Stev. 258,_/_ zhaja vsak dan, tudi ob nedeljah \ta praznikih, ob 5 zjutraj. Y~ Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20, Vnadstr. — Vsi lopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, .zdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsoreij •ista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aslškega št. 20. Telefon uredništva in uprave Ste v. 11-57. - Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ......................12.— za tri mesece..........................6'— za nedeljsko Izdajo za celo leto....... 5.20 za pol leta . .................2.60 V Trata, v IT. septembra IMS. Letnik XI, Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglas! trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnico, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ....... . 7.....mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta...... . : . , . „ 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega šL 20. — Poštnohranilničnl račun št 841.652 Prodiranje Nemcev proti Dvinsku, RISI in Vilnl. - Položni no itoliionskem in francoskem bojitfu neizpremenlen. Z austrljsko-rusKega bojišča. DUNAJ. 16. (Kor.) Uradno se objavlja: 16. septembra 1915, opoldne. Vsi poizkusi Rusov, da bi omajali našo vzhodnogališko fronto, so ostali brezuspešni. Včeraj je izvršil sovražnik med veliko potrato artiljerijske municije svoje glav-ne napade na našo fronto ob srednji Stry-pi. Bil je povsod vržen, pri čemer so pri krilnem ..zo^hi sodelovale naše čete iz predmostja Bučaca in iz ozemlja južno Žalošč. Pri zavzetju 20 km južno Žalošč ležeče vasi Cebrow je bilo ujetih 11 oficirjev in 1900 mož sovražnika m uplenjene tri strojne pu&ke. Tudi v Voiiniji so odbile naše čete številne napade. Pri Novem Aleksincu so bili Rusi po srditem boju mož proti možu pregnani iz strelskih iarkov pespolka št. S5. Pri Novem Počajevu se je sovražniku predvčerajšnjem posrečilo na posameznih točkah prodreti na zapadni breg Ikve. Včeraj je bil pregnan zopet na vzhodno obrežie, pri čemer je imel vsled krilnega ognja naše artiljerije velike izgube. Glavno zaslugo na tem uspehu ima poleg peš pol k a št. 32 in bataljona št. 29 poljskih lovcev tudi črnovoiniški pespolk št. 2 Iz Linca. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fini. Boji ob Seretu. i/ vojnega poročevalskega stana se poroča z dne 13. t. m.: Boji ob Seretu so slejkoprej zelo srditi. Rusi so se tu takorekoč zagrizli v idejo, a L i z delnimi uspehi zboljšali sliko celotnega položaja in žrtvujejo v ta namen vedno nove mase čet. Napadi se izvajajo z nezaslišno trdovratnostjo: iz predmo-stnih postojank drve neprestano nove na-skakovalae kolone: tudi artiljeristično se je tu nasprotnik ojačil, tako da grmenje topov nikoli ne preneha. Nastop naših čet v tem bojnem ozemlju je v očigled sovražni premoči nad vsako hvalo. Po srditi borbi tekom predornih bojev ob Zloti Lipi, Koropcu in Strvpi. ki je bila vsled slabega vremena in naravnih ovir zelo otežkoče-na. odbijajo sedaj naše čete napad za napadom. Posebno izgubonosna za Ruse je bila bitka zapadno Tarnopola. Ob tamkajšnjih postojankah se je tekom zadnjega tedna razbilo že neštevilo njihovih naskokov. Cesto je prišlo pri takih prilikah do srditih bojev mož proti možu. toda zavezniške čete, ki se nahajajo tamkaj, so izvrstno iz-vežbane v takih spopadih. V pomladanskih bojih v Oporski in Oravski dolini, v Karpatih in v krvavi bitki pri Stryju so si pridobile to odporno silo, ki je preprečila sedaj ruske predorne poizkuse: skupine, ki se bojujejo tu, so najboljše čete. Pri Dolzanki so dokazale to ponovno. Vas leži približno 10 km od središča Tarnopola, južno ceste Tarnopol—Zborov, nedaleč od gozda, ki se razteza vzhodno mesta. Dolgo se je bil boj za Dolzanko. Iz gozda so dobivali ruski naskakovalci neprestano nova ojačenja. Oddelek za oddelkom ie prehajal v naskok, vsak ob ovirah odbiti napad je bil takoj zopet obnovljen. Končno se je ruski premoči posrečilo, udreti v vas in jo zasesti. Nato se je nadaljeval boj s kopiti in bajonetom. Rusi niso mogli priti do tega. da bi se utrdili v vasi. S težavo se bojujoči branilci so dobili ojačenja. ki so napadla Ruse na krilih. Razvil se je zopet dolgotrajen boj. ki se je kon-ča^z urnaknitvijo Rusov in fronta je bila zopet vzpostavljena. Dočiin je včeraj v tem oddelku popustilo bojno veselje Rusov, so skušali Rusi doseči uspehe z razširjenjem napadalne fronte v severni in južni smeri. Poslali so v boj zelo močne čete proti severno Dnjestra na južnem krilu zaveznikov se nahajajočim silam generala Pflanzerja in proti oddelkom, ki so vzhodno Zalošč, med Seretom in Horynofn prodrli za rusko ozemlje. Istočasno je bil odrejen tudi napad severozapadno Trembovle. Povsod so bila vsa rusku prizadevanja negativna. Rezultat je obstajal le v povišanju izgub. Severozahodno Trembovle se je razbil r.ajad že v dobro umerjenem koncentričnem art ijerijskem ognju, ki je povzročil velike vrzeli v vrstah napadalcev. Naskoki severno ZalešCikov in vzhodno ZaloŠč kijub prihodu močnih svežih čet niso imeli riti najmanjšega uspeha. Ostali položaj se je v splošnem malo izpremenil. Pri Dubnu odbijajo zvezne čete ruske poizkuse, da bi prispeli na vzhodni breg Ikve, z bajonetnimi napadi. Se- verno železnice, ki vodi v Rovno, so avj strijske sile, ki tvorijo skrajno levo krilo fronte, po prekoračenju Horyna zasedle višine Diuksina. Poprej seveda so zavzele z naskokom Še Derazno. Višine Diuksina se dvigajo vzhodno izliva malo poprej se združujočih rek Stubiela in Putilovke v Horyn. ____ l avslrijsko-italijanskega bojišta. DUNAJ, 16. (Kor.) Uradno se objavlja: 16. septembra 1915, opoldne. Položaj je neizpremenjen. Poizkusi Italijanov, da bi obkolili naše postojanke na Monte Piano, so bili izjalovljeni. