PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 2189 Eaitrvd m Mcond claw matter, Dm f, 1907, al the under Um Act ol Oaafr— ol i Um pmt kUurki, •I 111. CHICAGO, ILL., November 16, 1949 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. 6„ LETO—VOL. XUV. INDUSTRIALNE MAGNATE v današnjem razrednem boiu nič ne skrbi. Saj imajo zaveznikov med "proletariatom'' v izobilju — vsake sorte zaveznikov. (From Industrial Worker) PROBLEM PREOBUUDEI PORODNA KONTROLA IN KATOLIŠKA CERKEV H Američani imajo na svoji grbi tt vzdrževanje ve- rni department z obdržati v naši ta ter zapadna Ii Kitajska, ki pa tmuznila izpod «« ' i / » oliko natrpana, kaj bi storila, posebno glede % la — a ven-v ljudi. Plodne kajti veliko je ja, na katerem Kitajska revolucija v svoji prvi fazi dogotovljena Prevrat na Kitajskem, ki ga svet vsled molka zapadnih sil ie dolgo ne bo zapopadel.—Angleži za priznanje novega režima v Pekingu. Za Angleže ni več nobenega] dvoma, da je Čiang Kaišek na Kitajskem odigral in zato Bevin želi, da bi naj angleška vlada novi — namreč zmagoviti tako-. . „ , . , . ... zvani komunistični režim čim- «aJne Zed dfzav kol,1for more: vin noče slediti. Dasi konservativec prvega reda, nekaj delavsko razredne vzgoje pa ima vendarle še v sebi. Vzame iz bla- prej priznala. a pri tem nikakor noče postati poslušen kužek državnega tajnika Achesona. Kako se bosta sedaj pomenila na konferenci v Parizu, ne vemo. Vemo le, da so med njima ter med predstavniki Francije velika nesoglasja. Glede Kitajske in glede Nemčije se prerekajo. Zaradi Kitajske sle ai v Privatni interesi Anglije Sicer se Bevinu pri tem ne gre za načela, kajti na Kitajskem je podedoval politiko angleškega imperializma ter kapitalizma, s katero ne more pospraviti kar tja vendan. Angleži imajo na Kitajskem že od ne- ..............^^m kdaj svojih osvajanj velikanskeItV'mlMk* m MIgNNI vložbe in interese. Bevin, Staf-rod Cripps in predsednik labo-ritske vlade Clement Attlee upajo, da bodo nekaj od teh vložb angleškega imperializma oteli, ako bodo novo vlado priznali in rekli Čiang Kaišku, naj gre v pekel, če hoče. Seveda mu ne bo treba iti. A diplomatično pa se ga prav lahko zavrže. Blamaia, kl jo niti bela knjiga ni mogla zakriti v Washingtonska vlada si je v nji napravila s svojo taktiko silovito blamažo, ki jo sedaj ne bi mogla popraviti drugače kot z odprto intervencijo v prid Čiang Kaiška. Dala mu je milijarde, a ni nič zaleglo. Če ga špravi nazaj v Peking, v Nanking, Čun- Angliji je Čiang Kaišek že king in Kanton z našo oboroženo dolgo v nadlego in se bi ga že pred več leti iznebila, ako ne bi bilo pritiska nanjo iz našega državnega departmenta. Državni department napačno igral Ameriška vlada — posebno pod Trumanom, je stavila vse na Čiang Kaiškove karte. Oglašala in vzdrževala je tudi nje- silo — ali bo Rusija v taki naši intervenciji nevtralna? Ne, ker tudi ako bi hotela "držati roke" proč, tega ne bi mogla. Čiang Kaišek pa si še vzlic tem resnicam prizadeva zaplesti Zed. države za svoje izgubljene privilegije v tretji svetovni vojni požar — vedoč, da bo lahko s svojim haremom le na ta na- govo ženo in jo prepeljevala na čin živel v udobju in to — edino stroške nas davkoplačevalcev iz na stroške Zed. držav. Kitajske v Zed. države in nazaj. Kitajci Ciang Kajška in ame- Sedaj je spet tu — kajpada zno- riškega imperializma nočejo. Mi va na naše stroške. Ta "scerkljanka" je hotela, naj se Zed. države poženejo v vojno proti kitajskemu ljudstvu, a v veliko srečo nas in Kitajcev v svojih prizadevanjih ni uspela. Potrošila pa je naša vlada v njeno udobje — kakor zatrjujejo reporterji- washingtonskih ter newyorških velednevnikov, več sto tisoč dolarjev. In njen mož pa si je prilastil ameriško zlato — "za vsak slučaj". "Posodili" smo mu ga a on ga je zase pri-držal. Tej bankrotirani ameriški vnanji politiki na Kitajskem Be- mm m m ma smo sedaj na Kitajskem najbolj obsovražena imperialistična sila — mnogo bolj kakor pa Velika Britanija. (Konec na 5. strani.) Uko dežel, iz vzroka, ker jih hoče d našim industrialnom aparatom v sferi. Med tpmi sta