IM. itifflta.
IUttM.tMfcB.HPrt
umi. uto.
^^^^^^^^^^-       ^^^^^^^^_                   ^^^^^^.          ^^^^^^^^^^^^^^^   ^^^^■^^^^■II^B       m^m      ^^^^^^^b         .^^^^^^^^^^fe       ^^^^^^^^^^^flMl^fe      ^^^^^^^^_                        •  ^^^^^^_ •    ^^^^^^^_             ^^^^^_             ^^^^^^^^^^^^k.                     .^^^^^^.             ^^^^^^^^^^^k.
m dom đoctevM*:               i
eelo lcto naprej   .   .   •   •   K 24*— pol leU       „       #   ^ •   •    • 12—
cetrt leta     »       • !T •' • j* •    »    6*— ina mesec    »      •   •  •   »   •   2"— I
Dopisi nt! se frtaktafo. RuhuyW se m mesj* Vrctatttvo: KnaflOT* mUm *t 5 rv prtSBfjn le**,) toMta Ml M.
.           v upravniltv* pfejcaaa:
ćelo leto taprej • # • • K 22*— pol lete m . * . . * Hw četrt leta     „      .*•(.   .    .   5*50
I na mstc    »       .   .   •   •   »   1*90
haenti vtljajo; peterostopna pettt wsts sa cakrat p» 16 vfcjk, m tfvafarat
pa 14 vfcL, sa trikrat ali vcčkrat pa 12 vi* Parte te zahvala vesti 90 vta.
Poalaa* vrsta 30 vis. Pri vol)* Isjacidjah p* fag—nra,
HssaiSJsIliB B»j se poMljajo —■^■*"^> frirtamadK taMtf L i 4,
to Je adMtaisflMnvHS stvari.
.Slovenski Na»da *•!)* p» po«li a Avslro-Ognkoi                ,
eslo teto tkapaj naprej # K »-Pol leti .....»-Srt teta    .       I    .'.   ,   6-50
Iza Ntmajt: odo teto oapraj       .   .   ,   K «h-t m Amerfto ia vse drage desete: ~ ćelo teto naprej   .   .   .   .   K 35.-»
Vsasias^aai glede Ibmssssv m m£ pateći z* odgovor dopisnica aU znasaka«
^^^^»^^^www 1^^^^^^» ^^^B^K» ^^P^^ *^"V1V Vfl^^K w Sp SS>BBJBSJBb SJv M»
Evropska  vojna.
Avstrijski veleposlanik zapustil Pariz. — Crna gora napovedala Nemčiji vojno. —
Blokada crnogorske obali. — Luneville zaseden od Nemcev.
Blokade črnogorskega obrežia.
Dunaj, 11. avgusta. (Kor. urad.) C. in kr. kapitan linijske ladje Anton Časa je včeraj đne 10. avgusta 1914. izdal to-le deklaracijo: Jaz podpisani c. in kr. kapitan linijske ladje Anton Časa, poveljnik avstro-ogrskih morskih sil v crnogorskih vodo vj ih iz javljam z ozironi na vojno stanje, obstoječe med avstro ogr-sko monarhijo in kraljevino Crno goro, na remelju svojih pooblastil to-le: 1. Dne 10. avgusta opcldne pri-čenja efektivna blokada Črnoijorske-ga obrežja po meni podreieni vojni mornarici.
2.  Ta blokada    se    razteza    na obrežno ozemlje    med    32° 6' 4" in 41° 52* severne širine z vsemi prista-nišči. zalivi. rečnimi izlivi in    otoki, Ki se nahajajo na tem ozemlju.
3.  Na blokiranem ozemlju naha-jajočim se ladjam prijateljskih in ne-vtralnih držav se    dovoljuje   24urni rok, c*a odpluiejo.
Proti vsem ladjam. ki se pregre-še proti blokadi, se bo postopalo po načelih mednarodnega pomorskega prava. C. in kr. ministrstvo zunanjih del je to deklaracijo norificiralo diplomatskim zastopnikom, ki so po-oblaščeni na c. in kT. dvoru, in sicer na način, kakor ga predpisuje med-narodno pravo.
• Z nemško - ruske tneje.
Berolin, 11. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Železniška pro-ga Sosnovice - čen^tohov je zopet popravljena. Upienili smo velike množine železniških voz in ogromne zaloge premoea. Most pri Granici je zopet popravljen.
Berolin, li. avgusta. (Kor. urad.) Wf>fffov urad javlja iz Schneide:   V
nedeljo ]e bit na tukajŠnjem kolodvoru zaplenjen franeoski zrakoplov, ki je bil zložen v ćelo vrsto zabojev. Zrakoplov je bil dolocen za Rusijo. Zapleniene zaboje so prepeljali v Poznanj.
Nemška zinaga nad Francozi.
Berolin, 11. avgusta. (Kor. urad.) Oficijalno poročajo: Naše varstvene Čete so pri Lagarde na Lotrinškem napadle naprej potisnjeno mešano brigado franeoskega 15. armadnega zbora. Sovražnik se je moral s težki-mi izgubami umakniti v gozd Barroy pr! Luneville in je pustil v naših ro-kah en prapor, dve baten'u, štiri strojne pu^ke in 700 vietnikov. En francuski general je bit vjet.
«               •
*
Ruski minister orot» vo?ni. — Razpoloženfe v Rusiji.
Berolin, 11. avgusta. (Kor. urad.) Po poročiiih petro^radskega dopisnika »Kolnische Zeitunjj-. se ie polie-delski minister K r i v o s i n do zadnjega trenotka boril proti vojni poli-tiki stranke, ki igra »va banque«. V fdločilni seji ministrskega sveta dne 5. ju lija, je dokazal. da bo vse delo agrarne reforme mahoma uničeno, ako se Rusija zaplete v vojrio, in da bo to imelo usodepolne posledice za državo. Toda ves njegov trud je ostal brezuspesen. Dopisnik opisuje razpoloženje ruskih rezervistov in poudarja, da je to razpoložcn'e se bolj deprimujoče, kakor leta 3 904., vendar pa je mnenja, da bodo opje ljudstvo versko fanatizirali. 1 > bo učinkovalo do prvih neuspeho\.
* Razpoloženje na Ruskem
Ćernovice, 11. avgusta. (Kor. urad.)  ->Czernowitzer Allg. Zeitung.<r
priobčuje poročilo   nekega    črnovi-škega srednješolskega profesorja, ki je po čudnem potovanju prišel sem iz Odese. Dne 6. avgusta je bil v Ode-si, kjer razpoloženje nikakor ni bilo za  vojno.    Poldorasli  dečki  so pod vodstvom policije    prirejali    demonstracije za vojno. Poročila o prihodu nemških čet na Poljsko je imeligenca sprejela z obžalovanjem, ker hočeta Nemčija in Avstro - Ogrska oprostiti le Poljake, ostale Ruse pa pustiti pod ,  carjevo   knuto.  Rusi   bodo  blagoslo-j vili oni dan, ko jih bo Avstro-Osrrska i oslobodila groznega    iarma.    Ruski J časonisi prinašajo la/niiva noročila o t junaških  činih kozakov.    I>ontereški | in uralski kozaki so pa    baje    zelo hladno  spreicli  mobilizacijo.  Zdi  se, da se je i^jalovil nacrt Rusije, upo-rabiti kozake    kot    avantgardo    za vpad v Ncmčijo in Avstro-Ogrsko.
Situacija  na  se v em em  in  fcižnem bojišču.
Dunaj, 11. avgusta, ob 10. uri 45 minut. (Kor. urad.) Na jugu se ni nič posebnega zgodilo. Prišlo je Ie do neznatnih obmejnih prask. Na severu so poskusile ruske kavalerijske pa-trulje vzhodno od Visle prodirati proti Sanu, vendar na so bile povsod za-vrnjene. Proti Rrodvju so poskusili prodirati Rusi s tremi skadroni in stroinimi puškami, vendar pa so jih
potisnili nazaj proti meji.
*             •
Anetna in Rnsiia razširjata vesti, da
je N em ci ja ponudila An^liji razdelitev
tlolandske.
Rerolin, 11. avgusta. (Kor. ur.) VVoltfov urad poroča: Uradni angle-ski in ruski organi razširjajo v nev-tralnih državah vest, da \e baje Nemčija ponudila Angleški za slučai,
da ostane Angleška nevtralna, razdelitev Holandske. Ta trditev je popol-noma zlagana, ker Nemčija med pokajanjem z Angleško nikdar ni govorila niti besede o tak i ponudbL
Vjeii Francozi.
C. kr. korespondenčni urad poroča, da je dospelo 11 mož franco-sKega pešpolka št. 16., ki so bili pri zavzetju Brieva vjeti, v Metz. Sesr-deset franeoskih lovcev, ki so se na-hajali v zelo slabem stanju, je dospelo v Frankfurt o. M. Prepeljali jih bodo v kako nemško trdnjavo.
Bitka pri Mtihlhausnu.
Berolin, 10. avgusta. (Kor. urad.) Vse časopisje poveličuje včerajsnjo 7mago pri Miihlhausnu kot prvi kon-čno zmago obljubujoči dogodek proti Francozom ter naglaša: Z zaupa-njem. trdnim kakor skala, in s prisrč-no tivaležnostjo in zvestobo sprem-Ija nemski narod z vsemi svojimi mi-slimi nemško armado na vseh njenih
zmagovitih potih.
*              *
Važnost zmage pri Miihlhausnu.
\Volffov urad poroča: Zmaga pri Miihlhausnu, ki se glede števila bo-jevalcev in pomena more primerjati zW6rthom, je tuđi zaraditega važna, ker smatrajo premagani 7. armadni zbor kot franeoski elitni kor. UČinek nemških krogel je sijajen in vzvišen
nad vsako hvalo.
*                ♦
«
Avstro-ogrski    veleposlanik zapustil
Pariz.
Pariz, 11. avgusta. (Kor. urad.) Avstro-ogrski veleposlanik ie včeraj zvečer zapustil Pariz.
Izročitev potnih Hstov avstro-ogrskemu poslaniku v Parizu«
Dunaj, 11. avgusta, ob 8. uri 5 minut. (Kor. urad.) C. in kr. poslaniku pri franeoski republiki grofu Szeczenu, je franeoska vlada izroči-Ia potne liste. Ravnotako so bili izro-Čeni potni listi poslaniku franeoske republike na c. in kr. dvoru, Dumantu, in sicer na njegovo lastno prošnjo.
