
Mrmranje zadnjih besed oče-naša je utihnilo, ko je stopil umetnik k odprtemu grobu. Raz-koračil se je, prekrižal roke na hrbtu in pričel poslovilni govor. Z|resnili smo se. Kri nam je zastajala in mraz nas je preletaval. Kaj bo? Umetnik pa je govoril: "Dragi moj . . . rad sem Te imel. . . . življenje je kruto . . . neusmiljeno . . . družba zlobna. . . . Dober fant si bil. . . . šofer si bil . . . šofer življenja . . . veliki šofer . . . toda, ko si vozil . . . okoli vogala . se Ti je . . . zlomil ... volan življenja ... in avto . . . je zdraknil ... iz Tvojih rok. . . ." Solze so mu zalile lica, beseda je onemela v grlu. Telo se je krčevito sklonilo, roka je zagrabila razkopano zemljo in jo vrgla na krsto.
Nemo smo zrli v odprt grob. Kesanje se je zbudilo v naših srcih in solze so stopile v oči. Zrušeni in bičani smo metali zemljo na krsto. V meglenem in pustem popoldnevu smo zapuščali pokopališče.
ičez čas je neznana roka. napravila nagrobni okvir in nad njim malo nagrobno ploščo s pr'iimko.m, imenom in dnevtom smrti. Oglasila se je bila vest in zahtevala oddolžitve. . . .
IZ DOMOVINE
—Dar mestnim revežem. Ga. Mara Gregorič-Stepančič iz Trsta je darovala za mestne reyeže v Ljubljani 100 din v počastitev spomina svojega pokojnega svaka g. dr. Henrika Stepančiča; pekovski mojster g. Piskar s Tyrseve ceste pa je daroval za mestno kuhinjo v cukrarni 53 kg kruha.
MALI OGLASI
Pri nas
dobite vsak pondeljek in torek sveže jetrne in krvave klobase, po 6c vsaka in domače kislo zelje po 6c funt. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Ogrine 6414 St. Clair Ave.
Peč naprodaj
Detroit-Star kuhinjska peč naprodaj zelo poceni. Zglasite se na 5415 Spencer Ave., ali pa pri Joe Pograjcu, 1091 E. 67th St.
Delo dobi
dekle, stara 20 do 80 let, za hišna dela. Ostane čez noč. Vprašajte na 916 E. 73d. St. (4)
Fant dobi delo
da bi razvažal grocerijo. Mora biti snažen in mora imeti dobra priporočila. Vprašajte na 2582 Noble. Road.__(4)
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
Pripeljemo na dom.
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 6, 1941
kali in mlada Ramborg se je vrgla sestri v naročje. Tako objeti sta se Lavransovi hčerki vrnili na svoj prostor ob vznožju postelje, in mlajša je še nadalje ihtela na Kristininih prsih.
Erlendu je trepetalo v obrazu in solze so mu tekle po licih, ko je vzdignil Lavransovo roko, jo poljubil ter tiho prosil tasta, naj odpusti vse, kar je bil vsa ta leta storil zoper njegovo voljo. Lavrans je rekel, da mu odpušča iz vsega srca, in prosil je Boga, naj bo vse dni z Erlendom. čudno bleda svetloba je bila razlita preko Erlendovega lepega obraza, ko je tiho stopil nazaj in obstal pri ženi, držeč jo za ro-
Naslednjega dne bi moralo truplo, ki je bilo zdaj v cerkvi sv. Olafa, nastopiti pot v Ha-mar.