posebno Ja Nemčija. Dalje Italija in Francija. Vse te so preobljudene. Enako se ie vsled komunistične revoluci am f riškega vpliva. T udi Anglija je s prebivalstv da v svojem sedanjem položaja no V krogih zvezne vlade se gre Japonske. Japonski otoki so majh dar živi na njih sedaj nad 80,mili j orne zemlje pa ima Japonska malo v nji skalnatega, vulkaninega niti plevel ne uspeva. ' General MacArthur je po okupaciji Japonske podedoval problem, kako to ogromno prebivalstvo preživljati in čemu? Cemu? Na to, so v Washingtonu in v MacArthur-jevem štabu odgovor kmalu našli. Japonska naj postane naša trdnjava proti komunizmu na Pacifiku in na azijskem kontinentu. Toda če bodo Japonci lačni, ker jih je preveč na svojem stisnjenem prostoru, se za nas ne bodo ogrevali pač pa raje prisluhnili napevom sovjetske propagande. 0 Japoncem sedaj ne gre slabo. Naša vlada pošilja tja ladjo za ladjo živeža in ob enem obnavlja japonsko industrijo pod kontrolo prejšnjih lastnikov — m ob enem kajpada pod MacArthur jevem nadzorstvom. Na ta način je kapitalistični sistem na Japonskem obvarovan, kakor je ohranjen s pomočjo ameriške vlade v zapadni Nemčiji, v Italiji in v Franciji. In še marsikje. i Toda obvarovati kapitalizem v današnji dobi ni enostavna stvar* Ako imaš ti vsega pfeveč in milijoni pa vsega premalo, je nekakšen kgtUtni obračun neizo- nosti. Hitler je uvedel v prakso teorijo, dim naj ostanejo pri življenju le najbolj zdravi ljudje — slaboumne, bolnike ter inferiorne "rase" pa naj so pokonča. Nekaj sličnega je bilo takrat sprejetega na Japonskem. Postava jo določala, naj se šibke moške in ženske razplemoni, da ne bodo mogli imeti zaroda. Dalje je bilo v posti/vi nedoločno rečeno, da se lahko zdravniki iznebe bolnikov, takih nam reč» ki so smatrani za neozdravljive in so ljudstvu le v napotje ter v breme. Dalje je tisti dekret dovolil odpravljanje ploda. Končno so bile ustanovljene tudi številne klinike že pod MacArthurjem, in deloma prej, v katerih se ženske uči, kako se varovati, da no bi rodile.- Vladi in okupacijskemu glavarju generalu Mac-Arthurju ni kazalo drugega. Japonska ima samo 15,000,000 akrov orne zemlje in na nji pride 2,842 prebivalcev na vsako kvadratno miljo. To jo največji odstotek izmed vseh dežel na svetu. Japonci se hitro množe in potem žive v mizeriji starši in otroci. Ameriški okupacijski oblastniki so rekli, da ako imamo lahko porodno kontrolo v Zed. državah, dasi je tu prostora ie za mnogo milijonov ljudi, čemu je ne bi na Japonskem znanstveno uvedli? (Konec na 4. strani.) "ZLATA VALUTA" Po vsem svetu je zlata v vrednosti približno 13 milijard dolarjev. Od te vsote ga last u je jo Zedinjeve države nad 70 odstotkov in ves ostali svet manj kot 30 odstotkov, Ali po prebivalstvu, 140 milijonov ljudi kontrolira 70 odstotkov svetovne zaloge zlata, in 1,500,000,000 (ena milijarda pet sto milijonov) ljudi pa le 30 odstotkov. To pojasni, čemu so bile mnoge dežele prisiljene "zavreči" zlati standard, med njimi Velika Britanija, in čemu tudi Zed. države niso srečne pri svojem ogromnem rumenem zakladu, ki ga imamo zakopanega v Kentuckyju. Propaganda v USA in USSR "Ruske delavce krmijo samo s propagando," pravijo reporterji ameriških listov. Naravno, da sovjetski reiim skuša z agita-torično spretnostjo pridobiti simpatije delavstva v prilog svoje ekonomske in državne politike. Toda kaj pa s kapitalistično propagando v Zed. državah? Visoke šole kontrolirajo multimili-jonarji. Ljudsko šolstvo je večinoma pod diktaturo bigotov, in v srednjih šolah negujejo puhlo-glavost s polaganjem največje važnosti športnim tekmam. Propaganda v Sovjetski Uniji ima vsaj namen koristiti delavstvu. Propaganda v Zed. državah služi privatnim interesom. Kar je bilo dozdaj druge propagande v tej deželi, pride malo do veljave. _i_ Dobro gospodarstvo V kapitalističnem sistemu velja za dobro gospodarstvo, ako moreš prevarati za kakršnokoli vsoto kogarkoli. Kupi poslopje, si izposodi ali pa ie več v obliki bondov (zadožnic) ,v krizi bankrotiraj, in pdtem kupi imovino nazaj pod polovico niljo ceno. Naivneži, ki so plačali