Pariz, 11. avgusta, (Kor. urad.) »Agence Havas« priobčuje sledečo noto: Franeoska vlada je mnenja, da franeoskemu poslaniku na Dunaju ni mogoče, ostati na njegovem mestu. Poslanik Avstro - Ogrske v Parizu je zaileval potne liste. Odredili so, da se njegovo odpotovanje zasigura ter se ozira pri tem na običajno med-narodno kurtoazijo.
*               ♦
Kot vojni vjetnikl zadržani Nemcl in Avstrijci.
Iz Zeneve poročajo, da so Francozi pridržali vse Nemce in Avstrij-ce, ki so se hoteli v četriek oJpcljati iz Lvona, in jih proglisili za vojne vjetnike. Odpeljali jih bodo v Au-vergno, kjer jih bodo internirali zlasti v Puyu.
Boji Nemčije v Belgiji.
Kakor poročajo listi z-Iasti i? Kolna pripovedujejo iz Liitticha izgnani Nemci, da so bile že pred tedni utrdbe okrog Liitticha zasedene od franeoskih Častnikov in vojakov. Zlasti so franeoski vojaki pod poveljni-štvom franeoskih častnikov prevzeli ravnanje s topovi.
Grozovitosti Belgiicev.
Berolin, 11. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča:   Ka'Kor je tu
LISTEK.
Za bolezen so toplice, za ljubezen jih pa ni!
Slike iz topliškega življenja. Spisal B. P.
(Dalje.)
Deklica je počasi vstala in se le-seno pomikala k meni kot v največji kljubovalnosti in z največjo težavo. Ko se je k meni vsedla, držala se je pusto in odljudno in kot bi ne znala do pet šteti.
»Take neubogljivosti še nisem opazila na tebi,« hudovala se je teta in v hitri gesti prevrnila kozarec vina, »ne vem, kakšna si danes. Saj je vendar drugače pametno dekle,« rekla je meni, »a kakor se tu obnaša, to je že od sile. Ali bos prijazna z gospodom?« zadrla se je nad njo.
Anica je vzdignila oči in me pogledala s tištim očarljivim pogledom, ki mi je se vselej zmešal glavo. Tuđi zdaj me je kar presinilo po vsem te-lesu, in Če bi ne bilo te tete, bil bi deklico tesno objel in z vso vnemo poljubil.
»Vidiš, tako je prav,c odobrila je GoropeČnica Aničin pogled na« pram meni. »prijazno glej gospoda in
kaj govori z njim. Za kazen. da si se prej tako grdo držala kot trta, ga moraš poljubiti, seveda z vašim do-voljenjem, gospod Zvitek.«
Blaž, to so bili hudi trenotki! Anica je prosila teto <; povzdignje-nimi rokami, naj je ne muči tako strašno, jaz sem pa končno izjavil, da se vdam modremu preudarku gospe tete, če se s tem ne born pre-grešil zoper družabni takt in do-stojnost.
Seveda me je nato Anica morala poljubiti- Koliko zatajevanja je bilo treba! Zatajevanja, da nisem se jaz nje poljubil!
Natočil sem kozarec do vrha in teta je pila od veselja — nato sem pa vstal in rekel:
Velecenjena gospa!
Dolžnost me veže, da vam tu v slovesni obliki izrečem najiskrenejšo zahvalo za vašo Ijubeznjivo naklonjenost. Vsak trenotek našega današnjega izleta mi bo ostal v živem spominu vse življenje, ko sem prebil prvi čas spoznanja z vami. Kako sre-čen bi bil, ko bi vas smel imenovati svojo mater alt vsaj svojo teto! Hvalite božjo previdnost, gospodična, da vam je dodeljeno, da smete imeti tako modro in prisrčno svojo zaščit-nico, ki kot angel čuva nad vami, da vas ne obsenčijo sovražne peruti grabežljivega kragnlja ali skofeca, V to ime vam, častita gospa, napijem iz polne   čaše   ter   vam kBčem *vt dna
svoje kipeče duše: Ohrani naj vas Bog še mnogo, mnogo let v vaši mo-drosri in Ijubeznjivosti!«
Kozarci so zazvencali in teta je prva izpila. Poljubil sem ji roko, ona me je pa objela, solze veselja so se ji vdrle iz oči in poljubila me je s tako navdušenostjo in izzivalno, da sem še jaz poljubil stari kurnik.
»Moj sin, moj predobri sin!« ječala je GoropeČnica in naslanjala glavo na moje prsi, »nisem še imela do-slej sina, a bodi ti odslej moj sin!c
V  novo željo sem dovolil, v tem sem bil pa tuđi že sit teh bedarij in oblizovanja s to strašno žensko.
V    tem se je tuđi Anica oživila, videč, da je teta tako izredno zidane volje.    Govorila je z menoj ijubeznjivo in če tetine oči nišo bile obr-njene   v   naj u, pri ča 1 je stisk roke in prisrčen pogled o veliki Ijubezni med nama. Ko pa se je teta za nekaj minut   odstranila  iz  lope, deževalo je poljubov, ća bi bila Aničina zaičit-nica    in    varuhinja gotovo nekoliko Ijubosumna   na   svojega predobrega sina, če bi bila videla to preprijaz-nost med njima.
Kmalu nato smo odšli. GoropeČnica je imela skoraj nestalen korak, dasi sva jo z Anico vzela lepo pod pazduho vsak od ene strani. Tadi za petje je bila . vneta, pa se vzvišeni namen ni hotel nič kaj posrećiti
Ko sem prispd domov, vrgel sem se na divan in bridko lajokaL
Težke solze so mi lile po licih, solze nesreće in obupa. Anico ljubim, res-nično jo ljubim, ker je vredna Ijubezni, a imam ženo poročeno, kar mi prepoveduje, da bi še smel ljubiti deklico. Blaž, to gorje je zato tako hu-do in pekoče, ker ne najdem proti njemu nobene odpomoči, kar spoznam, da se moram ali odreci tej lepi Ijubezni ali pa trpeti nadalje strašno bolest.
Oboje je nepopisno hudo, vendar prvega ne storim. Anice ne morem zapustiti, ljubezen do nje in njena ljubezen do mene je del mojega žitja.
Pozdravljen!
Tvoj
Tone. VI.
V Jelovini, 6. avgusta. Ljubi Blaž!
Vesel sem in dobre volje. Čemu bi ne bil? Saj je življenje vendar lepo in , zabavno in se različne slike v njem menjavajo s tako naglico, da jim komaj sproti slediš in jih vse pri* merno premotriš.
Ko pridem predv<Jerajšnjem po-poldne iz kopeli, najdem na mtzi v sobi drobno pisemce. Odprem in berem, da me gospa Kosmačeva vljud-no vabi v svojo sobo na važen pogovor.
»Aha,« sem si misIiU »zanike se že tačenjajo spletale se preobiekel ter oOiel h Kosmački.
Presladko me je sprejela. Cma-kala je tako nebesko ljubeznjivo, kot bi bil jaz ves sama medena potica, ki se kar raztopi v ustih.
»Gospod Zvitek, jutri priđe Tilka,« hitela je, ko sem se vsedel na zofo poleg nje, kamor me je povabila. »Že včeraj sem vas iskala, da bi vam sporočila to veselo novico, a nihče ni vedel, kje da ste.«
Izgovoril sem se na dolgo turo, ki da sem jo napravil, da tako vstre-žem zdravnikovi odredbi, da mora kopališki pacijent veliko hoditi in se veliko gibati v naravi na solneu.
Gospa mi je nato postregla s pri-grizkom ocvrte piske ter buteljčinim vinom in me zadrževala dobro uto, dasi se mi je silno mudilo na sesta-nek z Anico. Ko sem videl, da Je zadnji čas, da grem, da ne zamudim do-menjene ure, poslovil sem se na kratko, češ, da sem zmenjen s prijatelji in znanci na skromen izlet.
Užival sem nato s svojim de-kletom spet vesele rrenotke prisrčne idealne Ijubezni. K sreči je Goropeč-nico zopet neka] noga boiela, da Je morala ostati doma, pa Je Anid na-ročila, naj bo Ijubeznjiva z menoj, da ne bom imel vzroka pritoževati se. Da Je deklica ubogala tetin ukaz, lahko verJameS, in Jaz bom Goropeč-nici vedno hvaležen, kadar bo tako bolana, da ne bo mogla z doma.
XD*1> Prtbođnj«.*    , -     '
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 12. avgvsta 1914.
186. Stev.
znano, razširfejo Fnmcozi najbolj nezasijane   trditve   o    grorovitostih
nemških čet Temu nasproti se konstatira, da se ni zgodilo nič takega. Naravno pa so nemške čc*e prisiljene, da se branijo proti belgijskemu civilnemu prebivalstvu, ki se Je ude-leževalo bojev iz zased. Kako se belgijsko civilno prebivalstvo boju je. Je razvidno najboJjše iz sledeČih podrobnosti, ki jih opisujejo očividci. Glasom teh poročil je neinška vojska doživela s strani bel^ijsdcega prebi-valstva, tako od mož in Žena, ka-kor tuđi od nedoraslih mladeničev vse, kar so nemške Ćete sicer doživ-lfale v bojih z zamorci. Belgijsko prebivalstvo strelja iz vsake hiše, iz vsakega gostega grmovja s popolno-ma slepim sovraštvom na vse, kar je nemško. 2e pnTe dni smo imeli ranjene in mrtve vsled nastopa civil-nega prebivalstva. Tako je bil neke-mu Nemcu ponoći v postelji prerezan vrat. Z neke hiše je bila obešena zastava »Rdečega križa«; pet mož so dali v to nišo, drugo iutro pa je bilo vseh 5 zabodenih. V neki vaši pred Verviersom so našli enega po-sameznega vojaka z rokada, zveza-nima na hrbet in iztaknjenima oče-ma. Od neke kolone, ki je z avtomo-bili odšla v Liittich. je ustavil en av-tomobil v neki vaši voz, na katerem je sedela mlada žena, žena ie stopila k šoferju in ga z revolverjem ustre-lila v glavo. Ko so korakale nemške čete v mraku mimo nekega grmovja, je bil ne^i mož obstreljen iz take blizine, da je bila vsa njegova koža pol-na smodnika. Nekemu drugemu mo-žu je bila desnica od svinčenih zrn, izstreljenih iz velike blizine, tako raztrgana, da so mu jo morali odrezati. V Oemmenichu Je prebivalstvo ustavilo avtomobilsko sanitemo kolono ter so jo obstreljevali iz vseh hiš. Spremno moštvo, — 3 huzarji, — napadalcem ni bilo kos. vjelo pa je tri storilce in jih iiziliralo. Hišo, iz katere je padlo največ strelov, so zažgali. Rdeei križ na roki in na vozu zdravnikov ne ščitL
*
Stališče Italije.