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Poročilo Catiome. DUNAJ, 14. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 14. septembra. Naši poizvedovalni oddelki so napadli močne sovražne oddelke v njihovih postojankah v bližini Cimega v Judikarijah in pri Fossernici v dolini \«inoi (Cismon) in jih vrgle nazaj. V gornji dolini Cordevole je zbral sovražnik veliko število baterij in pričel s temi obstreljevati naše postojanke od Col Toronta do Col di Lana. Natančnejša poročila o naših uspehih v bovški kotlini dne 11. in 12. t. m. kažejo šele naše hrabre čete v pravi luči. S silno trdovratnimi, junaškimi napori °e ie posrečilo iztrgati sovražniku nekaj močnih postojank na višinah, ki obdajajo kotlino. Sovražnik se je tu močno zakopal in je bil pripravljen porabljati vsako. tudi najbolj grozno sredstvo, kakor bombe z ziftiušljivimi plini in žgoče tekočine. Na kraški planoti je obmetava! sovražnik v noči na 12. t. m. naše postojanke z velikim številom močno eksplodirajoč'!! bomb. Hitri nastop naše artiljerije je preprečil nadaljno obstreljevanje, ki je bilo sicer brez vsakega učinka in mu tudi niso sledili nikaki napadalni poizkusi. « * » Poročila* italijanskega generalnega štaba so v zadnjih dneh objavila mnogo neresničnih navedb. Tako je poročilo z dne 12. t. m. javljalo: »V kotlini Bovca so poskušali zvečer dne 10. t. m. sovražni oddelki pod zaščito teme nenaden napad na naše višinske postojanke vzhodno Slate-niškega prelaza. Naši so pustili sovražnika do majhne razdalje, se vrgli potem nanj z bajonetom in ga pognali v beg«. — Ta dogodek je popolnoma neresničen. 10. septembra ob 9 zvečer je naša oficirska patrulja napadla italijansko stražo, ki se je nahajala, vzhodno vasi Čezsoče, 2 in pol kilometra jugovzhodno Bovca. Štirje Italijani so bili ustreljeni, ostalih šest pa je bilo ujetih. Naša patrulja se je nato vrnila brez vsakih izgub. *Znatni uspehi«, o katerih je poročal Italijanski generalni štab dne 13. t. m. in ki so bili baje doseženi v Bovcu, so popolnoma izmišljeni. Povsod, kjer je napadal, je bil sovražnik od naših junaških čet z ogromnimi izgubami zavrnjen. Prestolonaslednik na italijanski fronti. DUNAJ. 16. (Kor.) Nadvojvoda Karel Franc Jožef se poda jutri na Najvišji u-kaz za dalje časa na jugozapadno fronto. Izpremembe v italijanski generaliteti. DUNAJ, 15. (Kor.) Glasom uradnega armadnega bulletina je bilo 18 general-majorjev in 7 generallajtnantov stavljenih na dispozicijo. 7 infanterijskih polkovnikov je bilo imenov anih za generahnajor-je. Dalje je bil objavljen avanzma v drugih oficirskih šaržah. Z ncmfKg-rusksgcs bojitfn. BtRL*N, 16. (Kor.) Veliki glavni stan, 16. septembra 1915. (Armadna skupina generalfeldmaršala Hindenbarga). Na levem bregu Dvine so prodrle naše čete med uspešnimi boji dalje proti Jakobstadtu. Pri Liewenhofu so bili Rusi poti ?j?ni na vzhodni breg. Severno in severovzhodno Vilne naš ni-paa napreduje. Prodiranju severovzhodno Grodna se sovražnik še trdovratno upira. (Armcdna skupina princa Leopolda bavarskega). Položaj je lieizpreinenjen. (Armadna skupina generalfeldmaršala Mackensena). Na polovici pota Janovo— Pinsk so Rusi zopet poskušali ustaviti naše zasledovanje. Sovražna postojanka )e bila prebita, 6 oficirjev in 746 mož je bilo ujetih In uplenjene 3 strojne puške. Ozemlje med PripKtom in Jasioldo In mesto Pinsk so v nemški posesti. Jugovzhodno bojišče. Kakor prejšnje dni so se izjalovili ruski napadi pred nemškimi črtami. Vrhovno armadno vodstvo. Z zapatfntm bojišča. BERLIN, 1 b. Kor.) Veliki glavni stan, 16. septembra 1915. Zapadno bojišče. — Nobenih bistvenih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Angleiku spodnja zbornicu LONDON, 15. (Kor.) Pri predložitvi kreditne predloge (260 milijonov funtov) je ministrski predsednik A s q u i t h izjavil. da je narastel s tem zahtevani znesek na 1262 milijonov. Od dovoljenja zadnjega kredita do 11. septembra so bili abnormalni izdatki, ki so služili za financiranje gotovih potrebnih operacij. Zato ni v javnem interesu, da bi se razpravljalo o tem. Skupni izdatki finančnega leta znašajo dosedaj 500 milijonov funtov šterlin-gov. D i 11 o n (nacijonalist) je opozarjal na izjavo na korist brambni dolžnosti, ki so jo objavili v listih poslanci, ki so sedaj o- ficirji. W e d w o o d (liberalec), ki je bil oblečen v oficirsko uniformo, je odgovoril, da si pridržuje pravico, razpravljati o vseh vojaških in političnih vprašanjih znotraj in zunaj zbornice. med one. Hi so podpisali izjavo za brumb-no dolžnost, je rekel, da podpisani nikakor ne nameravajo agitirati, vci:dar pa ni nobenega vzroka, da bi opustili svoje prepričanje. H o d g e (voditelj delavske stranke) je izjavil, da agitacija za brambno dolžnost ogroža edinost naroda. Pričakuje, da bo vlada najodločneje izjavila, da še ni prišel čas za brambno dolžnost. S c o 11 (liberalec) je izjavil, da je edina pot k zmagi, da se zaupa *ladi. Ministrski predsednik A s q u i t h je svaril v aktivnem oficirskem razmerju se nahajajoče poslance, da si ostanejo svesti odgovornosti. Obžaluje, da je nastal javen spor glede brainbne dolžnosti. Današnja površna debata je najbolj nezadovoljiv način razpravljanja o težavnem problemu. Ce bo vlada o tem v kratkem sklepala, bo sporočila o tem zbornici, nakar bo sledila debata. Francoska tovarna za letala zgorela. .PARIZ, 15. 4Kor.) »Temps« poroča: Srdit požar je uničil tovarno za gradnjo letal in motorjev pri Boulogne sur Seine. Novi nemiri na Portugalskem. LYON, 15. (Kor.) Iz Madrida se poroča: Iz Portugalske se javlja o novem u-pomiškem gibanju. Nemiri se niso vršili samo v Lizboni, ampak tudi v več provincijalnih mestih. Zaplenjen španski parnik. « LYON, 15. (Kor.) »Le Progres« poroča iz Madrida: Španski parnik »Valhanera«, ki je peljal iz Barcelone v Ameriko, je bil ustavljen in odveden v Gibraltar, češ, da je najemnik pai.iika Nemec. S turških bojišč. - CARIGRAD. 15. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dardanelska fronta: Položai ie neizpremenjen. V oddelku Anaforte so naše poizvedovalne kolone v noči dne 14. septembra z drznimi nenadnimi napadi vznemirile sovražnika, razpršile sovražne sile in jih prisilile na beg. V oddelku Seddil Bahra so pripravili na levem krilu eno protimlno do eskplozije, vsled česar je bila uničena ena sovražna miua. Na desnem krilu smo z metanjem bomb preprečili sovražniku napravljanje strelskih jarkov v siksaku in mu prizadejali izgube. Na tem krilu fe ena naša baterija dve sovražni prisilila k molku. Naše baterije v morski ožini so dne 13. t. iil uspešno obstreljevale sovražne čete v ozemlju rtiča Hellesa, na Izkrceva-liščfi Teke Burmi In v oddelku Seddil Bahra, kakor tudi sovražne baterije pri Hisariiku, ki so obstreljevale našo pehoto. Baterije sovražnika pri Hisariiku so bile prisiljene k molku. Dne 14. t m. je ista naša baterija razpršila sovražno artiljerijo, ki Je bila postavljena na izkrce-vališču Seddil Bahra. , Na ostalih frontah ničesar pomembnega. Italijanske metamorfoze. Glasilo za finančne stvari »Der Econo-mist« je zbral nastopna historična dejstva, ki drastično osvetljujejo nezanesljivost italijanske politike. O osebni soudeležbi Bismarcka na u-stanovi trozveze imamo sedaj že celo literaturo, ki pa se je letos še izdatno razširila. Pri velikih odločitvah so na realnega politika Bismarcka redko vplivali čustveni motivi. Vendar je danes dovolj znano, da je zveza med Nemčijo in Avstrijo odgovarjala tudi srčni potrebi železnega kancelarja. Cirffc so bili računi med Prusijo in Avstrijo poravnani, se je to uveljavilo in I. 1870 — ko je Bismark v posebni noti oficijelno prijavil avstro -ogrski vladi novo uredbo stvari v Nemčiji — ni zamudil, da ne bi izrazil nujne želje po trajni prijateljski zvezi med obema državama. V tem smislu je tudi došlo do pogodbe v letu 1879 in je za osebne motive, ki so tu sodelovali na strani državnega kancelarja, gotovo značilno, da je zadnja pogajanja pouspešil, ker je želel da pogodbo podpiše prijatelj mu Andrassy, četudi ie ta poslednji tedaj že podal svojo demisijo. Vse drugače se je vedel Bismarck napram Italiji. Tu so bili izključno realno-politični momenti, ki so vodili kancelarja. V njegovih »Mislih in spominih« bi mogli pokazati na več, nego eno mesto, iz katerega neoporečno izhaja to dejstvo. Danes vemo, da se je Bismarck proti svoji volji podredil sili političnega položaja ter da je bil v najgloblji globini svojega srca poln nezaupanja in preziranja do zaveznika iz leta 1887. Politična minolost Italije v Stotnik O u e s t (liberalec), ki spada« >zadnjih desetletjih njegovega poslovanja ga je prisilila v tako vedenje in naslednji dogodki sr ra popolnoma opravičili. Da zadobimo popolno razumevanje za stanje stvari, treba le, da si le na kratko predočimo izpremembe v vnanji politiki Italije od šestdesetih let sem. Posebno si moramo predočiti razmerje Ita?Iie do Francije, ki se kakor rdeča nit vleče po tem oddelku zgodovine. V ietu 1858. je imel Cavour v Plombiere tisti sloviti razgovor z Napoleonom IIL, ki naj bi Italijo za vse čase navezal na francosko republiko, ker je tvoril izhodišče prizadevanjem za ujedinjenje Italije, izvedeno v naslednjih letih z velikim uspehom. Ali hvaležnost Italije, ki jo je Cavour zaprisegel, je trajala le tako dolgo, dokler ni Francija oporekala napadu Garibaldija na Petrov patrimonij. Ko je Napoleon pozneje, v septemberski konvenciji leta 1864, naravnost prepovedal Italiji zasede-nje cerkvene države, ni imela Italija prav nobenih pomislekov proti temu, da se je ponudila v zvezo s Prusijo. Naslednji dogodki so znani. V oktobru 1867 so francoske čete razpršile neko krdelo garibaldinskih dobrovoljcev na meji cerkvene države. Italijanska vlada je sicer odklonila odgovornost za postopanje Garibaldija, ali Francija ima v rokah dokaze za to, da je Italija ustaše podpirala. Nekaj tistega zaničevanja proti Italiji, ki je danes občutijo vsi dostojni politiki, so menda tedaj občutili tudi na Francoskem. Vkljub temu pa se ni zdelo Italiji pod njeno častjo, da je leta 1870 ponudila Franciji svojo pomoč proti Nemčiji. Seveda je bila italijanska vlada toliko previdna, da je poprej čakala na potek dogodkov — in prav je imela. Po katastrofi pri Sedanu se je Italija iznebila vseh obvez napram Franciji in je dne 8. oktobra 1870 zasedla Rim. V naslednjih letih vidimo zopet približevanje Italije k Franciji; a kmalu potem, ko je ta poslednja z zasedenjem Tunisa vračala zvestobo, vidimo zopet priključenje Italije k Nemčiji in Avstro -Ogrski, ki je v letu 1887 dovedlo celo do ustanovljenja trozveze. Vstop Italije v to zvezo je imel izrecen namen, da ščiti poslednjo proti Franciji. Nudila je Italiji vrhu tega možnost aktivne kolonijalne politike in mirnega razvoja v notranjem. Italija, je znala prav ceniti in je v letu 1891 hitela z obnovljenjem trozvezne pogodbe še pred nje potekom, da si zagotovi sklep trgovinskih pogodb z leta 1892 z Nemčijo in Avstro - Ogrsko. Vendar je kmajo na to zopet začela tista dvolična igra v vnanji politiki Italije. Zopet se je začelo bliža-nje k Franciji, s katero je Italija v letu 1898 sklenila trg. pogodbo z največjimi olajšavami. V aprilu 1901, že pod vlado Viktorja EmanUela, je sledil obisk italijanskega brodovja v Toulonu in v decembru istega leta dogovor glede Tripolisa. V aprilu 1904 so v Rimu z entuzijazmom