razliko v "zlatih" in vse sorte drugih bondih, pa izgube. Tak je ameriški "prefrigan biznis". Sola za delavce Med kapitalisti ni skebov. Ka-lar gredo kapitalisti v boj proti ielavcem, so enotni. Če bi delavci postopali enako, bi ne bila nikdar nobena njihova stavka izgubljena in bi stavk niti treba ne bilo, ker bi delodajalci v naprej vedeli, da jim morajo ugoditi. Se vam ne zdi čudno? Ali se je vam že kdaj čudno zdelo, kako to, da je policija vedno pripravljena porabljati svojo silo proti delavcem, posebno če so na stavki, ali če demonstrirajo v svoji bedi za večjo porcijo čorbe, medtem ko boga* taških slojev nikoli ne nadleguje? Porazi v "zmagah" unij in izgube za delavce w n ZARJA CLEVELAND, Os KONCERT na Zahvalni dan v četrtek 24. nov. v Slovenskem narod, domu, St. Clair Ave. Stavke jeklarskih delavcev so bile do konca minulega tedna v glavnem poravnane in Philip Murray smatra, da z zmago njegove organizacije. Zahtevala je malo — 10c na uro za vsakega delavca, kl jih naj bi družbe plačevale v pen-zijski in v bolniški sklad. , Najprvo se je podala korporacija Bethlehem Steel in petem ostale druge za drugo. Pridobitev se dobro sllii In je mikavna že zaradi tega, ker so se jeklarski magnati premislili in odnehali v svoji nakani, da bft unijo zlomaetftll. m Vzrok Je *-*er je imel predsednik unije jeklarskih delavcev baš tiste dni konvencijo ter na nji opravil s "komunisti" in "sopotniki". Če bi baroni ameriške železarske industrije vztrajali v odrekanju malenkostne zahteve za penzije, se jim bi lahko očitalo, da igrajo V roke "komunistom" in da s tem ra*> šijo patriotlčno vodsfvo pa tri o-•tične 'linije. Vsled tega je napravila na ameriški jeklarski kartel mogočen pritisk vlada, mnogi vplivni časopisi, senatorji ter kongresnik!, in pa katoliška cerkev. V resnici so penzije, ki so jih jeklarji dobili, za ogromno večino delavcev le na papirju. Do njih si.upravičen edino ako si bil uposlen ali boš uposlen pri svoji družbi najmanj 25 let in doplačala ti bo do zneska $1011 toliko kolikor bo de njega manjkalo po prejemu tvoje pokojnine is social .security sklada. Le Majhen • odstotek jeklar« skih delavcev bo prišel v upe^ itev v teh kempenljaklh pokojninah. Stroški stavke so bili visoki a vendar — Philip Murray le lahko pravi, da je zmagal in de so se kompanije podale. Na konvenciji CIO mu je to veliko pomagalo. Toda kaj pa posledice? že pred konvencijo so se vršili v prizadetih unijah CIO veli-ki jurisdikcijski spori in še večji pa so eedaj, ko so nastale v njih tndi tožbe in bodo denar član- stva advokati požrli. Levičarji naravno ne bodo držali križem rok in desničarji tudi ne, pa razbijajo drug drugemu seje« zapirajo si urade in blagajne, policija je klicana zraven, pripravljajo se sodni procesi — a Murray je vendarle zmagal ... V koliko in komu v korist, to bo pokazala bodočnost. Tudi ločitev ameriških unij CIO od mednarodne zvese strokovnih organizacij, ki je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni, je popolna. Sqdaj snujeta AFL in €10 v zvezi z angleški« ml unijami novo strokovno internacionalo, katera glavno načelo bo antikomunisem. Manj sreče kot je imel Philip Murray pa ima John L. Lewis. Dočim je imel Murray v svojem boju s delodajalci predsednika Trumana na svoji strani, In katoliško hierarhijo, poleg Girar-da, ki je največji delničar v "steel trnstu", pe je Lewis nekake eaamljen. Dasi je tndi on smrtno sovražen "komunizmu", vendar s tem geslom ni kotel v borbo. V Trumanovi administraciji Lewis nima prijateljev, ne v vrhovnem sodličn, ki Je potrdilo odlok nižjih sodnih Instanc, kl so unijo premogarjev obsodile na nad milijon dolarjev globe in tudi Lewisa na precej tisočakov. Napačno je od AFL in od CIO, ker vodstva obeh teh svoa mirno gledata ofensivo premogovniških baronov na United Mino Workers of America. Ni je velike delavske organizacijo v tej detel!, ki bi šla Is •koal tolikšno borbo, ki M ftrtvo-vala toliko denarja, pa tudi mnogo ftivljenj In krvi, ket jo jo UMWA. A sedaj pa vodjo drugih unij dopuščajo, da mogotci gazijo po organizaciji premogarjev zato ker