Rim, 11. avgusta. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani« poroča iz Cunea: Giolitti. ki ie bil izvoljen za predsed-nika provincijalnega sveta, je imel pri svojem nastopu govor, v katerem je naglašal: Sedanji čas je čas tes-nobe za ćelo Evropo in težek čas za Italijo. Nasproti nevarnosti, ki more ogrožati Italijo, pravi govornik, nas navdaja eno samo čustvo solidarnosti z vlado, ki jo borno brez razlike političnih strank lojalno in krepko podpirali na poti, katero hoditi se ji bo zdelo prav, da varuje naše neposredne interese in da zajamči Italiji na svetu ono mesto. ki ji gre. Z zaupanfem zremo bodočnosti nasproti. ker smo močni vsled edinosti celega naroda in ker nas navdaja za-upanje do našega kralja. (Pritrje-vanje.)
*
Avstro - ogrski poslanik na italijar.-skem dvoru.
C. kr. veleposlanik na kraljevsko italijanskem dvoru pl. Merey, ki ie brl že delj časa bolehen, je v zadnjih dneh tako težko zbolel, da je prisiljen se vrniti. Za čas njegove bolezni ie bil prvi oddelni načelnik v zuna-njem ministrstvu, tajni svetnik ba-ron Macchio kot veleposlanik v iz-redni misiji poverjen za vodstvo c. kr. veleposlaništva na kraljevem italijanskem dvoru. Baron Macchio. ki je bil danes od Njegovega Veličanstva cesarja sprejet v avdrjenci, od-potuje jutri v Rim.
*              *
*
S   Francoskega   pregnani   ItalHani.
Trient, 10. avgusta. (Kor. urad.) Organ liberalne italijanske stranke priobčuje dopis iz Berna, v katerem se poroča, da je pribežalo iz okolice Belforta samega nad 6000 italijan-skih delavcev z ženami in otroci v Švico. Njihova pripovedovanja o mukah in naporih so naravnost ne-verjetna in mora tako postopanje Italijo naglobeje razžaliti,
RAZGLAS.
Sodelovanje občinstva pri varstvu železnlc.
Armadno vodstvo ie opazilo s posebnim zadoščenjem, da obCin-stvo v cei! monarhiji pri izvedbi vo-jaško potrebnih odredb v vsakem oziru uspešno in požrtvovalno sode-luje. Ta razveseljivi poiav splošnega patrijotizma ie povod, da prosi ar-icadno vodstvo vse občinstvo, da naj gre v namenut da prepreci so* vražna dejanja proti železnicam ob železniskih progah se delj, da naj pa-sante in sopotnike na železnlškik postatah in med vožnjo opazuje tn opozoii oblasti al] pa železn&ko osobje u Mimfjive osebe. Zlasti gre za osebe, kl si dajo v blizini predo-rov, vladulUov hi drugih umetaih Zgraft, pri okpih ali na prosi   sami
pozornost   vrb«Woče   <yawrt&   <ii
žeio uničeiite proge.
C. kr.  briajtivni   fcoptsp. «ad
)e bil naprnitn,    sporottl    W*4ni-Itvam ta ragghs s prol#o, 4ftM na vidnem meti« priobčijo ▼ ifetNi (Dunaj, 11. avgusta, (Kor. arad.)
•     •     •
Sirota   sodha,   ter   sta m hranila prodalali moto.
Dunal, 11. avgusta. (Kor. arad.) Neki tuMJiaft proda]alac meiaaega blaga in aaka peHajn, kl sta ta, da-slravao sta se bavla glasom ofcilae ga pisma s prodajo moke, branila prodaiati tuoko» &ta bila od sodaika obsoiena vsak na en teden strogega zapora ln ie sodnik odločil, da oba izgubita koncesijo. V razlogih iz}av-Ija sodba, da je podan v obeh sluča-jih kazniv dejanski stan, ker sta imela oba v kritičnem času zaloge moke v prodajalni, vse eno koliko, ln sta vendar vztrajala na tem, da onim, ki so Ju naznanlli, ne prodajo moke, med tem, ko so drugim odjemalcem dajali moko.
Ćasnikarsko   in   pisateljsko društvo
»Concordia« se zahvaljuje za milosl-
rie cesaricve besede.
DunaJ, 11. avgusta. (Kor. urađ.) Casnikarsko in pisateljsko društvo ^Concordia« Je podalo zunanjemu ministru Berchtoldu izjavo, v kateri pravi med drugim tud\ sledeče: Mi-lostno priznanje, katere^a je bilo ča-sopisje deležno iz ust Njegovega veličanstva cesarja, je navdalo može peresa s ponosom in visokim zatio-ščenjem. Težavnejša in odRovornej-sa kakor kedaj je seclaj na! jga, ki je stavljena časopisju. V ;eh resnih dnevih je časopisje samo, ki tvori vez med najraznoterejšimi akcijami člo-vekoliubja m usmiljenja. Rado, z vso vnemo, da z navdušenjem se žrtvuje časopisje tuđi nalogom, *i sr» niu v usodepolnem času svetov^nih dogod-kov dolžnost, toda ono potrebuje tuđi pod pore in pospešitve vseh javnih faktorlev. Zato ie za nas spričevalo, ki nam je je dal naš brezpnmerno đobrotni cesar, vzor najstrožjega iz-polnjevanja dolžnosti, tuđi mogočna in trajna opora. ČasruV^rsko in pisateljsko društvo si dovoljuje staviti do Vaše ekscelence najudanejšo prošnjo, da položite ob stopnjice naj-višjega prestola izraz najspoštliive!-Še zahvale in iz giobine srca priha-jaiocega spoštovanja.
*
Razveljavljenje   avstrijsko - srbskih pogodb.
Sofiia, 11. avgusta. (Kor. urad.) Bolgarska brzojavna agencija priobčuje to-le vest srbskega tiskovnega urada iz Niša: Uradni list z dne 5. avgusta priobčuje v uradnem delu noto ministrstva notranjih dei glede razveljavljenja raznih med Avstro-Ogrsko in Srbijo sklenjenih pogodb in konvencij.
*
Skrbstvena sodišča.
Že sedaj se je izkazalo, da osebe, upravičene, da se potegujejo za rod-pore iz for»dov za zaostale po povodom mobilizacije vpoklicanih. liso navzoče, ali da njih bivališče ni znano. Če bi se dale te osebe ali pri-toj-ne skrbstvene sodnije najti. potc i bi bile življerrjske potrebe rodhin vpoklicanih za delj časa zasigurane in bi one osebe ne izgubile popolnoma svojih upravičenih terjatev. Zakonita skrb je bila nad vse nujna in jo ie bilo mogoče najti samo v tem. da so se predpisi norme popravili. Po na-ravnem stanju je sodišče stalnega bivališča ali zadnjegaj bivališča za skrbstvo upravičenega prvo poklica-no, nastopiti v takih slučajih, v ka-terih bi pristojno skrbstveno sodišče prišlo prepozno. V posameznem se pravila za slučaje te vrste sedaj še ne dajo daločiti. Cesarska naredba, ki bo jutri razglašena, pooblašča ju-stičnega ministra, če bi bilo to v interesu za skrbstvo upravičenih, ali sicer v javnem interesu, da določi sodišče kraja pristojnosti ali zadnjega bivanja upravičenca splošno kot pristojno skrbstveno sodišče. Nadalje se justični minister pooblašča. da v krajih, kjer se nahaja več sodišč, v olajšavo uradnega poslovanja urad-nih varuštev skrbstveno vodstvo za vse od teh prevzete slučaje združi pri enem sodišču. Istočasno se bodo v izvedbi te cesarske naredbe z od-lokom justičnega ministra določili vsi oni slučaji, v katerih naj bo dana v slučaju potrebe ta pristojnost so-ćiiša* kjer prebiva upravičenec
Ravnotežie aa Balom.
Bukarešta, 11. avgusta« (Kor. urad,) »Journal de Dalcan« piše: Pri položaju, v katerem se nahaja tako Evropa, kakor tndi balkanske države, bi ne bilo na me$tu, govoriti o vzdržanju ravnoteža po dolodlll
bakai tškvga mku. Trtim be iatotf to ravaeteii* v 4mgi iorauilL
List »Tidens^ga* V ChfManifl poroča te Bergena, 4a križari ie ne-kaj dni oddelek ai^kiHrin tarpedrti lovcev ofc uor/LSici okaL
Drugi   mš Anglija   saplvienl terškl dreateoagfct,
Carigradska vlada poroča nrad-no, da je AngleSka zaplenila tuđi drugi turski dreadnought, naručen na Angleškem, Ki bi bil moral dobiti ime »Rešadie« ter dva torpedna rušilca po 1750 ton, ki sta bila naročena za Chile in katera bi bila Turčiia kuni-ia od čilenske vlade. »Sultan Os-man« in »Rešadie^ sta bila postavljena v angleško vojno brodovje pod imenom a »Azincourt« in »Erin«.
»Konigin Luise« in »Amphion«.   .
C. kr. korespondenčni urad poroča iz Berolina, da so angleške torpedovke obkolile nemški mali parnik »Konigin Luisc , ko je ta po-lagal ob izlivu Themse mine. Angle-Ske torpedovke je vodila mala an-pteška križarka »Amphion^. Angle-ske torpedovke so obstreljevale parnik »Konigin Luise« ter ga potopile. Pri tem pa je »Amphion« sama zade-!a ob mino ter se potopila. Od mo-štva an^leške ladje je utonilo 130 mož, 150 pa se jih je resilo. Tuđi od posadke parnika »Konigin Luise«, ki je štela šest oastnikov in 114 mož, se je en del rešil. (O parniku »Konigin Luise«, ki ni bil v zvezi nemškega vojnega brodovja, marveč samo za to posebno nalogo najet, ne moremo podati podrobneiših pojasnil. Angle-ska križarka »Amphion« pa je bila zgrajena leta 1Q11. ter ie po statistič-nih podatkih imela 2^)2 mož. Dolga je bila 124 m, široka 12*6 m ter je sc-gala 4*3 m v vodo. Njeni stroji so imeli 18.000 konjskih sil. Oborožena je bila ta križarka z 10 topovi, eno mitraljezo in dvetna cevema za spu-
ščanje torped. Op. ur.)