sprejeli Loubeta — kmalu potem, ko se je obnovila trozveza. Pripovedovali smo splošno znane stvari. Ali to suho razvršenje dejstev, ki do- voljujejo vpogled v politično minolost Italije, utegne biti ravno v sedanjem treno-tku posebno zanimivo. Cesto se je ugibalo, kako bi Bismarck presojal razvoj stvari, ako bi bii danes še živ. Nu, mi menimo, da bi ga sprejel z mirnostjo modrijana — brez ogorčenja in brez razburjanja. Radoval bi se- da se je zveza med Nemčijo in Avstro - Ogrsko tako sijajno izkazala in te radosti bi mu menda ne ka-lil nikak kes. Jaki ljudje se ne kesajo, ampak zaničujejo! Razne politične uestl. Vrvenje na Balkanu. Iz Rima javljajo o razpravah v zadnjem ministrskem svetu : Glede položaja na Balkanu je vzel mini-sfrški svet na znanje poročilo ministrstva za vnanje stvari Sonnina, ki pravi, da je položaj sedaj dosegel svoj višek, da si Srbija z odobrenjem Grške usvaja predloge četvor-nega sporazuma — četudi s pridržki in pogoji, — o katerih se v prihodnjem tednu izda nova nota četvornega sporazuma ter se na podlagi te note 2ačno v Sofiji nova pogajanja v namen, da bi se dosegel končni sporazum z Bolgarsko. Italijans a napoved vojne da je na vsak način dlplomatično jamstvo v varovanje italijanskih interesov pri prihodnjem urejevanju razmer v vzhodnem Sredozemskem morju. Ministrski svet je tudi sprejel na znanje, da ni dogovorjena nikaka skupna akcija italijanske in francoske vojske, marveč se je uspešno razpravljalo med Joffreom in Cadorno vprašanje, kako naj bi čim bolje in skladneje začeli akcijo v isti hip, ako bi Nemčija upotrebila večje mase svojih čet z vzhoda proti Franci i in Italiji. Pariški »Matin« prinaša iz Soluna vest, da se je po kratki izmeni not \ enizelosu posrečilo doseči med grško, srbsko, romunsko in bolgarsko vlado spora;;: n /1 to. da se priredi skupna balkanska konferenca. Vršila da se bo v nekoliko dneh v Solunu. Rečene dežele bodo zastopane na tej konferenci po svojih ministrskih pred-I sednikih, ki jih bodo spremljali zastopni-1 ki generalnega štaba. — »Frankfurter Zei-tung« pa pripominja, da treba vse vesti »Matina«, posebno one z Balkana, sprejemati z veliko previdnostjo. V direktnem nasprotstvu z gornjo vestjo pa so one, ki vzdržujejo trditev, da je sporazum med Bolgarsko in Turčijo že dosežen in da se je Bolgarska že definitivno pridružila centralnima vlastima. — Vse te vesti skupno pa napravljajo vtis kaosa, ker ena podira drugo in se zopet vse skupaj zapletajo v nerazrešljiv vozel. Tako je vnanji vtis, za kulisami pa mora v kratkem priti do razrešitve. Dstnate uesii. Goriške srednje šole. Prejeti smo: Dovolite mi povedati svoje misli glede goriškiji srednjih šol. — Mislim, da se da ta stvar prav lahko rešiti, vsaj za nekatere zavode. Upoštevati je treba to: ločiti je dijake goriških srednjih šol v dve kategoriji: take, ki so od zunaj prišli zaradi šolanja v Gorico, in take, ki so v Gorici doma. Prvi naj se porazdele ined primerne druge srednje šole n. pr. laške v Trstu in Kopru, nemške v Trstu in v drugih deželah. Ostane le vprašanje glede Slovencev. Ce so mogli študirati miuolo šolsko leto gališki dijaki na Dunaju, v Pragi in v Gradcu, mogli bi tudi goriški slovenski dijaki z dovoljenjem ministstrstva biti sprejeti na razne srednje šole z nemškim učnim jezikom v Trstu, na Kranjskem in Štajerskem. Edino glede gimnazijcev in učiteljiščnikov bi morda kdo videl oviro v nemškem učnem jeziku, a če se u-pošteva, da tudi ti dijaki znajo precej nemško, iri da so razmere abnormalne, mora ta ovira pasti. Sicer pa so učiteljski zbori državnih učiteljev v Ljubljani in v Mariboru docela slovenski, torej hi mogli goriškim dijakom na korist nekoliko odnehati od dosedanjega učnega načrta. Čuditi se je, da šolska oblast doslej ni še nič ukrenila v tem oziru; da bi ra premestila cele zavode drugam, na to ni misliti, ker lažje je pač razdeliti par tisoč — če jih je toliko — dijakov na dve, tri dežele, kakor pa namestiti v današnjih razmerah n. pr. v Trstu pet celih učnih zavodov. Seveda, stroški za potovanje dijakov bi bili večji, drugače pa v materi-ialnem oziru ni zaprek, kajti dijak iz Ajdovščine je tudi v Gorici moral stanovati pri tujih ljudeh, kakor bi moral n. pr. v Novem mestu. Težko je le glede dijakov, ki so v Gorici doma; pa večina teh menda zdaj sploh ni v Gorici, ampak žive kje drugje; morda se da te ravnota-ko vpisati v srednje šole, kjer bivajo, če je kakšna tam, kakor oni, ki so zaradi šo- Stran f!. »EDINOST* štev. 258. V Trstu, dn% 17. septembra 1915 Janja prihajali v Gorico. Upamo, da centralna šolska oblast stvar kmalu reši ter se nadejamo, ^ia bo v jezikovnem oziru upoštevala razmere tako dobrohotno, kakor jih je lani glede galiških ciiiakov, ki so skoro nemoteno študirali v zapadnih deželah države. Samo nekaj — mudi se! Pripomba uredništva: Ali bi se za slovensko goriško gimnazijo morda ne dala začasno rešiti tudi stvar tako, da bi se n. pr. na c. kr. državni gimnaziji otvorile slovenske vzporednice? Nezgoda bivšega tržaškega cesarskega namestnika princa Hohenlohe. Predsednika najvišega računskega dvora, princa Konrada Hohenlohe, ki je bil na bojišču k >t of.cir pri dunajski deželnobrambni diviziji, je dne 10. septembra v Pripjatskih močvirjih neki dozdevno stekli pes ugriznil na roki in stegnu. Princ Hohenlohe je takoj odpotoval na Dunaj, kjer se je podvrgel 10 dnevni kuri v Pasteurjevem zavodu. Vsled pravočasnega cepljenja niso utemeljene nikake bojazni. Izkaznica za kruh in moko. — Poziv. Da se uredi prodaja kruha in moke, se bodo v mestnih in predmestnih okrajih '1 r-sta razdelile izkaznice za kruh in moko. Za razdelitev teh izkaznic bodo poskrbele nalašč v ta namen ustanovljene komisi- za