Lewisa ne marajo. Ako premoga rji izgube bodisi na jugu, ali kjer koli, bo slabo prej ali slej tudi sa druge unije. In to jo tisto, Česar omejeni vodje ne vidijo In fee za popadejo. Nekoč jim bo ial. BODIMO ZA SLOGO IN NE ZA PREPIRE! F. A. Vider, predsednik SANSa Ko človek — z bolestjo v srcu — opazuje ta bratomorni in vsemu delavskemu gibanju škodljivi boj, med rusko in jugoslovansko vlado, se nehote vpraša: ali bomo Slovani kdaj dosegli tislo stopnjo intelektualne zrelosti, da se nehamo javno med seboj ruvati v posmeh ostalemu svetu in izravnati medsebojna nesoglasja brez podtikanj ali obrekovanj? Čemu ti rusko-jugoslovanski prepiri? Kaj bodo posledice? Ali pride med njimi do odprtega boja itd., vprašujejo člani ter rojaki, ustmeno kakor tudi pismeno in kaj naj jim človek odgovarja? Drugi, ki so nestrpneži, pa menijo, da so baš oni poklicani reševati svetovne in druge mednarodne spore, katerim moramo slediti tudi ostali in kdor se jim ne pokori, mu radi prilepijo znamenje enega ali drugega tabora. Toda te zadnje ni za jemati resnim, ker imajo premalo stabilnosti. Kdor spor med jugoslovansko vlado, kominformo in rusko vlado trezno zasleduje, ta je moral že davno spre videti, da se tu ne gre za kakšen načelni boj, ker bivstvenih razlik med njimi ni opaziti, ampak se ga lahko ime- napredno orientirani rojaki so nuje za resno družinsko prerekanje, katero prizadetim ne more prinesti nobenega ugleda, najmanj pa ruskim državnikom, kateri se v tem boju poslužujejo jezika, kakor tudi drugih metod, katere niso prav nič v skladu z načeli socializma, v imenu katerega, kakor trdijo, gradijo svojo državo. Poročila raznih obiskovalcev nove Jugoslavije, uradnih kakor tudi privatnih, naklonjenih sedanjemu režimu ali nasprotnih, soglašajo v tem, da Jugoslavija gradi nov ekonomski sistem, kateri se bistveno ne caalikaiie ..... to ruska vlada v eni zadnjih not, naslovljenih na jugoslovansko vlado, ne zanika dejstva o kolektivnem grajenju gospodarskega sistema v Jugoslaviji. To torej pomeni, kot že ome- njeno, da se tu ne gre za nikak-šen razredni, narodni ali načelni boj, ampak za resno ter škodljivo trenje med državniki obeh imenovanih narodov in pa Kominformo, ki je vžgala plamen sovražnosti. To so razprtije med ljudmi, ki so delavstvo učili, spodbujali, in bodrili na medsebojno solidarnost, slogo, itd., danes pa, posebno na vzhodu, izpodkopavajo temelje omenjenim idealom, kar je nadvse žalostno. In v ta prepir naj bi se zapletli še mi? SANS in mogoče še katere druge naše organizacije? Kaj bi s takim korakom komu koristili, kaj pridobili? Prej ko se kakšno organizacijo za to odloči, se ima vodstvo vprašati, kaj more ista doseči in koliko obema prizadetima narodoma koristiti. Ruski državniki bodo morali prej ali slej priti do spoznanja, da imajo tudi mali narodi pravico do eksistence na tej zemeljski obli, vključivši njihova bratska država Jugoslavija, katera je v zadnji svetovni vojni doprinesla tako velik delež žrtev, da ima po vseh zakonih pravico do življenja. Slovenski socialisti in drugi neumorno delali za osvoboditev jugoslovanskih narodov še pred zrušen jem Avstro-Ogrske monarhije in tako smo z delom nadaljevali tudi proti korumpirani Karadžorževičevi srbski dinastiji in za tak načelni boj smo še vedno odločni. Ni pa naša naloga, četudi se ne moremo strinjati z vlogo Kominforme ali ruske diplomacije v boju proti Jugoslovanski vladi, posegati v ta prepir, od katerega, četudi bi to storili, bi ne dosegli onega, kar nekateri mogoče upajo, lahko bi pa škodili interesom obeh naro- Mnenja sem, da čimlSijse bomo Slovani med seboj kav-sali, tem manj ugleda in spoštovanja bomo pred javnostjo uživali. Tudi med Anglo-Amerikan-Konec na 5. strani NINO plačilo. Y H itevilki opisuje upravnik Anton Udovich aktivnosti prijateljev Proletarca in Ameriikega družinskega koledarja, omen|a naiega pokojnega podpornika Josipa Radija in pile tudi o minulem |ubilejnem koncertu moikega pevskega zbora "France Prešeren". Njegova kolona je na tretji strani. "Komentarji" so Iz te itevilke izostali, ker je urednik prezaposlen z