*                 ♦
*
Polaganje morskih min.
Kakor ie znano, je angleška križarka »Amfion« zletela v zrak, ker je trčila na mino ki jo je položila nemška ladja »Konigin Luise«. Nemško ladjo so na to potopile angleške torpedovke. Zdi se torej, da bodo mine v sedanji pomorski vojni igrale še veliko vlogo. Morske mine so dvoje vrst: avtomatične kontaktne mine, ki so usidrane, in take, ki nišo usi-drane. Neusidrane plavajo svobodno po morju, vendar pa morajo biti tako narejene, da so eno uro potem, ko je polagatelj izgubil nadzorstvo nad njimi, neškodljive. Usidrane mine morajo biti tako prirejene, da posta-nejo neškodljive, čim se odtrgajo od kraja, kjer so bile pritrjene. Mine, ki so namenjene zgolj v to, da zavirajo trgovinsko parobrodstvo, se ne smejo polagati pred sovražnikova pristanišča in obrežja. Polaganje min ob sovražnem obrežju proti vojnim ladjam je dovoljeno. Da mine ne ugrožajo nevtralnih ladij se imajo nevarni kraji primerno označiti, Koli-kor to dopuščajo vojaški oziri. Po končani vojni se morajo mine čim najpreje odstraniti. Nemška ladja »Konigin Luise«, ki je polagala mine ob ustju Themse, je imela na krovu 6 častnikov in 114 mož. Del tega meštva so resili.
*
Angleži   proti vmesavanju Angleške v vojno.
C. kr. korespondenčni urad poroča, da je bil v ponedeljek razširjen v Londonu v mnogo tisočih eksem-plarih letak, ki pravi: »Angleži, sto-rite svojo dolžnost! Obvarujte svojo deželo sramotne in nespametne vojne! Majhna. pa mogočna klika vas hoče pognati v vojno! Uničiti morate to zaroto, sicer bo prepozno! Vprašajte se sami: Zakaj naj gremo v vojno? Vojna stranka pravi: Ohra-niti moramo ravnotežne moči, če namreč Nemčija anektira Holandsko ali Belgijo, bo tako mogočna, da ogroža tuđi nas. Toda vojna stranka vam ne pove resnice. Dejstvo je, če se bojujemo na strani Francoske in Rusije, da bi se ravnotežie motilo, kakor še nikdar prej. Napravili bi Rušilo za najmogočnelSo vojaško moč na kontinentu. Vi veste, kaka sila je Rusija. Vaša dolžnost je, da resite deželo pred poffinotn. Delujte, predno bo prepozno!« — Ta oklic je izdala »Neutrality Lea^ne« ter ga je podpisala ćela vrsta znanih Angle-žev in Angležinj.
Aadaiko - \fomkm rvttm.
I Kakor }c Javit korespondenčoi urad, je dobU Wolffov urad iz Tokiia to - Ie vest: »Z ociroin na angleško-Japoosko zvezo,   ni Japonska   pro-
gfasilt svoje nevtralnosti. Njeno po-stofMMila bo odvisno od dogodkov na morjih Daljnega Vzhoda. Z ozirom na to vest pile dnnajslca »Die Zeit«: »Zvesaa pogodba med Anglifo in Japoosko je bila obnovljena dne 13. Mija 1911 in ima sedaj veljavo do teta 1921. Zvema pogodba dolo-ča v točki 2.: »Ako se ena izmed pogodnic vsled netzzvanega napada ali vsled agresivnega delanja, naj se zgodi kjerkoti, zaplete v svrho, da varale svoie teritorijalne pravice ali uvodoma v pogodbi naštete posebne interese (onranitev miru v vzhodnji Aziji, neodvisnost in nedotakljivost Kitajske), v vojno z eno ali več drža-vaimi, mora druga pogodnica svoji raveznici pomagati, skupno ž njo vojevati in tuđi samo v medseboj-nem sporazumljenju skleniti mir.« Kakor je razvidno iz izjave japonske vlade, se smatra Japonska z navedeno določbo zvezne pogodbe v toliko vezano, da neče podati nobene
, izjave svoje nevtralnosti. Ker pa japonska vlada pripominja, da je njeno postopanje odvisno od dogodkov na
I morjih Daljnega Vzhoda, je jasno, da Japonska Angliji nikakor ne obljub-Ija brezpogojne podpore, marveč samo za slučaj, ako bi nemške vojne ladje v kitajskih ali japanskih vodah napadle angleške vojne ali trgovske ladje.
Prva zvezna pogodba med An-jrlijo in Japonsko je bila sklenjena dne 30. januarja 1902. Eno leto preje je zasedel prestol kralj Edvard VII. Z angleško - japonsko pogodbo je Anglija prvič stopila iz politike, ki so jo imenovali  »splendid isolation«
i in ki ie bila merodajna za vladanja kraljice  Viktorije.«
♦                ♦
*
Odlikovanja.
Dunaj, 11. avgusta. (Kor. urad.) Cesar je podelil: vojaški zaslužni križec s krono v priznanje hrabrosti pred sovražnikom: poroeniku linijske ladie Hermanu B u b 1 a y u, nad-poročniku Sigismundu Monavar-d a p 1. J a n a, c. kr. deželno orožni-sko poveljništvo št. 5; srebrno kolajno I. razreda za hrabrost: straž-mejstru I. razreda Evgenu Gazda od c. kr. deželnega orožniškega po-1 veljništva št. 13, v priznanje hrabrosti pred sovražnikom: in krmarju I. c. kr. priv. donavske par opio vne družbe Ignaciiu Kogarju v priznanje pogumnosti.
*             *
General Liman pl. Sanders.
Kakor znano, je bil nemški general Liman pl. Sanders pred dobrim letom imenovan za vojnega zapoved-nika v Carigradu. Stopil je sicer v tursko službo, a vendar je tripelen-tenta odločno nastopila proti njemu, češ, da je s tem imenovanjem turska armada pravzaprav orodje Nemcije. Zlasti med Rusijo in Nemcijo je nastala zaradi generala Limana   velika
I napetost. Končno je Turčiia odne-hala in general Liman je odstopil od mesta carigrajskega vojnega zapo-vednika ter ostal samo načelnik tište nemške vojaške komisije, ki je pre-vzela nalogo tursko armado po ev-
! ropejski izvezbati. Zdaj je general Liman zapustil tuđi to mesto in se je dal   na   razpolaganje nemški vojni
t upravi.
Zaplenjene opanke.
Splitska »Naše Jedinstvo« poroča, da so naše oblasti v ponedeljek znplenile v Kotoru veliko zalogo i opank, ki so bile določene za crnogorsko vojsko. Bilo je 7000 parov opank.
Miliionsko darilo.
Essen, 11. avgusta. (Kor. urad.) Zakonska Krupp-Bohlen v Halbachu sta darovala v svojem imenu in v imenu firme za razne centralne in krajevne organizacije vojne službe milijon mark na razpolago.
* Vtada in »Rdeči križ« In rodbine
rezervistov,
Dunaj, 11. avgusta. (Kor. urad.) Ministrski predsednik je dal v imenu vlade v svrhe »Rdecega križa«, podpore ubogih rodbin pod orožje poklicanih vojakov in vojne preskrbe na razpolago za vsako svrho znesek po 10.000 kron.
C h tr, f^ažb pmljiBhi v |raiaL
Pr#». it 8340,
Nafll Mi.
V Orade«. dM 7. avsasta 1914.
V zmbfai 9 434 zakona zdieS, luUJa 1912 a vo|aške« kazensko-pravdaeai postopaats za domobran* stvo, razvlaste
nagli sod
radi hudodelstva zapel]a-vaaia ali pripomaganja li kršenju prlsežene vojaške ilužbtne dolžaosti za voia-Ški teritorHalni okoliš Gradec« to so krono vine: Štajersko, Koroško, Kranjsko, Prl-m ors ko s poknežeoo grofijo Qo-rico iii Gradiško.
Vsakdo se vsled tega kar najres-nele svari, kako tako hudodelstvo zagrt&iti, ker priđe vsakdo, ki odslej naprej kako tako hudodelstvo zakri-vi, pred nagli sod ter se bo kaznoval s smrtno kaznilo ustreljenja.
To povelje se izda vsem voja-škim in domobranskim poveljnU štvom, kakor tuđi namestnijama v Gradcu in Trstu, deželnima vladama v Celovcu in Ljubljani v zakonito razglašenje.
MATTANOVICH m. p.
G. M.
Št. 569/M.
To se daje s pristavkom na ob-čno znanje, da so se z ukazom vsega ministrstva z dne 25. julija 1914, drž. zak. št 164, postavljale civilne osebe, ki so se zakrivile gori označenega kaznivega dejanja proti vojskini moći države, pod voiaško kazensko sodno oblast.
C. kr.   deželna  vlada  za  Kranjsko. V Ljubljani, dne 11. avgusta 1914.
Dnevne vesti.
-r Nagli sod. Na drugem mestu prijavljamo razglas, s katerim je \T3eljan nagli sod za Štajersko, Kranjsko, Koroško in Primorsko. Nagli sod je bil danes razglašen v Ljubljani po mestnem magistratu z bobrranjem in čitanjem uradnega razglasa na vseh križiščih ulic in prometnejših krajih. Ljudje so trepetaje poslušali razglas. Opozarjarao občinstvo posebno na ta razglas z dostavkom, da je sploh najbolje, nič govoriti z vojaškimi osebami.