kilogram drobtin tudi dva kilograma kruha, ima prodajalec vendar še nad 400 odstotkov dobička! Pozdravov od naših vojakov nam prihaja danzadnem toliko, da v resnici že ne vemo, kam žnjimi, in smo prisiljeni glede njih priobčevanja uvesti nekoliko razlike. Vse nekaj drugega je, če prihajajo ti pozdravi iz dalnje Galicije, z bes-arabske meje, od tam gori z ruskih planjav, ali s krvjo prepojenega bojišča ob Soči, kakor pa če prihajajo iz bližnje Pule, odkoder je dopisnica v Trstu v 24 u-rah ali še preje, ali morda iz Ljubljane, Ljutomera, Radgone itd., kjer se pretaka kvečjemu" nekoliko znoja pri vežbanju. kri pa le tedai, če se kdo ureže z nožem, ali pa zbode s trnom. Lepo je in hvalevredno, da se tudi vojaki, se nahajajo v takih krajih, kjer ni nevarnosti, spominjajo svoje domovine ob^Adriji, toda res ic tudi, da imajo gotovo vsak dan toliko časa, da lahko napišejo dopisnico svojcem, in ni ravno treba, da bi se jim oglašali potom našega lista. V strelskih (za-kopih, ob grmenju topov in tuljenju granat je stvar pač nekoliko drugačna. Tam ni časa, ni priložnosti in marsikdaj tudi ne volie za pisarjenjc in tovariši so ve- je. V to svrfao bodo mestni in predmestni seli, da eden opravi tako delo za vec okraji Trsta razdeljeni v 37 okrajev ter ! drugih. In končno je tak.pozdrav tudi dobo v vsakem teh okrajev funkcijonirala ; kaz, da so doticmki se živi in zdravi. — po ena komisija za razdelitev izkaznic za Zato bomo tudi take pozdrave^ pnobce-kruh in moko. Posamezne komisije bodo vaU slej ko prej prav radi v našem listu, sestavljene iz 3 do 4 članov; njihov sedež bo občinstvu svoječasno naznanjen. Za sestavo teh komisij je treba kakih 150^ požrtvovalnih oseb, ki bi bile pripravljene brezplačno prevzeti to delo. Poživljajo se zato vsi oni, ki bi bili pripravljeni prevzeti članstvo komisije za razdelitev izkaznic za kruh in moko, da se zglase dne 17. s e p t e m b r a t. 1. od 9. u- dočim pa smo za pozdrave, ki ne prihajajo s fronte, sicer iskreno hvaležni dotič-nikom, a priobčevati jih moremo le tedaj, če nam dopušča priobčitev ozki prostor v našem listu. Upamo, da se tako ne zamerimo nikomur. Dijaško podj^prro društvo v/Trstu poživlja vse ene dijake, ki še niso vrnili izposojenih knjig, iz podporne zaloge za lanjsko re dop do 1 ure popoldne v pritličju hiše šolsko leto, da store to nemudoma, najkas-št 2 Capo di Piazza. Ta poziv velja p#d neje pa do 20. septembra. Svoji dolžnosti vsem državnim vpokojencem, občinskim se je odzvala komaj tretjina dijakov, a vsi vpokojencem, vpokojencem paroplovnih drugi zadržujejo ? tem zopetn.. podporo družb." bank in drugih velikih trgovskih drugim dijakom, ki so tudi ubogi in potre-podjetij. Ob svojem času se bo sklical se- 1 bujejo podpore. stanek. na katerem bodo člani komisij Deutsch Gabel. (Severno Češko). Vsem dobili potrebna pojasnila. primorskim in kranjskim znancem pošiljamo Opozcrjenje. Prijatelj nam je prinesel v imenu vseh Slovencev stražnega ba-škatliico užigalic, ki jo je kupil v neki tr- taJpna prav srčne pozdrave: Filip Razinger, žaški tobakarni in ki jej je naslovna stran č-tovodja iz Ljubljane, Ivan Samotorčan, prelep'iena s temno-modro krpo papirja, desetnik iz Dobrave pri Ljubljani, Ivan Anžič, poddesetnik iz Hradeckega vasi, Ljubljana, Anton Snoj, poddesetnik iz Zagorja ob Savi, Marij Ižanc iz Trsta, Ivan Sepič iz Volosko-Opaiije, Mihovil Rebec iz Reke, Vinko Fra-rjovič iz Veprinca (Istra), Martin Ruba iz iz Repsntabra empasa pri Go- Ko je to krpo odluščil, je videl, da so to užigalice Lege Nazionale. Ne beležimo tega morda v svrho denuncijacije, ker nas ne briga, kake užigalice kupujejo I-talnani. Ne moremo pa molčati k temu. da se te užigalice utihotapljaio tudi našim Barbana (Istra), Fran Ravbar slovenskim ljudem. Tega mnenja je bil P" Trs^, Uril Faganel iz Se tudi dotičnik, ker drugače ne bi nam bil * " prinesel rečene škatljice. Opozarjamo torej naše ljudi, naj ne kupujejo užigalic v škatljicah brez naslova in tudi ne tistih, ki imajo v modrosivi barvi napis »E x -celsior , kajti to so prelepljere užigalice »Lege Nazionale*. rici, Anton Buždo iz Pule, Matej Pamič iz Ž m inja (Istra), Matej Pelan iz Merč pri Sežani, Franc Krajne iz Košane pri Št. Petru, Justin Čeru s Šentviškegore pri Tolminu, Franc Krajne iz Begunj pri Cerknici, Anton*' Uršič iz Kobarida, Josip Mateulič iz Rožic pri Materiji, Anton Mlakar, Anton Grm iz ~ . .__. . . n . • „„ Loža pri Rakeku, Viktor Gec iz Skopega na Zakr. vanje: kruta. Ostatasejesv na- K Maksi'milijan Mesesnel iz Erielja sem uredništvu ga. Pozarjeva m je izp- | _ i med d ^ vila: \ uhe, O.u .a st /.3 ima razproda-] £ sloyencev jB Hrvatov, ki stratimo hčtrka'^a'lfata od 7 do ZtfTtfJT. ^ iTd^o^ "nT 1 - slabo, čutimo vseeno neko domotožje, po- sebno sedaj, ko nam sovražna roka sega po naši ljubljeni domovini. A upamo, da nam jo naši hrabri sodeželani ohranijo nepoškodovano, dokler se vsi srečno ne snidemo v njej. Nazdar! Iz srbskega ujetništva je pobegnil — kakor nam sam poroča Fran Birsa iz Brji pri Rihemberku. Sedaj se^ nahaja v Frauenbergu, p. Ardning, na Zg. Štajerskem pri pešpolku, 5. stotnija. „Nova Doba". Iz Pittsburgha nam pišejo, da je tam začel izhajati polurednik pod zgo-rajšniim naslovom. List je glasi'o amerikanske „Slovenske lige" in edini slovenski list v Pennsylvaniji, kjer živi okoli 35.000 Slovencev. Novi Freytagov zemljevid Romunske, 1 : 1,000.000, 70 : 90 cm velik, cena K 1.20, po pošti K 1.30. Založba G. Frey-tag 6l Berndt, Dunaj VII., ne kaže samo Romunske, temveč tudi Srbijo do Belgra-da. Bolgarsko do Sofije, Rusijo do Ode-se-Mohilevega, torej vso Besarabijo, velik del Ogrske (do Miškovca), Galicijo do Kolomeje in vso Bukovino. Zemljevid je