delom pri koledarju. Mnogim smo dolžni odgovore na pisma. A smo v zagatah za čas. Tolažimo se, da se bo s časoma vse uredilo. Ako vam je naročnina potekla, ne čakajte na opozorilo. Prihranite nam na času, poitnlno in delo in ob enem nam pomagate z dohodki. To soboto bo imelo veselico druitvo Slovenski dom it. 86 SNPJ. Kje? - V Aldine Hali, 911 Armitage Ave., v Chicagu na severni strani. \ » TTT- proletarec | | list za interesi: delavskega ljudstva. b IZHAJA VSAKO SREDO __I »daj« Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba. Chicago. IU. glasilo jugoslovanske socialistične zveze NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3 00; sa pol leta $1.75; za Četrt leta $1.00. _ Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do petka popoldne za priobčite v v Številki naslednjega tedn^.^^........ PROLETAREC Published every Wednesday by the Yugoslav Workmen's Publishing Co., Inc Established 1006. Editor: Frank Zaitz Business Manager: Anton Udovich SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries: One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 = = — THE AIMRICMI MLE ir J i. Jelke Oven: RAZGOVORI 'Back to normalcy again." i posel. Delegacija je že ob za-Saj tako izgleda. Volitve so ključku to uvidela ter se začela končane s sijajno zmago demo- deliti na katero stran bodo spa-kratov. Tako trdijo v beli hiši. I Lewis je poslal svoje majnarje nazaj v premogovnik* za prihodnjih dvajset dni in ji dali posamezniki. Alvaro Obregon se je odločil za Carranza. Pancho Villa je ta-jaklarskaj koj po zaključku konvencije stavka je takorekoč dobljena, odrinil s svojo armadp proti Sedaj samo še čakamo, da. mrzla glavnemu mestu z začasnem vcjna med Rusijo in med nami predsednikom. Mod tem se je na kak način poleže pa bo pri jeten božič. In kot pravijo, "da ni. vae *Ur to kar se sveti", tako je tudi Carranza s svojimi pristaši umaknil v, pristanišče Vera Cruz. Predsedniško mesto je bilo izpraznjeno. Ali predno je do- tukaj. Komaj zakrpajo eno stvar apel Villa s svojo vgjsko v mesto Mehiko, ga je Emiliano Zapaha KAKO JE V DANAŠNJI JUGOSLAVIJI? "Slabo — silno slabo — strašno!" Kdo pravi to? Množica ubežnikov — takozvanih razaeljencev, ki je iz nje pobegnila čim Je tudi Hitlerjeva armada zbežala, in pa oni vojni ujetniki — večinoma Srbi — ki so morali po kapitulaciji, oziroma poraženju Jugoslavije, v Hitlerjev rajh. Da, ampak kako zares pravzaprav je tam? Slabo. Dežela je med vojno prestala strahovito grosot in razdejanj. Podira in požiga »e z lahka — človeka lahko v hipu umori}, a predno kaj zgradiš, predno ti otrok dorasle v moža ali v ženo— pa vzame truda in časa. Rojaki, ki poslušajo ubežnike in jamrajo z njimi vred, nc pomislijo, da Jugoslavija ni edina, ki je trpela v vojni. Naj pegle-dajo v Poljsko, v Ukrajino in pa skozi do Moskve, pa magari tudi v Berlin. In dočim Berlinu naša vlada še vedno pomaga, je Slovenije napr. dobila le nekaj malega podpore od UNRA — in od tedaj od nikogar nič razen kar so tja poslali Američani jugoslovanskega porekla. Cemu je v Jugoslaviji tako slabo kot pripovedujejo? Zato, ker gre skozi prevrat, ker Je šla skozi vojno iito in ker VSAKO JESEN, skozi do beliča in dali, imamo t» kolekte v dobrodelne namene. In skozi se tepe sedaj z ignoranco svojih ljudi, s primitivnimi nazori in pa poletje kelekto v bran proti otroški paralizi. Potem skozi poletje zato in ono. Namreč to so kolekte ker so mnogi njeni novi ljudje na odgovornih mestih nevešči, ne* j od oblasti odobrene in od policije zaščitene. S kako muko se trudi s teas delom na tisoče žensk in sposobni in ob enem v zavednosti tega svojega položja tudi ni. Namreč okrutni z ljudmi, katerim bi lahko pomagali, znali. že se pokaže druga, ln vrjemite mi, današnji položaj pri nas in drugod po svetu je silno resen. Napetost med nami in sovjetsko Rusijo postaja dnevno resnejša —in nihče ne more napovedati posledic. Veliko se govori o potrebi miru — ali v. ozadju se pri' s svojimi ruralci prehitel. Prebivalce glavnega mesta je obšel silen strah. O zapatistah so se cule strahovite reči. Zapata. njih vodja