Večer pred tem — bilo je skorajda že bolj ponoči — je prišla Ragnfrid v zimsko sobo, kjer je spala hči z otrokom. Gospodinja
je bila močno trudna, tod raz ji je bil tih in svetal. ^ je deklam, naj gredo ven: "Sicer so vsa poslopja f pa boste že našle kakšen V1 zadnjo noč, ki jo še preživi svojem dvoru, bi rada sam la pri hčeri."
ljo, ker še zmerom ni bila šla v ljudje prinesli toliko sveč k od-cerkev. Zdaj so njeno porodno ru mrtvega moža. . posteljo ozaljšali s svilenimi Petega dne se je pričela po-pregrinjali in krasnimi blazina- grebščina, bila je v vsakem ozi-mi. S Forma so prinesli domov ru nad Vse imenitna — na dvo-zibelko; v njej je ležal zdaj ma- ru samem in na Laugarbru je stali Lavrans, in dan na dan so lju- j0 Več kot sto tujih konj in tudi d je prihajali in odhajali, da bi na Formu so bili nastanjeni go-videli njo in otroka.	stje. Sedmega dne so si v slogi
Očetovo truplo je tudi nadalje in prijateljstvu razdelili dedšči-ostalo lepo, kot je Kristina sli- no — Lavrans sam je bil pred šala praviti — samo nekoliko smrtjo vse uredil, in vsi so se bolj porumenelo je. In še nikjer natanko ravnali po njegovih že-nikoli ni bilo videti, da bi bili Ijah.
Sigrid Undset
H.—ŽENA
■ "Kako bi ne bila žalostna, oče, če pa tako ležite tukaj?"
Nazadnje pa, ko je Lavrans le silil vanjo, je omenila svojo, bojazen za nekrščenega otroka. Tedaj je nemudoma ukazal, naj dečka na prvi mašni dan neso v cerkev — dejal je, da po njegovem prepričanju on sam radi tega ne bo nič prej umrl, dokler ne bo volja božja.
"Sicer sem pa že dovolj' dolgo ležal tukaj," jfe dejal in se nasmehnil. "Križi in težave spremljajo naš prihod in naš odhod, Kristina — v bolezni se rodimo, v bolezni umiramo, če nas ne dohiti nagla smrt. Ko sem bil mlad, se mi je zdelo, da bi bila najlepša smrt, ako bi me kdo posekal na bojišču. Toda za grešnega človeka je bolniška postelja vendarle potrebna — čeprav zdaj ne čutim, da bi moja duša še kaj rasla, tudi če bi še dalje ležal tukaj."
Tako so torej krstili dečka naslednjo nedeljo in dobil je ime svojega deda. Kristini in Erlendu so zunaj po srenjah to hudo zamerili, čeprav je Lavrans Bjorgulfsson vsem, ki so prihajali, pravil, da je on sam tako zahteval. Ni maral, da bi imel v hiši pogana, ko bi potrkala smrt na vrata.
Lavrans si je zdaj začel delati skrbi, da ga ne bi smrt doletela ravno med pomladanskimi poljskimi deli, kar bi bilo zelo neprikladno za tiste številne ijudi, ki bi radi šli njemu na čast za pogrebom. Toda štirinajst dni po krstu otroka je prišel Erlend h Kristini v staro tkalnico, kjer je spala od poroda sem. Bilo je že pozno jutro, zajtrk je bil že minil; ležala je še v postelji, kajti deček je bil ponoči nemiren. Erlend je bil močno ganjen; tiho in ljubeznivo ji je rekel, naj vstane in gre k očetu. Da je Lavrans dobil ob svitu hude srčne krče in je nato dolgo ležal v nezavesti. Zdaj je pri njem Sira Eirik in ga je pravkar izpovedal.
Bil je peti dan po Halvardo-vem prazniku (15. maja). Padal je enakomeren in topel dež. Ko je Kristina stopila na dvorišče, je začutila v lahnem južnem vetru vonj po prsti pravkar zoranih in pognojenih njiv. Dolina je ležala vsa rjava pod spomladanskim dežjem, zrak se je modril med visokimi gorami in megla se je vlačila sredi pobočij. Iz vzdolž narasle sive reke so se oglašali zvončki — izpustili so bili na prosto kozje črede, ki so obirale s popki posute vejice. Bilo je vreme, ob kakršnem se je zmerom vzradostilo očetovo srce, zima in mraz sta bila za ljudi in živali pri kraju, živina je bila rešena tesnih, temnih hlevov in pomanjkanja klaje.