jasno, pregledno izdelan v sedmih barvah in kaže izredno veliko krajevnih imen, lahko umljivo predočitev talnih razmer in natančno risbo cest in železnic. Označene so tudi utrdbe. Cena je zelo nizka. Ker se v zadnjem času Romunska čim-dalje tem pogosteje omenja v časopisju, bila kruha, a ga ni dobila nič. Sla sem nato, ker je bila deklica že vsa premra-žena. in dobila sem res pol kilograma kruha, v idela sem pa. da so imeli kruh skrit pod prodajalno mizo. V nedeljo je bilo ravno tako. Pred mojo hčerko je bilo 50 oseb, ki so čakale kruha, a dobilo ga jih je samo 48, dasiravno je dobil \a-lentič kržičev v razprodajo. Ker moja hčerka ni dobila kruha, sem šla zopet sama. Zahtevala sem, naj odpro vrata da se bo videlo, ali je še kaj kruha, a so mi rekli, da nimam ničesar opraviti v prodajalni Ko sem pa le vztrajala in hotela imeti kruh, mi je končno rekel, da mi ga da, a da si ga mora odtrgati od svojih ust. Sd je res nato v svoje stanovanje in mi prinesel pol kilograma. Videla sem pa. da je bilo še dovolj kruha skritega pod prodajalno mizo. V označenje tega moža naj navedem še, da se je izrazil pred pričami, da naj bi ne prišla nobena štru-ca kruha več, in naj bi »krepali« vsi mi. V ponedeljek pa sem izvedela, da mi je v moji odsotnosti obljubil vpričo drugih žena, da me bacne.... Z druge strani se nam pa poroča, da marsikateri prodajalci delajo velikanske dobičke s kruhom, ki ga skrivajo. Puščajo ga namreč, da se posuši, in napravlja-jo potem drobtine. Kilogram kruha se prodaja po 60 vinarjev, kilogram drobtin pa stawe nad —- pet kron! Naj se porabiti PJJ D L i S . L K GREŠNIC.E. Rotr?n. — Francoski spisal Xavier de Montepis — Prosim torej pojasnil in podrobnosti. — Oboje izveš. — Dobro. — Pojasnila in podrobnosti, to bi bilo morda predolgo. — Tem bolje. — Glej. ne vidim rad, če me kdo prekinja v najlepšem trenutku. — Žrtvujem ti cel dan in nič naju ne prekine, vsaj upam tako. — Izborno. — Govori torej. — Natoči mi le še čašico tega izborne-ga starega ruma, ki je najbrž izvrsten za prebavo in ki ga imam zelo rad po tako imenitnem zajtrku. — Na! — Daj mi še smotko! r— Tu jo imaš. — In ognja, če smem prositi. — Svetiljka z vinskim cvetom je tam-le. — Imenitno! Boljše ne bi moglo biti. Rum sem popil, smotka je nažgana, torej lahko začnem. — Poslušam. — Kakor veš, sem se pred šitirimi leti moral vrniti iz Pariza, ker mi je oče nevarno obolel. Oče je kmalu nato umrl. — Vem. — Moja mati je tedaj smatrala za potrebno, da se preseli iz Franche Comteje v Brest k svojemu bratu, ki je bil tamkaj brodolastnik in veletržec. » — To si mi povedal že najmanjeNdeset-krat. — Tristo črnih! Dragi moj! daj vendar, da začnem od začetka! Pot, po kateri hodim, je sicer nekoliko dolga, , kar je res, vendar pa je edina, ki me pripelje do cilja. — No, torej, ne bom te motil več. — Hvala. — Moj ujec je nmrl par mesecev po našem prihodu v Brest in zapustil znatno imetje. Moja mati, ki je sicer želela, da bi bil jaz naslednik v trgovini, je z ozirom na to, da nisem imel tedaj niti pojma o trgovskih poslih, prodala uj-čevo imetje, toda s posebner pripombo mi je pridržala pravico, da morem na podlagi že naprej določenega vložka stopiti bo ta zemljevid gotovo dobrodošel vsakomur, ki se zanima za odnošaje Romunske napram ostali Evropi. Zemljevid se lahko naroča pri zgoraj omenjeni tvrd-ki, aH pa v knjigotržnici J. Stoke vTrstu. Samomor. Predvčerajšnjim popoldne okoli štirih sta dva poljska čuvaja našla na neki njivi v koruzi mrtvo truplo, srednjeletnega, čedno oblečenega moškega. Nedaleč od njega sta našla prazno stekleničico, kateri se je po vonju poznalo, da je bih prej v njej karbolna kislina. Jasno je bilo po tem, da se je dotični nesrečnik zastrupil. Poljska čuvaja sta o tem obvestila policijo, ki je konstatirala, da je bil pokojnik trgovec Fran Nicolich, ki j? stanoval v ulici Erta št. 16. Bil je vdovec in je zapustil tri hčere. Truplo pokojnikom jt bilo prepeljano na dom. — O vzrokih, ki so nesrečneža gnali v smrt, se ne ve ničesar. Pazite na otroke! 10letnega Brunona Bina, ki stanuje z roditelji v ulici G. Boccac-cio št. 14, je mati včeraj ob šestih zvečer privedla na zdravniško postajo. Bin je, Igraje se na ulici s svojimi sovrstniki, padel in se pobil na čelo. — Istotako je padel, igraje z drugimi paglavci na ulici, 7 letni Aleksander Mavrenčič, ki stanuje z roditelji v ulici del Solitario 15. Pobil se je na brado. Mati je morala ž »jim na zdravniško postajo. - 7 letni Ivan Maršec, ki stanuje v ulici Rigutti št. 23, je pa splezal na nek zid«ter padel z istega. Pri tem se je pa precej hudo pobil na bradi, na levem kolenu in na levi roki za pestjo. Tudi ta je moral z materjo na zdravniško postajo, kjer mu Je zdravnik, k?kor tudi gorenjima dvema, podelil slučaju prim rno pomoč. Ugriznil jo je pes. 34 letna Karlina Vi-škovičeva, ki stanuje v ulici dei Conti št. 20, je pr šla včeraj dopoldne ob polidesetih na zdravniško postajo. Neki pes jo je bil namreč ugriznil v levo nogo ter ji napravil precejšnjo rano, katero ji je zdravnik na zdravniški postaji i^žgal. To je pa mačka ugriznila. 