—    V   znanje in ravnanje občin-stvu. Dogodili so se posamezni slučaju da so se Ijudje   branili   prejeti bankovce Avstro - ogrske banke ter zaJitevali kovran denar in to v popolnoma neutemeljeni bojazni, da bodo omenjeni   bankovci izgubili na svoji vrednosti. Z ozirom na take dogod-Ijaje, katere je razlagati    Ie   na    ta način, da nekateri Jjudje nikakor    ne umevajo    obstoječih razmer, se ob-činstvu naznanja, da imaio v zmislu člena 86. v obliki zakona,   objavljenih pravil Avstro-ogrske banke edi-no Ie njeni bankovci prednost, da jih mora vsakdo, tuđi vsaka javna blagajna pri vseh plačilih v kronski ve-ljavi, katere ni vsled kake   posebne zakonite določbe. vsled    pogodbene obveznosti ali vsled siceršnih zasebnih izjav plaćati y kovanem denarju, v polni nominalni vrednosti   spreje-mati. Zavračanje bankovcev Avstro-ogrske banke v občnem plačevalnem prometu smatrati je tedaj kot deja-n.ie ali opustitev. ki nasprotuje   javnim ozirom, ter se kaznu je,   če   ne spada pod kazenski zakon, po dolo-čilih z ministrsko naredbo z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198, objavljene Najvisje odločbe z dne    16. septembra 1S57, z globo od 2 do 200 kron ali pa z zaporom od 6 ur do 14 dni.
-f Skrb za poljska dela   je  na-
potila vlado, da je ukrenila vsako-vrstne odredbe in da apelira tuđi na prostovoljno pomoć. Zlasti se kliče na pomoč tuđi dijastvo. To je vse prav in hvalevredno, toda zaleglo te ne bo dosti, dokler kmečk] Ijudje sami ne bodo hoteli delati. Zanesljivi gospodje, ki so po opravkih zadnje dni potovali po raznih krajih naše dežele, pripovedujeio prav žalostne stvari o sedanjem življenju na kme* tih. Dela se malo, vse gospodarstvo se zanemarja, vse samo politizira in najhuje ravno ženske. Te bi sploh najraje šle v vojsko. V nedeljo se je na tisoče žensk peljalo na obiske. Vse ceste so bile polne vozov in zve-cer je bilo vse tako zverinsko pijano, da je bilo groza. Kaj bo iz tega naroda, če bo tako pijančeval? Žele« ti bi bilo, da začno po ces. naredbi za ukazane obč.komisije čim prej poslovati in da prisilijo ljudi k poijskemu delu, drugače bodo vse do zadnjega zapili.
+ Imenovanje v domobranstvu.
Poveljnik c. kr. domobranske oro-žarne na Dunaj u g. major Fridolin Kaučič je imenovan podpolkovni-kom.
—  Im avtomobiliste in šoferie.
Glasom razpisa ministra notranjih poslov od 10. avgusta 1914, štev. 9766/M. J., so bila motorna vozila obstreljena, ker se šoferji nišo od-zvali ponovnemu klicu varnostnih straž. Da se slične nezgode ne bodo več ponavljale, se tem potom opo-zarja prebivalstvo, zlasti šoferje, da Je vsako vozilo* postimo avtomobile, ini tonritvai kile civilne ali vojaške varnostne straže iako| nstavltL   ter
186. 5tcr.
SLOVENSKI NAROD*, dne 12. avgusta 1914.
Stran S.
se bo sicer streljalo na osebe, ki se v takih vozilih prevažajo..
—  »Zlato »em   dal   la   Maco«,
Darovali so nadalje: Ertfi Ncus-ser, dijak 2. realč. razreda, prstan; Fric Neusser, učenec 4. ljudsk. SoL razr., prstan: ga~ stotnik Gobanz, verižno zapestnico iu prsten, * spa stotnikova vdova Dvorak, poročni rrstan; ga. ing. Grossl, zapestni obroček, uhan. obesek in prstan; ga. Terezija Bauer, 2 zapestna obročka, križ, 2 para uhanov, 5 pr-štanov in ključ za uro: ga. Fini Wal-ka, vratno verižico; Manica Vojevc, par tihanov; ga. Ana Eberle, par uha-iov in prstan; gdč. Blanka Nemetz, prstan.
—  Cena živil.   Vlada je upošte-vajoč vse razmere   in v dogovoru s roklicanimi    strokovnjaki      določila maksimalno   ceno živil.   Kdor se te tarife ne drži,   zapade   strogi kazni. Vzlic lemu se pa še vedno zgodi, da <=e gotovi   Ijudje ne zmenijo za dolo-cene cene in zlasti moko dražje pro-dajajo.   Dobili smo v tem oziru več pritožb. Svetujemo vsem, na] vsake-sa,   kdor   prodaja čez tarifo,   takoj naznanijo pristojni oblasti.
—  Predavanje viadnega svetnl-ka dr. Šlajmerja. Vladni svetnik go-^rod dr. E. £ 1 a j m e r je včeraj svo-
c predavanje prekinil in ga nadalju-danes, v sredo, dne 12. avgusta, ob ro| 6. zvečer v učilnici porodniškega oddelka v deželni holnišnici.
—  Tako   se   dela za siromake! Gospod Ivan K o š e n i n a, posestnik :r mesar. Kolodvorska ulica 6, je na-7-ianil mestnemu  magistratu, da bo drijal vsem, ki pridejo k njemu z ma-Jstratno nakaznico    in s potrdilom, '?. je mož ali sin rednik mobiliziran. -ose pliuč. vampov in drugega dro-Mvja. kolikor ga bo mogel utrpeti. Oosp. Košenina naj bi našel mnogo r ^snemovalcev! Beda je velika, pro--!cev zelo mncgo. — Gospod Alojzij Zorman, trgovec. je daroval    za ~ ru^čene rodovine v vojsko odišlih \  jakov 2 vreči kaše. Za biagosrčni dar najtoplejša  zahvala. — Gospod "-. Kham, trgovec, je daroval za Mpuščene v vojsko odišlih voiakov . » zavitkov lece, 20 zavitkov čaja in "■ • zavitkov kave.  Za ta blagosrčen -«r najtopleiša zahvala.
—  Napovedi o najemninskem do* f^dku za leti 1915 16.   Hišni lastnikj
csta Ljubljane in priklopljene obči-
v Spodrne Siške se opozanajo.   da
teka   zakoniti rok za vložitev na-
■\edf o nafeTrminskem dofiodku za
■;:i 1915/16 koncem meseca avgusta
".'<. leta.   Potrebne tiskovine za na-
-  vedi, z navodilom za natančno se-;*avo na 4. stranu   dobivajo se nroti
ačilu   v Zadružni    tiskarni,   Stari rg št 19.
—  Tega nikari!    Nekatere pre-
•  ožnejše mlekarice so začele namira vati, da bi podražiie mleko. Imejte
-  Mromašnimi družinami    usmiljenje •?. iim v tem hudem času pomagajte raiši življenje olajšati!
—  Kaznovana radovednost.   Ko
:'e šla včeraj popoldne mimo glavne-c- kolodvora mala četa. je pritekel -dat   tuđi    restavrateria    Schreva
riccolo . Ker je pa prišel preblizu. ;a je s kopitom udaril konj tako na Tevo stran čela, da se mu je curko :^a pocedila kri in se je na mestu r~esvestil. Ranjenca so prenesli na "estavracijski vrt, kjer mu je dal zdravnik prvo potnoč, potem ga pa
dnesli v posteljo.
—  Iz Ijudskos'olske službe. C. kr. iežefni šolski svet kranjski je ime-~r>val provizorično učiteljico na ljudski soli v Postojni Ivano Dereani zri definitivno učiteljico istotam; pro-vizorično učiteljico v Dobrem polju Karolino K 1 e Č rn suplentinjo na ljud-;ki soli na Viču Hermino Petsche 'a definitivno učiteljico na šestraz-'dnici v Mostah pri Ljubljani. Nadalje je bila   premeščena   Terezija s k u 1 j u Šmarja v Moste.   Službo
*h zamenjali Marija Likar v St. rtupertu in Marija Brolih v Telca h.
—  Glasom   naznanila   c. in kr. ' ^inega ministrstva se je vojno pošt-1  promet pri vojnih oddelkih, ki   se vrorabljajo proti Rusiji, dne 11. av-
-  ^ta 1914 otvoril.
Samomor. Danes dopoldne si je
s koso prerezala vrat Marija Zužek,
uzkinja na Cesti v mestni log 31.
r>'bi!i so jo mrtvo ležati v krvi. Nje-
"o truplo so prepeljali v mrtvačnico
•   Sv. Krištohi. Vzrok samotnora ni znan.
Kolo odpeffal.    Blizu državne^a
' lodvora v Spodnji šiški se je pred
^ dnevi ponoći    pridružil nekemu
r ^estniku iz Kamnika neki 18—20-
f-<m neznan fant ter se mu ponudil,
P mu bo peljal kolo. Ko sta šla ne-
'I časa skupaj, fe neznanec kar na-
; nkrat skoči! na kolo ter se odpe-
il proti mestu.
Požar. Dne 6. avgusta ob pol 8.
• večer je udarila strela v gospodario poslopje Andreja Paternostra v T c-včah ter ga zažgala.   Zgoreia  je
trena in vsa vMm. Skoda znaša 4800 ^on, savaomUBa » 3300 ksoo.
Kolo ukradrt. V nedeljo popol-dne ie ukradel 161etni hlapec Anton Zajec v Ćrosuplju posesteiiku Aalo-nu StrtimbelKi kolo. kl ga ie ta patti pred neko gostilno, na kar ie zbdkd s kolesom. Več valčanov ga Je sa-sledovalo ter ga vjelo pri 2alnL Izro-čiii so ga orožnikom.
VIomJ. Pretekli teden ie bilo ponoći vlomlieno v branjarijo Antona Koširja v Kovorju ter ukradeno ka-kih pet kilogramov prekajenega mesa, kave, sladkorja in drugega Spece-cijskega blaga. Isto noč je skušal neki neznan tat v lomiti v več hlevov v Kovorju, vendar pa so ga prepodi-li. Najbrže je hotel krasti kokoši.
Poroci se je g. Vinko Kociper, orožn. stražmojster v Kamniku z gdč. Miči B u r g e r.
Po iiedoižnetn ubit kot vohun. Ponoći 8. avgusta je bil na javni cesti čisto nedolžen človek ubit samo ker so ga liudje imeli za vohuna. Ko-medijant Grassoldi nastopa pri raz-lićnih predstavah kot ženska. Ponoči 8. t. m. je oblečen v žensko obleko šel od neke predstave domov. Ljud-je so spoznali po hoji, da je moški oblečen v Žensko obleko, pa so Orassoldija napadli, ga potolkli in ga zabodli v vrat, da je na mestu obležal mrtev. AH je ta dogodek smatrati kot izraz strahu pred vohu-riu ali kot izbruh brezvestne surovosti, si ne upamo soditi. na vsak način pa bi bilo treba preskrbeti, da bo konec te lvnchjustice, ki se je udomaćila v ne'Katerih mestih.