je bil risan v meščanskih listih Kot nekakšen Atila; namreč da za kopiti njegovih —Drava h» Jirftr <■ Tli« UafaplAyti pravlja mrzlično za novo vojno, i konj tgava več ne ozeleni. In Kaj bo prinesla bodočnost — | v*ndar je bil ta človek edini mehiški revolucionar, kateri je imel program socialne revolucije in katerega mehiško bogastvo ni oslepilo. O njemu, ki spada v vrsto svetovnih upornikov, bom imel pozneje posebno po- li okrut- n"*klh v vsakem mestu in enako tudi v vsakem male* kraju. \ ko »a se gre za vojne iztdatke, ako ki ** drugega kot da poslanci odglasujejo zanje in denar Je tu — milijarda, dve milijardi — 35 ' 91 milijard! Nekaj je z našo dobrodolnostjo vendarle najebe. Mar ne mislite tako? No sytt prihaja več bitij, kot jih more zemljo preživljati Na zemlji ni dovolj hrane, Kadar vam o Jugoslaviji pripovedujejo vse slabo ubežniki — nič jim ne verjemite. Vabila jih je nazaj ter jim zagotavljala, da ne bo nihče kaznovan, razen ako je osebno izvršil kak zločin zoper svoj narod. Ker se niso vrnili — to pomeni, prvič, da so bili med vojno i okupatorji, drugič, da so pobijali partizane, in tretjič, da so sin- sraka in prostora za vsa bitja, mi Vatikanu. Vatikan je bil s Paveličem, pomagal je MussoHnijn, kolikor jih prihaja na svet. En tigonabljal je slovenstvo na Primorskem — sploh, Je vprašajte, tHIflM, čema se je naseli* sem v breme svojemu "sponserKV TZ pa *oste ugotovili tole: prvič, ali je bil neveden in se zato odtujil £ * JJJ^ "S? svojemu rodnemu kraju, ali je služil sovražnika naroda po neved- o^ rmkM ^^L* nosti, ali pa je bil zaveden izdajalec svojega rodu. 19,000 jajčec, ostriga pa kar 2 Imamo pa tudi druge, ki ae razumejo procesov evolucije, re- i milijona. Odrasla samica bele volucije in socialnih prevratov. Brali so dopise v naših slovenskih mravlje — termita, ne dela dru-m. drugih jugoslovanskih listih o priborjenl svobodi, o slini sreči, gaga kakor da leii v svoji celici ki čaka osvobojeni narod in mnoge Američane našega rodu je vsled;in leže jajčeca Vsak dan jih zlatega zamikalo tU tja iz "kapitalistične sužnosti" v "socialize®". ***** Prirodni prirastek Velika skupina iz Kanade se tega kesa. BUo ji je lagije v Ka- enega tako imeno~ nadi, ako je imela delo in s tem seveda tndi zaslužek. Toda y Jugoslaviji te silijo tudi na zastoajskarska delo. Sicer greš prostovoljno in stvar je v redu. Toda ako ne greš — pa nI v ved«. Marsikdo, ki je čital v listih navdušena starekrajaka plana o novi svobodi, se je ogrel za vrnitev v rojstni kraj. Ker jiaa je zvezna oblast delala težave, so si vzeli potne lista na tak način, da za pravico povratka niti vprašali nim. Kanadčani bi zdaj radi svoj denar zmenjall Iz dinarjev nazaj v dolarje. Ako bi poslušali Proletarca, ne bi bili ne eni ne drugi v teh zadregah, v zablodah In v jezi. Kako naj Dalmatiaec pričakuje, da bo našel v svoji deželi raj, ko ga v nji za delavca še nikoli ni bile? Ali pa kak naš kranjski rojak, ki je odpotoval tja z mislijo, da se bo vsedel k pogrnjeni mizi, ne da bi kaj prispeval nanjo? Če greš tn na banket, moraš zanj plačati. Tam pa je revež v svoji naivnosti mislil, da se bo le pnaede! in milostno prispeval kak dolar — češ, Amerikanec sen! A Um pa te birokrat — ki je tak aadaj kot je bil pod Alekaan-drom. ali pa pod Franc-Jožefom, ignorira in naš rojak is Amerike se čudi, ker pričakoval je prijateljskega sprejema. Pal ne ve, da se tam vljudno ravna edino s takimi, ki so uradne osebe. Ne pa z navadnimi "človeki". * Vendar — imejmo razumevanje aa deželo, ki si prizadeva izvleči se iz higotstva, iz kmečke zaostalosti, ia nepismenosti in hoče postati nekaj kar bo kaj štelo. Jugoslavija je izmed vseh detel sovjetskega bloka res navda-seno v takem prizadevanju in THo pravi, da baš radi te njene vztrajnosti in vsbMenestl nI sedaj prištota ne v sovjetski ae v zapadni blok. A napreduje pa vendarle. Toda ako greste v stari kraj, nikar ga primerjati s razmerami v ?ed .državah. Ako to storite — razočarali ie boste. Svoj stari kraj prhnei*jajte s starim kgajsm, kakršnega ste nekdaj posneli, nikakor pa ne z ameriškimi