11 letna Mercedes Peteanova, ki stanuje z roditelji v ulici Chiozza št. 18, je včeraj dopoldne igrala z mačko. Ta se je pa igranja kaj kmalu na-veličala, nakar je deklico ugriznila v desno roko. Mati je hčerko spremila na zdravniško pos ajo, kjer so ji rano izžgali. Umrli so: Prijavljeni dne 16. t. m. na mestnem fizikatu: Bertok Marija, 7 mesecev, ul. Marco Polo št. 4; Luttmann Ottorina, poldrugo leto, zagata sv. Kilina (Sv. Ivan) št. 6. — V mestni bolnišnici dne 16. t. m.: Alpič Frančiška, 64 let; Bezjak Filip, 59 let; Mihelič Ana, 70 let; Pregarc Viktorija, 10 mesecev; Sega Josip, 41 let; Šimic Ana, 73 let; Verčon Dika, 2 leti. Vesti iz Gofltte. V Gorici se snuie velika trgovina z jestvinami. Zbrali so se trije podjetni trgovci in ti napravijo veliko trgovino z jestvinami; vse reči, ki spadajo v to stroko in kar jih bo mogoče dobiti, bodo prodajali po primernih cenah. Za današnje čase prav potrebno. Begunci iz 'Podgore so večinoma na Nižjem Avstrijskem. Nahajajo se v Man-ku, v Št. Lenartu in v Ruprechtshofnu. Pastirovat je šel med nje njihov podgorski kurat Ciril Metod Vuga. V Manku je tudi nekaj beguncev iz Volč, v Ruprechts-hofnu nekaj s Krasa. V Hiirmu je nekaj beguncev s Tolminskega, Bovškega in Istre. Za begunce žebljarje in delavce železne industrije. Zavod za pospeševanje male obrti na Dunaju naznanja, da se sprejmejo v Kropi pri Kamnigorici na Kranjskem begunci žebljarji in delavci železne industrije na delo. Obrniti se je na begunski pomožni odbor na Dunaju. IV. Fa-voritenstrasse št. 5. V Upnico pod Gradcem na Štajerskem pošiljajo sedaj primorske begunce, ki so bili doslej na Ogrskem, nekaj jih morda ostane tam, nekaj jih pošljejo v druge kraje proti severu. V Lipnici pričakujejo tudi precej beguncev, največ Goričanov, ki so sedaj na Kranjskem, pa morajo ven po ukazu notranjega ministrstva. Nekaj beguncev, ki so bili dobili delo na Ogrskem, je prosilo, da bi smeli ostati dmi, ali njihova prošnja ni bila uslišana. DDruVl. Za hrabre branitelje našega Primorja so darovali: G. Grom 2 pipci, ga.,Ivka Jo-sipovič 200 cigaret, gdč. Amalija Čok 4 K, s kupcem v družbo, kakor hitro si pridobim potrebno trgovsko znanje. — To je bilo zelo pametno in modro. Tako misli in ravna edino le dobra mati. —'Saj veš, kako pametna in srčno dobra je moja mati. Tako sem torej vstopil kot praktikant v trgovino in sem se kmalu toliko seznanil s trgovskimi posli, da mi je bil mogoč vstop v trgovino kot družabnik. —Spominjam se, — ga je prekinil Mau-rice, — da si nekaj mesecev pred svojim definitivnim vstopom kot družabnik v bivšo veletrgovino svojega ujca hotel'potovati v Pariz. • — Popolnoma prav, toda pristaviti bi bil moral, dragi moj, da je bilo to v začetku leta 1848. in da je tedaj zopet izbruhnila revolucija in je bila progiašena*repu-blika, da so tedaj v Bretagni kakor v Parizu pač razbijali okna, ne pa trgovali, ni kričali: »Des lampions* — Des lampions! -*- Des lampions!«* — A j da! — je zamrmral Maurice tragikomično, — živela republika! Živela *> „Nažgite svetiljke !* — preprost naper, po katerem so ob revolverje v oeeminštiridefetih letih pri pouli&sih direndajih prepevali imena o-seb, ki jih je m notica aoTratiia. ga. Štefka Maurin 3 srajce. Srčna hvala in prosi se nadaljnih darov. Darovi, došli cesarskemu komisarju. Ludovik Pollack v počastitev spomina Ivana Haberleitnerja K 30 v korist tržaškim mlado-strelcem. — Delavci občinske plinarne (tovarna, centrala in zažigalnica) K 17 kot tedenski prispevek v korist brezposelnih. — Notar dr. Joahin Zencovich v počastitev spomina Ivana Mizzana K 50 v korist tržaških ubožcev. — Karel Mosettig in Oskar Thaller v počastitev spomina Ivana Haberleitnerja K 30 v korist vojakom na bojišču. Darovi došli »Rdečemu križu« v Sežani na ranjencev dan v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva: 2. Od županstva v Nabrežini: Nabrano v dotični občini (brez zaznamka) K 128*42 in iz občinske blagajne K 101'58, skupaj K 230. 3. Od županstva v Dutovljah: Nabrano (brez zaznamka) K 5770. 4. Od županstva v Kobjeglavi: Nabrano (brez zaznamka) K 54'83. 5. Od županstva v Sto-rjah: a) Nabrano v Storjah, Podrežah, Majenih, Jerišah in Senadolah po gg. Anastaziji Marčevi in Ivanki Dolganovi iz Storij: 2iberna Pavel, župan K 5, Ormek Alfonz, obč. tajnik K 5, Dolgan Ivanka K 1, Marc Anastazija. K I, Štorje; Počkar Frančiška K 1, Majcen Jožefa 50 vin., Bencina Marija K 1'40, 2ivec Ana 80 vin., Družina Ceh K 2, Kariž Marija K 1, Može Jožefa K 1, Kariž Marija 40 vin., Ozbič Frančiška 20 vin., Ozbič Ro-zalija 20 vin., RenČel Marija K 1, Orel Jožefa 40 vin., vsi iz Podbreže: Pelan Marija Storje 50 vin.. Benčina Amalija, 50 vin., Benčina Marija K 2, Benčina Tereza 50 vin., Podbreže; Zabric Alojzij, pismonoša K 1, Kralj Angela. Senadole 20 vin., Ceh Matija, Storje 20 vin.. Škapin Marjeta, Senadole K I, 2iberna Marija, Senadole 40 vin., JeluŠič Ivan K 2, Jelušič Karolina K 1, Jelušič Jožeia K 1'40 JeriŠe; Dolgan Ivana K 1, Majcen Katarina K 1, Majcen Jožefa 1 K. Majcni; Bekar Antonija K 2, Bole Jožefa 30 vin.. Mahnič Ana K 1, Kariž Jožefa 70 vin., Benčina Janez 50 vin., Uršič Jožefa 40 vin., Kos Marija K 1, Lah Karolina K 1, 2iberna Pavel 20 vin., Gostilna Majcen K 1 40, Volk Ambrož 20 vin.. Majcen Marija 20 vin., Može Marija K 1, Benčina Franc K 1. Čeh Frančiška 40 vin.. Bole Marija 50 vin.. Uršič Ana 20 vin., Doljak Ivanka 60 vin., Uršič Karolina 20 vin., Be-zek Marija 20 vin., 2iberna Frančiška 40 vin., Može Ivana K 1, Bevčič Franc 20 vin., Ceh Rozalija 40 vin.. Družina Pelan 40 vin., Može Tomaž K 1*30, Uršič Antonija 50 vin., Stanič Alojzij 20 vin., Bevčič Marija 40 vin., Dolgan Franc 40 vin., Storje; Novak Alojzij, Senadole K 1; Volk Marija K 1, Jelušič Lucija 50 vin., Žiberna Ivana 40 vin., Ziberna Antonija K 1, Škapin Marija K 1, Ziberna Ana K 1, Ziberna Ljudmila 10 vin., N. N. 20 vin.. 4ALI OGLASI:: □□ čb se raJhm^o po 4 s to t. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat reč. — Najmanjša : pristojbina anala 40 stotini. : dfa Restauracijo „Frankfurt" spet odprta in priporoča se. — Dunajska kuhinja. Istrsko in štajersko vino. Pivo 8t®infeld. 480 Hebllrano levo. dični. Ul. Commerciale 9, 4) pošteni gospo eiale 9, III. nad nad. 517 |f itMf «e dnevno nova in rabljena volna po kon- IVUPl kurenčni in visoki ceni. Prinesti ali pisati Debiasio, nI. Chiozza štev. 34. 