Po očetovem obrazu je takoj spoznala, da je smrt zdaj zelo blizu. Okoli nosnic je bil snežno bel, ustnice in votline okrog velikih oči so bile modrikaste, lasje so se mu bili razde-1 lili in so ležali v vlažnih predeh okoli širokega, s potnimi kapljami pokritega čela. Toda bil je zdaj popolnoma pri zavesti in je govoril jasno, čeprav počasi in s slabotnim glasom.
Služinčad je drug za drugim pristopala k ležišču, , Lavrans je vsem podajal roko, se jim zahvaljeval za službo, jih prosil, naj mu odpuste, če jim je kakorkoli storil kako krivico, ter naj se spominjajo njegove duše v molitvi. Nato se je poslovil od svojcev. Hčeri je prosil, naj se sklonita k njemu, da ju bo mogel poljubiti, voščil jima je božji in vseh svetnikov blagoslov. Obe sta bridko jo-
Iznenada je Kristina bruhnila v bridek jok — sama je komaj vedela, zakaj. Toda Čisto res je bilo^— svoje otroke je ljubila od prvega trenotka, kakor hitro je vedela, da jih nosi pod srcem, ljubila jih je, ko so jo mučili z nemirom, jo obremenjevali in kazilfi. Ljubila je njihove drobne obrazke, kakor hitro jih je prvič videla, in ljubila jih je sleherno uro, medtem ko so doraščali, se spreminjali in postajali zmerom bolj možati. Toda nihče jih ni z njo vred tako od srca ljubil in se tako od srca z njo veselil — Erlend ni bil take narave, sicer jih je imel čisto rad >— toda za Naakkveja je menil, da je prišel prezgodaj, in o drugih je zmerom dejal, da je eden izmed njih preveč —. Oddaleč se je spominjala, kaj je morala nekoč misliti o sadu greha, tisto prvo zimo, ki jo je preživljala na Husabyju bilo ji je jasno, da je okusila njegovo grenkobo, čeprav ne tako, kot se je izprva bala. Tistikrat je bilo nekaj stopilo med njo in Erlenda, in to se pač nikdar več ne more popraviti.
Z materjo ni bila nikdar preveč zaupljiva, njene sestre so bile še otroci, ko je bila ona že odrasla, tovarišic ni nikdar imela. Dorasla je bila med možmi in se je mogla vsa predati nežnosti in mehkobi, kajti zmerom so bili krog nje možje, ki so zaslanjajoč in braneč držali svoje roke med njo in med svetom. Zdaj se ji je zdelo tako samo po sebi umljivo, zakaj sama rodi le sinove, dobiva Same dečke, ki jih sme hraniti s svojo krvjo in jih dojiti na svojih prsih, jih sme ljubiti, varovati in negovati, dokler ne bodo tako veliki, da bodo tudi oni mogli stopiti med može. Spominjala se je, da je nekoč slišala o neki kraljici s priimkom "dečja mati." Ta je gotovo imela v svoji mladosti živo mejo čuječih mož krog sebe —.
"Kaj pa ti je, Kristina?" je čez tiho vprašal oče.
Tega mu ni mogla povedati. Zato je slednjič, ko so se ji ustavile solze, spravila samo to iz sebe:
SONJA HENIE & 1940-41 HOLLYWOOD ICE REVUE
Bančni uradi! po vsem Greater Clevelandu in okolici
IZČRPNO POROČILO STANJA Z DNE 31. DECEMBRA 1940
Simon Darre ni jokal, toda ko je prijel za tastovo roko, da bi jo poljubil, je pokleknil, ostal nekaj časa na kolenih in jo krepko stiskal. "Topla in dobra je tvoja roka, zet," je rekel Lavrans s slabotnim nasmehom. Ramborg se je okrenila k možu, ko je ta pristopil k njej, in Simon ji je položil roko okrog nežnih dekliških ramen.