velemesti, niti ne celo a ameriškimi farmami kje v pustinjah. Jugoslavija se šele praa*avlj$ v nov« dežele. In ake so njeni inženirji sposobni nalog, ki so jim dane, pa jih bodo izvršili, želimo jim dobro/ * ' -V % ^ kdo ve O zgodovini Mehike (Nadaljevanje) Četudi je bilo med upornimi zavezniki precej godrnjanja glede akcije predsednika Wilaona, jim Je vendar pomoč v formi orožja, katerega so si smeli nabaviti v Združenih državah, bila zelo dobro došla Njih armade so stalno napredovale. Petnajstega julija je Huerta pobegni) v Vera Cruz. Od tam ga je neka nemška ladja odpeljala v Evro-pp. Leto pozneje je zopet prišel nazaj v Združene države, bil aretiran v Texasu radi revolucionarnih intrig ter nekaj časa za tem umrl v ječi. Med tem so zvezne armade, ki so jih vodili Pancho Villa od severa, Carranza z vzhoda in Ža- gi a vje. Ali tisto kar so pričakovali, se ni zgodilo. Nihče ni bil umorjen in revni raztrgani "zapatisti", so držali najlepši red. In kot pravi zgodovinar — samo tu in tam j p potrkal kdo na vrata, snel klobuk in poprosil za kos kruha. Decembra meseca je prišel Villa v glavno mesto, kjer je imel sestanek z Za patom. Nekaj časa za tem je postal Villa začasni predsednik Mehike. Kar so pričakovali prebivalci v glavnem mestu glede Zapate, in kar se ni zgodilo — se je zgodilo pod Pančovo vlado. Villovi pata s svojimi agraristi od juga, vojaki so kradli in ropali in pritisnile na glavno mesto. Dne desetega avgusta leta 1914 je v rodo in veličino borbe, ki traja na zemlji od davnine, katere padlp glavno mesto Mehika zgodovina je za vedno zaklenje- roke generalu Obregonu, kateri na v okamenine zemeljskih I ga je zavzel v imenu voditelja enega samega pari vanih ciganskih metuljčkov bl v osmih letih uničil vse rastlinstvo v Združenih državah Amerike. Jegulja zieže ikre enkrat samokrat v življenju, toda število iker je kar neverjetno visoko: 5 do SO milijonov, pač po velikosti Jegulje. Nekatere nižje ži-valske vrsta se m nože tako hitro, da bi njih potomstvo v nekaj dneh napolnilo cela morja, Če bi ves zarod ostal živ. Ce bi se s sleherne ikre polenovke izlezla in stasia riba, bi en sam par po-kenovk v 25 letih zarodll tolik- šno gmoto rib, kakršna Je naša zemlja. Posledica tega velikanskega razploda Je borbd ^ Zemlja Jn eno samo bojtit* vemo, kakšno utajie bftti livljo-nja na drugih planetih, toda pri nas je življenj« za živalski svet precejšnja tragedija V nagonu po življenju se živalske vrste pokončujejo med seboj, ali vsa ta velika borba Je že milijone let, od samega početja življenja na aemlji. «is* Znanost pesna dan*« okoli milijona živalskih vrst. Nemara jih je še kakšen milijon, ki niao popisane in poimenovane. Sodijo pa tudi, da Je dvajaet do stokrat več živalskih vrst že živelo in izginilo z lica zemlje, dvajset do stokrat več vrst, ne posameznih bitij. Skalovje, kamenje, po katerem hodimo dan na dan, Je velikansko pokopališče, v katerem so ostanki neskončnih bilijonov, ki so svoje čaaa živeli, dihali In sa gtbah kakor danes mi. Taka dejatva nam dajo približno slutiti pri- Nemtfyi spet pot v tretjo svetovno vojno Naš državni tajnik Dean Acheson se je minulo soboto oglasil v Bonnu. Bonn je sedaj glavno mesto zapadne Nemčije. Acheson je ns bsnketu In ob Izstopu z letsls nazdravljal predsedniku nove vlade ;iato pa so se sešli vnanji ministi Francije in Anglije ter naš Aohe-• son s svojimi svetovalci, da se domenijo, kakšna naj bo sapadna Nemčija. Jasno, — to je bilo v Washingtonu že y naprej določeno. Ostane naj "free enterprise" — torej kapitalistična kakor je bils v prošiosti. Francija se je naj nikar več-ne fcojt— nr Angltjs,- Je namignil obema Washington, češ, v dveh vojnah se je Nemčija naučila, da kadar so Zed. države proti nji, mora biti poražena. Bila je res — a ta ista poražena Nemčija Je sedaj v.oskrbi Zed držav, da se jo spet spremeni v velesilo. Zapadna Nemčija ima ogromne potenčne možnosti za obnovitev militarizma, ker ima sredstva — največ v Porurju. Francija ae tega boji. Zapadna Nemčija ima okrog 20 milijonov prebivalcev več kakor vsa FsaneiJa skupaj, vrh tega so Nemci