313 fintltnrf službo v kakšni pisarni* ponuja se UUjJJUU tudi za poučevati šolsko mladino. — Nas-lov pove Ins. oad. Edinosti. 432 Rlinilfom Sablje v vsaki množini (cementne po ill|llljClll KO vin.) Ireneo 4, Venica. 433 Storje. skupaj K 60. b) Nabrano v Kazljah po Kg. Frančiški Seraži-novi in Frančiški Novakovi: Jelušič Jožefa K 1, Hlača Mihaela K 1'20, Vran Frančiška K 1, Počkar Karolina K 1, Pupis Marija K 1, Novak Katarina K 2, Jurji Dovg^n K 1, Zidar Terezija K 1, Rože Angela K 1, Renar Anton K 1, Hlača barija K 1. Gec Marija K 1, Vran Ana K 1, Rodbina Sera-žin K 3. Rodbina Grželj K 2, Novak Andrej K 1, Zabrič Štefan K 1, Može Marija K 1, Nabrgoj Vin-cencija K 1, Vites Jožefa K 1, Križman Neža K 1, Rodbkia Mozetič K 2, Rodbina Majcen K 1. Neimenovani dariteljj K H'80. skupaj K 40. (Nadaljevanje sledi). Kolera o Trstu. Poročilo o stanju kolere dne 16. septembra 1915 Dne 15. sept. j&>Ho v zdravniški oskrbi: 4 Novi slučaji; .........1 Okrevalo (oseb):.........1 Umrlo (oseb):.........1 Ostalo v zdravniški oskrbi (ostb) ... 3 Nov slučaj je bil konstatiran pri nekem strojniku državne železnice na Opčinah. Bacilonosci v opazovanju.....1 V vili Sartorio je na opazovanju: . . , 1 (tOlikn zaloga papirja za ovitke, papirnatih vre-VCIlIlll Čic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikoBti Cene zmerne. — Gasione Dollinar, Trst, Via dei Gelsi 16. 434 Ilnlnn bel° K 470 k£> temn° K 4'20 k& p]ača VUIIIU tržaška izvozna tvrdka, Trst, ul. Earriera vecchia 14 in ul. Sapone 2. Volno novo se plača po ugodni ceni. 429 Grozdje In uino Poreč, na pismena šanja priložiti zntmko za odgovor. ima na prodaj M. Sreboth, . Na pismena vpra-431 Nnttlfonn jaholka fine vrste razpošilja Padna nUllil&llU razpošiljalnica J. Razbordek v Šmartnim pri Litiji (Kranjsko) iz kolodvora Litija, 100 kg po K 24 do K 40 po kakovosti in povzetjn. Poštni koli K 2 60. 426 UVinlOVtl se gostilna združena s kavarno HUJŠIH in prodajo tobaka v sredini trga v Ajdovščini s 1. novembrom. — Vpraša naj se pr" gospej Rozi Polšak, Šmarje pri Ajdovščini. 424 Pridna služkinjo r^VJio«^,; knjižico. Vila Emilia, Pendice di Scorcola 359 nasproti vile Gortan. Najboljše ravnanje. 602 V tugopolni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog oziroma sin, brat itd. t Fran Sila dne 14. t. m. ob 9l/i zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Čast njegovemu spominu. ZIDANMOST, 14. IX. 1915. Globoko žalujoča rodbina SILA. Cene raznih 2iuii v Trstu. (Dne 16. septembra 1915.) Moka bela .............K 0-78 kg Sladkor..............K 1— kg Meso (goveje) sprednji deli . . .K.4 32. 5 62 kg zadaji „ K . . . 4 48, 6w_ kg Meso telečje.........K 5 20 do 8 — kg Meso .................K 3 20 do 3 60 kg Vampi...............K 2 — kg ♦ ♦ ♦ ♦ I Umetni zobje Slanina fsoljena) Gniat, kuhana . ■ • • Maslo sirovo . . • • • Sir (ementalski) • • • Kokoši . . • .... Piščanci ...... Polenovka suha . . . „ namočena , Testenina...... Ki ž......... F>žol •»....«.* Sob .*••••••• Zelje (sladko) • . . • Zelje (zialo) . • . . . Kisla repa...... Ječmen ....*•• Fižol (stročji) vinaijov Kromp'r „ Grah Paradižniki » Radič » Salata . Zeleno „ Česen m rebula „ Jajca s Buče , Pesa . Malaacan« m Kumaro m Mleko . 4.40 do 5.40 kg .... K 12 — kg ... K 5-40 kg .... K 5-40 kg K 7 50 do 8-- kg K 3*— do 4*— kg . . K 2 20, 2 40 kg .....1-28 kg ......K 1-60 .... K 2— kg . . . . K 128 kg .... K 1-60 kg ... K 24, 32 kg . . . . b" —-72 kg . . . K 66. 60 kg .....K — KO ..... 32 40 kg ......20 kg , . . . . —60 kg ..... 28, 32 kg . . 4 do 6 merica . . 12 do 14 gla va .... 8,12 glava . . . 10, 12 glava . . . K 64, 72 kg . . .18,22 komad . . . 3, 4 komad . . ^4 do 6 komad . . . 3, 4 komad . . 4 do 8 koniad . . . . 56, 60 liter z In brez Čeljusti, zlate krone in oMHi VILJEM TUSCHER konces. zobotehnfk TRST, ul. Caserma it. 13. II. n. 9 zjutraj do 6 zvečer. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ X Ordinira od ♦ o ♦ t ♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»t Riunione Adrlatlcn di Sicurta u Trstu (Lastna palača) ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognja strelr in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljate v na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.678.102-63 Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31 12 1914) K 558.907.957. Odkar obstoja družba, je bilo v v^eh braniah izplačano na škodah K 844.121.137 60. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važnejših krajih Avstro-Ogrske monarhije. svoboda, enakost, bratstvo! Umetniki s>n bili svobodni in so lahko umirali lakote! Enakost bede je prenehala biti prazna beseda in v imenu bratstva so nekdanji republikanci ob uličnih vogalih oropava-li svoje včerajšnje nesrečne brate. — No, da! Ta ljubka revolucija je zadala trgovini strahovit udarec, ki ga je tedaj smatral ves svet za smrtnega. Najbolj so ga občutila naša pristanišča. Trgovina za trgovino je šla rakom žvižgat in trgovske hiše, ki so bile dotlej trdne kakor skala, so se začele majati. Panični strah je bil v zapadnih provincah Še hujši kot v Parizu samem. — To ti verjamem prav rad. Imeli ste izborne komisarje. — Grozno plemenite ljudi! — je vzkliknil Karel. —Reči moram, da so jih sprejemali, kakor so zaslužili. Toda sama njihova prisotnost je učinkovala strahovito. Naslednik mojega ujca je bil prav tako prizadet, kakor njegovi tovariši. Imel je velikanske izgube. Toda imel je sam imetje in na njegovem značaju in glasu ni bilo pegice; tako je našel sredstva, da ni podlegel, temveč se vzdržal. (Dalje). Dr. HORVATH TRST, Via Carinila 39 tpacUaHil mm KOŽNI la aPOUU BOLUN! Šibkost m nukvozhost % um ■OllINI v NO