Smrtna nesreća. Iz Crnomlja poročajo: 351etno posestnikovo hčer Ano Vukšinić iz Božjakovega, ki je bila v noći od 5. na 6. t. m. zaposlena v mlinu svojega brata, je našel 6. t. m. zjutraj ob 4. posestnik Nemanič v imenovanem mlinu mrtvo. Ležala je pod kolesi. Najbrže je imela kaj opraviti pod kolesi in so jo kolesa prijela za obleko ter zmečkala.
Aretacije na $ta|erskem in na Koroskem. V soboto je bil znani župnik Anton Gabron v Skočidolu pri Beljaku aretiran in izročen sodi-šču. — V petek je bil aretiran kaplan pri Sv. Jakobu v SIov. gori-cah. Lovili so ga z avtomobilom in odpeljali v Maribor.
Iz Raihcnburga. Te dni se je pri-peljal kme; Jožef Radič na Dovškem zvečer pijan domu. Drugo jutro so ga našli še na vozu ležati, a nekdo ga je tako nabil po glavi, da je bil nezave-sten. Vsled zadobljenih poškodb je Radič tuđi kmalu umrL Sumljivo je bilo, da Radicevi domači nišo spravili pijanega gospodarja pod streho in da se nobeden od otrok ni udeležil pogreba. Žaro pravijo, da so Radića domaći tako natepli in so ženo že tuđi zapr!;.
Podružnica »Rdečega križa« za celjsko okr. glavarstvo je. kakor smo že omenili, pridno na delu. Od-sek »Celje-okolica - je nabral dosltj skoraj 4000 K: med temi darova1 :\ je posebej omeniti g. P. Majdiča, ki je daroval 2000 K; Južnoštaj. hranilnica v Celju je darovala 500 K, Celjska okoliska ohčina 400 K, odvetnik dr. Josip Sernec v Celju 200 K. Posojil-nica v Celju 200 K. Izkaz ostalih Ja-rovalcev 5e priobčimo. Okoliska podružnica bo pripravila za slučaj o-trebe v 2alcu bolnišnico; tamošnji tržani in okoliški kmetje se kar o-sajo v darovih za to bolnisnico.
Zaslužena kazen. V Barkov' nh pri Trstu sta pek Andrej Sasid. in njegov p6močnik zvišala ceno kruha od 48 na 64 vin. kilogram in sta bila zaradi tega obsojena, Sasida na tri mesece, njegov pomoćnik pa na en mesec zapora.
Samomorifka in njeni  prihranki.
V Trstu je pred kakimi 14 dnevi neka ženska skočila v morje. a je bila re-šena in prepeljana v bolnišnico. Zdaj, ko je že skoro zdrava, je žena pove-dala, da je skočivši v morje imela pri sebi taško s svojimi prihranki, ki mo-rajo zdaj ležati na morskem dnu. Eden tržaških uradnih potapljalcev je šel taško iskat v morje in jo je res tamkaj našel. V taški je bilo 37 an-gleških funtov, 10 napoleondorov, 10 kron, 20 frankov in hranilnična knjižica za 1000 K.
Samomorilni poskus eulenbur-govca na parniku. Iz Trsta poročajo: Pred par dnevi je priplul iz Carigrada v tržaško pristanišče Lloydov parnik »Graz«. Ko je parnik pristai, so izročili policiji 291etnegra Eber-harda Brunnerja, doma iz Charlot-tenburga, ki je bil pa precej težko ranjen. Ta Brunner si je skušal med vožnjo pridobiti simpatije raznih dečkov, ki služijo na parniku. Dne 6. avgusta se je posebno drzno pribli-žal 131etnemu knharjevemu pomoćniku Jurju Barčevića. Tedaj Je pa vmes posere! neki Leopold Ho41oy ter zagrozil Bnmnerju, da ga bo ovadil. Brunner Je pote^nil revolver ter trikrat ustrelil proti HoUoyuf ne da bi ga zadel. Nato si je samemu sebi poffnal kroglo % pak m se teflcoiMiL                      * . • • .      |
Dm*M IMUi ki si ie včeraj dopolđne na restavracflskem vrtu gUvnesa kolodvora saraovoliBO k-posodi sesa&o »Blamals« la kolo, se opozarja v lastneai hrteresu, da Jo ftatftasneje do petka oeolđne izrodi ▼ pekariji Bizjak na Poljanski cesti 25, ker so sicer priče na raznolago.
Razpteana mmtit n ]nžai žetez-•kL Ker je načelnik glavnega kolodvora v Ljubljani nadzornik gospod Schusterschitz zaradi boleh-nosti stopil v pokoj, je razpisano to mesto. Razpisano je tuđi mesto po-stajenačelnika v Hrastniku. Prošnje za oba mesta je vložiti do — 15. avgusta. Značilno je, da se za Hrastnik želi znanje slovenščine, v razpisu po-stajenačelniškega mesta v Ljubljani pa se znanja slovenščine sploh ne omenja.
Brzojavna poranila.
Izprememba    na    avstrljskem vele-poslaništvu v Berolnu.
Dunaj, 12. avgusta. (Kor. urad.) Wiener Zeitung« priobčuje imenovanje princa Oottfrieda Hohenlobe za avstro-ogrskega veleposlanika v Berolinu.
Dunaj, 12. avgusta. (Kor. urad.) >Wiener Zeitung« piše: Njegovo veličanstvo so izdali sledeče najvišje lastnoročno pismo:
Ljubi  grof Szegyonyi-Marich!
Po dolgoletnem službovanju v javnih službah, med katerim ste izborno delovali dve leti kot rnoj ogr-ski minister na mojem dvoru in skoraj dvaindvajset let kot moj izredni in pooblašČeni veleposlanik v Berolinu, ste zaprosili za prevzetje v trajni pokoj. Ustrezajoč Vaši prošnji in z odkritim obžalovanjem, da zapušča-te aktivno službo, čutim srčno potrebo, da Vam izrečem za Vaše neumorno, od živega patriotičnega ču-stva prežeto uspešno delovanje zlasti za vaše odlično delovanje v Berolinu, s katerim ste si vedcli pridobiti tuđi posebno zaupanje mojega vzvi-Šenega za veznika, nemškega cesarja in pruskega kralja Viljema, najtonlej-šo zahvalo in najpopolnejše priznanje, v čegar zunanje znamenie Vam podeljujem brez pristojbin veliki kri-žec svojega reda Sv. Štefana v briljantin.
Crna gora napovedala Nemčiji vojno.
Duna], 12. avgusta. (Kor. urad.) Listi poročaio: Crnogorska vlada je napovedala Nemčiji vojno ter izroči-!a nemškemu poslaniku na Cetinju Eckartu njegove potne liste. Eckart je že odpotoval s Cetinja.
Vojni tiskovni stan odpotoval.
Dunaj, 12. avgusta. (Kor. urad.) Listi poročaio, da je vojni tiskovni urad pod poveljstvom polkovnika generalnoštabnega kora včeraj odpotoval na določeni kraj.
Razpoloženje  v Crni gori.
Dunaj, 12. avgusta. (Kor. urad.) Včeraj popoldne je dospel poslanik Otto z rodbino in osobjem poslani-štva na Dunaj. Nekemu poročevalcu >Neue Freie Presse« nasproti se je izrazil o poteku potovanja sledeče: Odpotovanje in vožnja na crnogorsko mejo sta se izvršila brez vsake-ga do^>dka. Razpoloženje v deželi se lahko imenuje nezadovoljno. Ljudje so še od zadnje vojne sem oslabljeni. Tuđi pritiska finančna beda. Kralj se je nagibal bolj mirovni stranki in nevtraliteti, deloma tuđi vlada. Končno pa je vendar zmagala stranka, ki je za solidarnost s Srbijo. Cetinje je popolnoma mimo. Poslanik z rodbino ni bil nadlegovan. Vlada je postopala ljubeznivo in korektno. Ko se je odpeljal, se mu je pridružila žena enega izmed tajnikov nemškega poslaništva na Cetinju in spremili so ga tuđi štirje Nemci.
Nemško brodovje.
Berolin. 12. avgusta. (Kor. urad.) »Wolffov urad« poroča: Kljub težav-nemu položaju, v katerem se nahaja-jo naše ladje v inozemstvu napram večidel močnejšim tujim vojnim si-lam, je preganjala mala križarka »Dresden« glasom angleških poročil parnik »Mauretania« »Cunardovec proge do pred pristanišče Haltfax. V Severnem morju so nemške vojne ladje večkrat izplule, ne da bi bile za-dele na sovražnike.
Berofl«, 12. avgnsta. (Kor. urad.) j»Wolffov urade poroča: Potrjuje se vest, da so Rusi nemSki osebni parnik »FVinz Eitel Frkhichc 31. m. m. na poti te Petrograda v Stettin ja-nleoili. To je veliko kršenje medna« rodnega prava, ker 31. lolga še ni bi* lo Tojnega stanja, i«rvi C so se vr* šili še brzojavni pofovori med car* ion in cesarjem VMerooct
Rta, 12. avgusta. (Kor. uradj »Agenzia Stefiani« poroča: Avstro-osrski veleposlanik ▼ Rimu pL Me-rey je moral na nasvet sdravnflmv aaDTOtki. da osdravL sa ćnmL 9+
lepftilanik, kateremu ie bil dopust do-voljen, se ja včeral zvećer odpeljal na Duaaj.
Rha» 12. avgitsta. (Kor. urad.) »Asensia Stcfanl« pravi, da ve iz av-teatičaeea vira popolnoma pozitivno, da sklep avstro-ogrskega veleposlanika pl. Mereva ni v prav nobeni zvezi z zunanjepolitično situacijo. Javno mnenje Italije priznava velike zasluge veleposlanika ter mu želi skorajšnjo okrevanje od bolezni, ki si jo je nakopal pri svojem nepresta-nem prizadevanju, da stori odnošaje med obema zaveznikoma vedno bolj ozke in prisrčne. Zunanji minister di San Giuliano ga je obiskal v vele-poslaništvu ter se je od njega poslo-vil. Razgovarjal se je z njim eno uro ter mu sporočil pozdrave in želje kralja. Člani veleposlaništva so hoteli g. Mereva in visok funkcionar zunanjega ministrstva, ki so se hoteli od njega na kolodvoru posloviti, so to na njegovo izrecno željo opustili.