Najzadnje se je Lavrans poslovil od svoje žene. Zašepeta-la sta si nekaj besed, ki jih nihče ni slišal, in sta se poljubila v navzočnosti vseh drugih, kakor se je pač spodobilo, ko je bila smrt v hiši. Nato je Ragnfrid pokleknila pred moževim ležiščem na tla, tako da mu je gledala v obraz; bila je vsa bleda, tiha in mirna.
Sira Eirik je ostal v hiši, potem ko je bil dal umirajočega v sveto olje in mu podelil sveto popotnico. Sedel je ob vzglavju postelje in molil. Ragnfrid je sedela zdaj na robu postelje. Tako je minilo več ur. Lavrans je ležal z napol zaprtimi očmi. Zdaj pa zdaj je nemirno začel obračati glavo na blazinah, tipal malo po odeji in semtertja naporno in stokajoč zajel sapo. Ljudje so mislili, da je izgubil govor, toda smrtni boj to še ni bil.
Zgodaj se je stemnilo in svečenik je prižgal luč. Ljudje so tiho sedeli tamkaj, gledali v umirajočega in prisluškovali curljanju in kapljanju dežja zunaj okoli hiše. Tedaj se je bolnika polastil nekakšen nemir, telo je zadrgetalo, obraz mu je po-sinel in videti je bilo, da ga duši. Sira Eirik mu je segel pod pazduho, ga dvignil, da je sedel, pri tem pa je Lavransovo glavo naslonil sebi na prsa in mu pokazal križ.
Lavrans je odprl oči, uprl pogled v razpelo v duhovnikovi roki in rekel tiho, toda tako razločno, da so slišali skoraj vsi v so-
PREMOZENJE
Gotovina na rokah in v bankah.......
United States vladne obligacije, direktne in garantirane.............
Državni, mestni in drugi bondi ter investicije, vključno delnice v Federalni rezervni banki, manj rezerve............
Posojila, diskonti in predujmi, manj rezerve . ,
Bančna poslopja (vključno investicija in drugo premoženje indirektno zastopajoča bančna poslopja) manj rezerve........ .
Druga zemljišča (vključno investicija in drugo premoženje indirektno zastopajoča druga zemljišča) manj rezerve..........
Drugo premoženje, manj rezerve......
Obveznosti odjemalcev na akceptacijah, izvršenih po tej banki.............
Skupno
OBVEZNOSTI Glavnične note......$ 13,000,000.00
(Podvrženo depozitom in druKim obveznostim)
Osnovna glavnica..... 13,800,000.00
Preostanek in nerazd. dobiček 6,121,115.15
Rezerva za slučajnosti .... 751,826.63
Odpisni sklad za glavnične note in zaslužene obresti do 1. februarja 1941 ..... 596,602.25
Sonja Henie, znana igralka,, lci je že razveselila milijon ljudi s svojim drsanjem na ledu, pride v Clevelandsko Areno za pet predstav. Prične se lJt. januarja in bo do 18. januarja. Z njo pride tudi Hollywood Ice Revue of 19U0-U1. Ta predstava je pod Mr. Arthur M. Wirtz iz Chicago. Režiser je Harry Losee., in Raoul Pono du Bois ima V oskrbi vse kostume. Miss Henie je pod režiserjem Leon Leoni-doffom iz New Yorka. Ona bo nastopila z Harrison Thomson, kanadskim prvakom. Sonja Henie bo nastopila v solo plesu kakor tudi z zborom.
VLOGE
Na zahtevo......
Na čas.......
Estates Trust Department
(Preferred)......
Corporate Trust Department (Preferred)......
Rezervirano za davke, obresti itd....... 1,555,769.9s
Druge obveznosti........... 2,854,094.^11
Akceptacije izvršene za odjemalce............141,507.3ft-—
"Jir;
Skupno........$475,780,259.86zir
United States vladne obligacije in (JrijKO premoie-nje, izkazano z $17.076.'»y 712.07 jamčijo varnost javnih skladov in trust depozitov ter v drug'
namene, kot zahtevano- in dovoljeno po postavi.	feir
ČLANI FEDERALNEGA REZERVNEGA SISTEMA	tU,
' ČLANI CLEVELAND CLEARING HOUSE ASSOCIATION
1	Jod
Member Federal Deposit Insurance Corporation
JSQ
HRANILNE VLOG|
I
5AFETVN^>\	k.
//eg/ OF YOUR \	Jig
INVESTMENT \v-i\\	in
"Exsurrexi, et adhuc sum tecum (Vstal sem in sem še pri tebi!)."
Še nekaj trzajev je spreletelo njegovo telo, roke so mu tipale po odeji. Sira Eirik ga je še vedno držal naslonjenega nase. Nato je previdno položil truplo svojega prijatelja nazaj na blazine, ga poljubil na čelo in mu pogla-dil lase, nato mu je zatisnil veke in nosnice, vstal in pričel opravljati molitve.
.	UP TO /CS/
TEKOČE OBRESTI PO 3%
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO
6235 ST. CLAIR AVENUE
Slika nam predstavlja predsednika Roosevelta in njegovega psička "Scottie-a," ko sta se nahajala na ladji Tuscaloosa ob priliki pregledovanja obrambenih postojank na morju.
V BLAG SPOMIN
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABLJENE SOPROGE IN MATERE
Kristina je smela ponoči z drugimi vred čuti pri mrliču. Lavransa so bili položili v gornjem nadstropju na slamo; kajti bilo je pričakovati, da pride mnogo ljudi istražit mrliča, in tamkaj je bilo največ prostora.
Oče se ji je zdel neizrekljivo lep, ko je tako ležal v svetlobi sveč z odkritim, zlato bledim obrazom. Odgrnili so bili mrtvaški prt, da bi ga ne zamazali vsi tisti, ki bi radi pristopili in videl obličje mrtvega. Nad truplom sta pela Sira Eirik in župnik iz Kvana — ta je bil prišel na večer, da bi se poslovil od Lavransa, pa ga ni bil več našel pri življenju.
Toda že naslednji dan so jeli prihajati na dvor gostje na*konjih, in zdaj je morala Kristina zavolja sodobnosti leči v poste-
Mi vam zopet nudimo fino kupčijo v pohištvu. Sf dimo največ za vašo hranilno knjižico v zameno za n<^' pohištvo.
I PERUSEK FURNITURE fe
<> 809 East 152nd St.	MUlberry 921 "
Odprto v pondeljek, četrtek in soboto tudi zjvečer 0 ( X [ Za boljše pohištvo in vrednosti pojdite k PeruškU> p<
ttmmmmmt«mtnmnmmuuwnuttw»mm»nm»M	n
''tzrranean
ki je za vedno zatisnila svqje mile oči dne 6. januarja, 1937.
Štiri leta srrob Te krije, kar v večnost se podala; lepši zdaj Ti sonce sije. vsem v spominu si ostala.
Truplo tam na božji njivi v grobu hladnem zdaj trohni, duh pa Tvoj v neminljivi slavi raja že živi.
J^bub^T
Gebub'
Žalujoči ostali
UWJM/i
MATHEW ZURGA, soprog. JOSEPH. LOUIS, MATHEW, PRANK.
WILLIAM, sinovi. PRANCES HORVATH. JANE TREN-TEL, MARY, ROSE, hčere.
MOTOR ROADS •CARAVAN TRA/LS
V četrtek, 9. jamuarja, 1941, ob 8. mri zvečer se pri^e, delniška seja Slovenskega narodnega doma na St. Clfyie Ave., Cleveland, Ohio. Zborovanje se vrši v avditorija N. Doma. !ti JANKO N. ROGELJ, predsednik SND. »»»mi...............................................................................
Mali zemljevid nam kaže, v kateri smeri se vrše boji med Angleži in Italijani v Afriki. Angleška armada iz imščave (1) se je združila z armado ob obrežju (2) ter skupno napadla Italijane in jim vzela Sidi Barrani. Italijani pa hite sJ o jasen ji s svoje wrmade (8) iz Libije.
Cleveland, O., 6. januarja, 1941,