Turčija in Bofearsfca.
Sofija, 11. avgusta. (Kor. urad.) ■' Ag. tel. bulg.« poroča: Vsled koraka bolgarske vlade je porta dovolila, da vozita vsak teden po dva vlaka med Sofijo in Dedeagačem.
Prestolonaslednikova soproga.
Duna i, 12. nvsrusta. (Kor. urad.) »Neues Wiener Tagblatt« ' poroča: Cesar je povabil nadvojvodinjo Žito z otroci, da naj stanuje za časa od-sotnosti njenega soproga nadvojvode Karla Frana Josipa pri četah v Schonhrunnu. Nadvojvodinja bo stanovala v onih apartementih kjer je stanovala svoj Čas kneginja Elizabeta Windischgratz.
Kneginja Leontfna Fiirstenberška umrla.
Dunaj, 12. avgusta. (Kor. urad.) »Neues Wiener Tagblatt« poroča iz Išla, da je včeraj ponoči umrla mati kneza Maksa Egona Fiirstenberga, kneginja Leontina na njenem gradu Hubertushof v Stroblu.
2etev na Nemškera.
Berolin, 11. avgusta. (Kor. urad.) »Norddeutsche allgemeine Zeitung« piše: Strah, ki se je pojavil že začet-koma vojne, da vsled vpoklica veli-kesra dela poljedelskega prebivalstva pod orožje ne bo mogoča žetev, se zdaj lahko označuje kot neopravi-čen.
v Razredna loterija.
Dunai, 11. avgusta. Gla\rni dobi-tek 50.000 K dobi št. 133.995.
Umor zakonskih Caiilaux?
Bruselj, 9. avgusta. Zadnji, iz Pariza sem dospeli potniki, poročajo, da je bila povsod v Parizu razširjena vest o umoru zakonskih Caillaux. da pa so to vest dementiraii. Zakonska Caillaux se nahajata baje v nekem kopalisču.
Izkaz
mestnemu   magistratu   došlih   darov za rodbine vpoklicanih vojakov:
Avian Ferdinand, c. kr. finančni nadsvetnik in gospa 10 K; dr. Mahr Alfred 50 K; Pokorn Avgust in gospa 3 K; Zakelj Frideri'K, šolski svetnik 5 K; Marija dr. Hočevarjeva, Dom-žale 10 K; Mazi Josip, železniškl nadzornik v p. 10 K; Ferjančič Fr.f semeniški podvodja 20 K; Ravnateljstvo I. državne gimnazije kot zbirka profesorskega zbora i. s.: ravnatelj dr. Požar, HoČevar K., dr. Levičnik, Novak, dr. Perne, Vadnjal a 10 K, Dokler, dr. Korun, Reisner, dr. Šara-bon a 5 K. Dolenec, Kobal, dr. Kozina. Prebil a 2 K = 88 K; Konigsber-ger Ivan, kantiner 50 K; A. S. 10 K: Trgovska in obrtniška zbornica 500 kron; Ekscelenca F. M. Lt. Kraliček 100 K; Nemanič Bara 5 K; Zupančic Rezika 5 K; Kališ Ivan. magistratni ravnatelj v p. 2 K; Klun Stefan, posestnik 25 K; Putick V., gozdni nadsvetnik 10 K; M. O., Domžale 10 K; Windeis Oton, trgovec 10 K: Dorrik Josip, knjigovodja in posestnik 10 K; Belič Ivan, gostilničar in posesmik 20 K; Cinkole Ivan, gostilničar in po-
i
sestnik 10 K; Loretto Fran, uradnik »Assicurazioni Generali« 5 K.
Daiaftji Hst obsega 4 stratf,
«Izda)atef) In odgovorni urednik:
Valentin Kopitar.               ;
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
večja povpraševanja po ,»Moll-oy—i tran-eoskem tgan|n 1b soli" dokazujejo uspeš-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristaega kot ■ bolesti utecujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 2*— Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo le-karnar A. MOLL, c. in kr. dvorni laložnik um Bušio, TnchUnlien 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MolI-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in pod-pisom.                                                 4   25
>Coja mati je strahovito trpela.
Ozdravilo jo je izvrstno sredstvo.
Moja mati me je poverila, naj pišem v časopise, da se javno posve-doči odlična vrednost sredstva, ki jo je zopet popolnoma pozdravilo.Bilo je to edino, kar ji je kdaj pomagalo. Ćela leta poprej je neskončno trpela. Eden zdravnik je bolezen imenoval ischias, drugi udnico, tretji revmati-zem. Glava jo je bolela pa kar ne-znosno. Olajšanje, ki ga ji je dodelilo ono sredstvo, je bilo takojšnje in upamo, da je sedaj popolnoma zdrava.
Ako bi se vsafc trpeći potrudil, si iz bližnje lekarne poskrbeti to sredstvo, imenovano Kephaldol, bi bilo pomagano tuđi njemu. Dve tableti povzročita takojšnje olajšanje in moji materi niti ni bilo treba, porabiti vse tablete. Moj oče je imel takrat ravno influenco, in Še ostale tablete so ga ozdravile popolnoma.
Meteorolosično porofllo.
Viii«* sad m«rjea 306*2               Sređajl zračni tlak 730 ■■
■sTI cas !^!anfe!"žšT]
&   opaio-' *»£■ |S I Vetiovl      Nebo ž    vanJ'a   i mm   £2__________________
11. 2. pop. 742-6 1   261   si. szah.  brezoblač „    9. zv.   742*2      20*2    si. jvzh.         „
12    7. zj.    742-4 !    14*41  si. vzh.          „
Srednja včerajšnja temperatura 19-9°f norm.   192° Padavina v 24 urah   mm    0*0.
Knbartca
k privatni stranki iSCe službe.
Ponudbe pod Šifro 9fDoniaČa knharioa 2992<c na upravn. »SIov. Naroda«.                                          2992
stanovanje
s    tremi    sobami    in    pritiklinami   v
Janes Trdinovi iiUoi 6t 8, L nad-stropje se takol odda.             2995
Mesnica
dobro   idoča,  se  odda  ▼   naJeBL
Najemnina po dogovoru.
Kje, se poizve pri upravni§tvu »Slov. Naroda«.___________________1998
Pomoćnik ^
galanterilske stroke z večlctno prakso, samostojen delavecf ki bi imel veselje    tuđi    nekoliko    potovati,   se
sprejme takol pod sele vgodniMi pogoii pri tvrdki
Ivan   Sa¥Blk|   Eranfi
IetotaM se sprefme tedl   ; .„
monufokturlst.
MglS^ Cena: V» *+* ^M H^iHpl^ Nmfe« K 1*0, Vi *&-A MKjTmea (mMi mmm) K 5—.
vsak dan. po "&h jgZ^~~~*M današnjih vmđn*sHh\\         ^1
Stran 4.
»SLOVENSKI MARQO\ dne 12. avgnsla 1914,
1816. Štev.
Priporočamo naShn n   gospodinjam   s
KOLINSKO CIKORIJO
iz ođlne slovenske 2 tovarne v Ljabljani
Proda|alka
Vajena trgovine mešane strolce, ftell nlntbe v mestn ali aa doseli.
Ponadbe pod šifro „FrodnJalkO"
na upravn.  »Slov. Naroda«.            2993
Troivshi »Muk
mešane stroke,   tačas   voiaSčine   prost,
tali premeniti dosedanfe sluibe.
Cenj. ponudbc pod   „Prlden la poftfon" na upravn.   *SIov.   Naroda«.
2989
"                Već
deklet
15 ali 16 let starih, ki so dovršile VI. ozir.   VII.   ali   VIII. razred   liudske
sole. tlće službe v kakem gospo-dinjstvu ali kaki trgovini aa deieli.                                    2^74
Ponudbe nai se pošiliaio vodstvu
8razr. c. kr. rad. dekliske ljnd. sole v Idrijl.__________________
Premog
iz premogokopov v Št Janžu in Mirni se dobi v poljubnih    množinah    pri i
ivrdl/t       2973
Richtcr S Ko., tjubljana
Trnovska ulica št 25.
Telefon itev. 296.
J. Zamijeni
¥ L|aM|aal, Oraaifttt 41
izvršuje vsa cevljarska  debi  do  najfi- I nejše izvršit? e in pri poroci svojo talogo I
storjenih čevljev.    '
bdotelo  ta*  pravo   fotake  1» telovadeke eevsjeT
Za  naročita  z  dežele   iado«tujc   kot   merm prtroslan čeveii.                  128
Ako se hočete zabavati in užiti par veselih ur, naročite si
MUHE
, kratkoćasn« zgodb«.
Spisal B'ai Pakltak Broširano K 1 50, vezano K 240.
D. biva se t                 4285
i JfaroDni kajigarai f  tjnbijaiL
Haznanilo.
Ks*ojcil&
Ivan Magdić
m )• ■ Duafik« c«st« it 28
ppeselil
v hotel „pri galicu"
(I. nadstropje)
in se priporoča tuđi nadalje. S spoštovanjcm
2977             Ivan Magdić.
Kneza  Anersperga    TI*                                     U    I        *   I
jtzl Toplice u uoluiiki.
Dcienjskih   železnic  postaja Straža-Toplice. Gorki   vrelec 3&° C, čez 30.000 hektolitrov rađioakt. termalne vode  vsak  dan, veliki   basini,  posebne   kopeli,  aukovaa   fciflH,
elektroterapija, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna rcstavracija.
Zdravi se: revrnatizem,  prorin,   aevalflle  (tscalas),   ararsstoatta,   aJstarlfa,
iensk* boleinl itd. Prospekte razpošilja tophSko ravnateljstvo
Sesija od 1. maja do t. oktobra.                             1480
C kr. domobransko ministrstvo.                                                                                  2985
Dep. XII. St. 3200.
Javen ponudbeni razpis
zadevaioč dobavo storjentti obalnih predietn ii ipmuit mt a l b. Inriraistn.
Domobransko ministrstvo namerava zasigurati si potom sploŠne konku-rcnce dobavo raznih oblačilnih predmetov in opremnih vrst *a prvo polovico leta 1915 in je razpisalo s tem javen razpis za v loži te v pismenih ponudb, ki se mora i o najkasneje
do 23. septembra 1914 ob 10. vi aasolaae
vložiti pri zgoraj imenovanem ministrstvu.
Na dobavo se nanaš^joč ponudbeni razpis, iz katerega je razvidna vrsta in Število dobavilnih predmetov, dalje vse okolnosti pri vloiitvi ponudbc in splošni dobavilni pogoji, so se objavili v »Slovenskem Narodu« z dne 11. av-gusta št. 185 v polnem obsegu.
Dunaj, v avgustu 1914.
Od c. kr. domobranskoga ministarstva.
Mlatilnice, vratila,  čistilnice. trijerje. mlin« n
W                                               9                                                            w                      av             Of        w
moko, stiskalnice za sadje in grozoti«, •tiskal-nice za senof motorje, slamor«znic«f rtaorai-z=  nicef brzoparilnike9 gnojnićno črpalka  =
tcf Vttkovntsc 4fajt araf* ■dc sa ftspaaVBtte v «4-
aaadafti      araaaa^aaaaaa)        aavaa^BMa^aW
lllll 4MM€al fVP9aW|riBl0l
Fr. Stupica
v LjiMjaaL
lfJf§Ma      Saaaaam     flBaaaal     aaaV
ffTf*'wa»      oiaaaaaEBj     voaaaav     OT^
ta^ai-oi. v Com aatet!
■             rwnai aMOvi*
l\SAmTORIUM-EMOISIA|
P ZA NOTRAIsiJE: IN KIRURGlChC -BOLETZKQ. I
J7 L-UUBLuIANA komenskega ulica h \
[I SEF-ZDRMJK PRMARkJ DR FR DERGANC \
7tarel$o žen^Ka
IM«    alata«   za    gospodin] stvo    na deieli k samostojnemu gospodu.
Naslov   pove   upravniStvo   »Slov. Naroda«                                              2890
Wn oosipki obrtio ptt
V naate na sevemi je7ikovni mpji se pod ugodnim i pcgoji da ¥ Maleni s 1. oktobrom 1914                           864
Pojasnila  daje ŠT.   Val.  Ral!6, blagajnik Mohorjeve družbe, ColoVOC,
KaresHo.
Zniiik pridcrik Rcnolnsk
i   v  St  Vidi   pri  Mislinjata   (Štajersko)
I je bil edino in samo po upo-I                         rabi
: iktiie u WHm:
^ lekanurja piccoli-ja I (I  i Ljdlini. Bnajiki cesta.  1
m rešen ielodčne bolezni, 1 mk vsled katere je trpel £e m fk             celih 19 let.             A
W    Steklenica 2Ov.     1
Proti prahajem, lnskinam in ispadanja las
TMDO-CtllDlB MM
katera    okrepču^«    fasliće,    odstranjuje I uske in pre-preCule  Ispadanje las.
I steklemleoB aiifeeeiii 1 kreae.
Riipoilljt se s obratno poito  ne manj kot Hvc steklenici.
Zaloga vaati praVxkui«nlH zdravil, modlo. m\\, madiolnal. vin, ipaoliall-tat, aaitinafftih parfumov. Wrur«iikih obvoi, svažih mineralnih vod ttd.
Dd kknM HDfflM Unsteki
iLMI|Hl Rnlm cisti it I.
poleg no *oigi ajcneg« Fran foiefovega
i obit. moiitii.                     10
V  lai  lekaral  aaatafo  sdravOa  tadl
ttami aolaltkili alaaafa fata« talavilca,
e. kr. laaaaan arvara« ta «kr. aotelake
MasjstaM ▼ MvMfasL
1\IQDUK6 in čepiće
v ujntvejia fasooah in v veliki Izberi
IM            mm—mm—>       DripOTOi«      —^——       w
I VAM SOKLIĆ.
M| filatal F—la.aiaamlal oa i K io »0 K. jajaj |
W Vili v visokem pritličju s 4 jsobami, verando, kopalno sobo, porabo vrta in vse mi pri ti klina mi a« f>dda sa BMVaaaa^OV 1M4«                                 2975
Vpraša se v plaaml F. Smpaa« *tt, Bleiwels«va ceata it. 18 L
Ini siimaiji
z uporabo vrta obstoječe iz 4 sob, kopalne sobe in kuhinje s pritiklinami
aa odda la aovaslurov termin evantoala« taks| v hial Sra-dttte ft te r. 7.                              2^73
Poizve se pri hiŠnici. SSZSS   Najboljša  in  naj zdrav ej ša    ,,,.„..
barvas za lose in brado
je dr Drallea ^NERIL", ki daje sivim in pordećelim tasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in crna v stekienicah z Davodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Stefan Strmoli
Ljubljana,  Pod Tranćo svt. 1.
Laane kite, pođlaaje in mretlee Taeh vrat; ajledalifttae tn toaletne =====  potrebftčlne itd.    --------
Klavne konje
knpa|e vaak dan CIBKU8 CflAH-
LS9L   Ponudbe  pismeno   ali   ustmeno   I na obratni biro, voz štev. 62.         2982
Botelskl urotor
(Portier) ae liče   za   tako] šn i i   vstop.
Hotel pri MaUta (Stadt Wien) ▼ Ii|nM!anL Predstaviti se je t L nad* atropl« aoba ftt 12.                 2987
Janez Hrfbar,  riMč, posta   6po-saplje, raipoaillam vsak dan ti-ve tlalitne, kranjske    2863
rake
najnižje cene: 12—16 v, male, srednje
20—30 v. Solo  40—50 vin.   (Hoch-
Solo) 80 vin. do 1 K.
»liše oonke in kranjske salame.
fino, sočno inako fgnjat), kranlske klo-
taase, prekaleno meso, slanino s papriko,
najboljši pristni emendoUkl sir ter siadko
čafno surovo maslo priporoča tvrdka
J. BUZZOLINI
delikatesna trgovina
▼ Llngarjevi nllcL
|            Vsakdanje pošiljatve od najraanjše do
1 največje množine po najnižji ceni.     1066
Telefon it 253.                                        2997                   Telefon 253.
Tovarna kemičnih izdelkov
Golob  &  Ko.      i
na Viču  pri  Ljubljani
vljudno  naznanja9  da  deluje   nepretrgoma dalje in se priporoča slav. občinstvu.
Ad št 15 128.                                                                                               2994
Razglas.
V  času vojske je treba« da prebivalstvo sanpllhro lipelnlnle navodila eklastev v interesa Javnoga,  celokupnega  sdravatva In zdravla p^aamesnlka, In poglavltni dol nevarnosti epldemij bode •datranlen.
Pred vsem je nujno priporočati, da se kot pltna VOda rabi IX-UjnĆne Veda li meatnega ¥OdOVOda in sicer neposredno \z pipe, ne pa voda, ki se je pretaka a po raznih posodah, ker pri taki vodi ni izključeno, da se na katerikoli način okuži.
Halbollae varstvo proti oknftbt pa Je stroga anainoat, osobna anatnoat m anatnost po hisak In atanovanilh ter zmernoat ▼ Jedi In
plfatt; varovati   se je   tuđi nezrelega in   pokvarjenega   sadja ter  surovih ne-
prekuhanih jedil.
Maloga bitaik gospodarjev in pa tndi strank ie ▼sdrtovatt VOdnO Strogo snage v hišah in stanovanjih, na dvoriŠčih in po straniŠčih; morebitne greznice morajo biti ▼ redu.
Glede gostiln, kavarf»v prenoolie in isknhov pa odreja podpisani
mestni  magistrat sledeče zdravstveno-varstvene naredbe:
V  izvrševanju   obrta   skrbe ti je za   na|vo61o   SnalnOSt, tako  glede pripravljanja in sh ran je van ja   jedil in jestvin   sploh, glede   oddaje pijaČ,   kakor tuđi glede   obrtnih   prostorov, namiznega   in posteljnega   perila,   posod,   stra-ni§č itd. Zlasti   se   strogo zaukazuje, da   &e   mora  sproti   vsak kozarec, predno se inova natoči vanj kaka pijaca, splakntti v svezi vodi.
Strogo je prepovedano ie rabljene namizne prte Škroptti z vođo, predno se znova operejo in jih stiskati v stiskainicab, da zadobe obliko sveže pranega perila. Pri pripravljanju jedij uporabijati «e smejo Ie sveže tvari ne, zlasti pa je paziti na najboljšo kakovost masti in mesa, ostanke jedi porabiti se sine Ie v kolikor nišo pokvarjeoi, in izključao Ie pod pogojem, da se gostom označijo kot ostneki. Brez izjerne je pa prepovedano natakati ostanke iz kozarcev in sodčkov in pa pod pipo nakapano pivo. Aparate in cevi pri uporabi ogljikove kisline za pritisk je strofo po predpisih snažiti.
Tla v  obrtnih proitorih je treba pogostoma snažiti in patiti, da se ne I pljuje nanje. Stranica in pisoarji morajo biti vedno snažni in zračeni, ter zvečer dobro razsvetljeni, sploh vedno v takem stanju, da se jih  more vssk poslužiti, ne da si zamaže oblcko in obutalo. Vrbu tega  se morajo vsak dan oprati tla in pa sedeii, kakor tuđi kljuke na vratih straniSč in pisoarjev.
Psom dajati pijaco sli hrano na krožeikih in posodah, ki se rabijo tuđi ss goste, je nedopojtoo. Nujno se priporoča oddajati gostom kruh Ie v posa-meznih kosih, ne pa ga raspolagati gostom po koiarah in krožnilrih; s tem se »brani zdrav ja kvarno in aookusno otipsvsnje peciva in pa oacsnaievanje po mtthsh ter sspraievsaj«.
Mestai magistrat se bo prepriCal po posebnih svojih organih o izvrlitf i I tek asrottt *• po poatopal proti aamarnikom kar najstroaje.                                   I
Prc—opki sa bodejo v smisla mioistrske naredbe s  dne 30. septembra I 1857 (dri. ask. 198) kssnovali.
Ta raaglas je   pribiti v obrtnih  prostorib  na prtooraom kraju, da ga I saoro vssMo »tati
■Mtol pi«al«tr«» UiriUUamk^
d» 7. MC»ta 1914.