v drugi svetovni vojni pokazali, kakor v prvi, da četudi so sa zapletli s vsem svetom v konflikt, so lahko vstrajali na fronti po več let In saj prva leta v vsakem spopadu tudi zmagovali. Angleže skrbi, kakšna bo nova Nemčija, ker vodstvo nad njo je prepustila Zed. državam. Spominja pa sa nemških bomb, rake-tov, svojega bega iz Dunkirka v Franciji in pa nagtoga razsula francoske oborožene sile, ki Ja slovela po prvi svetovni vojni za najmogočnejšo na svetu. In tudi pravljice o nepfemagtjivi Magi-notovi črti Angleži ne bodo pozabili. Francozi, ki to se i njo ba-hali, pa ja nočejo niti omenjati več. Načrt Trumanove adaoinistracije je, da se zapadno Nemčijo uaoglaai v ves ekonomski politični aparat z^padnega bloka Francija ne more na noge, namreč ne brez vnanje pomoči — Anglija tudi ne — a Zed. države so morale poleg nju vzdrževati tudi Nsm-cljot ki pa ima sama dovolj agresivnosti in zmožnosti, 4* se opomore čim okupatorji odidejo. V Washingtonu Vi se odločili, da ker m Sovjetsko sveso ne bo kakega prenehanja x "mrzlo vojno ', ln ker mora taki vojni prej ali alej slediti i "vroča vojna", pa naj pride spet Nemčija v prvenstvene vrste zapadna Evrope. Prišla Je. Obnovljena je spet za kapitaliaem in na bo dolgo, ko aa bo tudi mllltarUIrala. Toda kaj pa vzhodna Nemčija, ki Jo pod sovjetsko okupacijo? Teoretično sedaj sicer na več, ker Je t odi vzhodna Nemčija postala "neodvisna" republika. Tako so ssvezniki, ki so pretepli Hitlerje, Mussolinija in Hirohita, spet tam kakor so bdi pred drugo svetovno vojno Oziroma na riahšem. Največ radi tega, ker si med sabo nim nič več zaVezniki temveč' tekmovalci v igri kdo bo žase NčmčljJ pridobil plasti. S saje Progresivnih Sfavenk krožka š». 9 Chicago, IU. — V petek 11. novembra je imel naš krožek Progresivnih Slovenk št. 9 zelo lepo sejo. Poleg rutinskega sporeda je bilo zelo zanimivo poročilo blagajn ice Glorie Bohinc. Igra "Trije vaški svetniki' Je bila velik uspeh. Čistega prebitka — do te seje — je bilo že nad $500. Članice so na tej seji tudi pokazale, da razumejo pomen svoje organizacije in so prispevale domu slepih otrok v Ljubljani $200 in za Zavetišče Malke Beltveče $200. Ne bomo poslale tja denarja ampak nakupile tukaj reči, ki jih žele in potrebujejo. Precej časa je bilo posvečenega razpravi o bazarju, ki ga bomo imele v soboto tretjega decembra v Slovenskem delavskem centru. Pripravljalni odbor se snide v Centru v pondeljek 28. novembra ob pol osmih zvečer. Mrs. Hana Slamnik, 2649 No. Bisel St., je obljubila, da bo oddala vsa darila, ki jih bodo prispevale članice na severni strani. V Ciceru Je to nalogo sprejela Elizabeth Kure, naslov 1804 W. •1st Ct., v Clarendon Hillsu pa Josephine Potočnik. Rezervirajte si torej soboto 3. decembra. PBOSTOR — Slovenski delavski center. Postrežba bo izvrstna. — Angela Zaits Smeti ilčajo v tujih očeh, bruna v tvojih m vkUjs Nemalo mešetarjev s prepričanji sodi druge ljudi po sebi. Ker so sapii brez značaja, so prežeti sovraštva do onih, katerim prepričanje ni prašna beseda. Brosriačelneži ao ponavadi veliki zd^ažbarji in imajo cele vrače osebnih ambicij. Njihova taktika Jo odeta v hinavstvu in v naselbinah povzročajo mnogo k vara. Najboljša garancija proti njihovi sastrupljevalni taktiki je zadostna poučenost med ljudstvom. Kdor je prepričan, da ima prepričanje,, se mu ni treba dhr bati, da ga mu kdo ukra nik d< ali ga iVtu obnese vihar. J* odn< Carranze. Z Venestucijanom Carranzom v sedlu v narodni palači, je nastalo vprašanje, kdo bo gospodar Mehike? Francisco Villa se je ustavil s svojo vojsko nekaj milj od glavnega mesta ter se zaklel, da vrže Carranzo s predsedniškega stolčka. Carranza je poslal generala Obregona v glavni stan Villove armade, da naj ta na kakšen način pogovori "Panča" za premirje. Obregonu se je to začasno posrečilo. Pančo ga je%celo objel kot svojega tovariša. Ali komaj je Obregon odšel s svojim vlakom, že je Pancho brzojavil naj na bližni postaji vlak ustavijo in ob enem poslal za vlakom četo jezdecev z namenofn, da Obregona ubijejo. Obregon. sluteč nekaj takega, je s svojem spremstvom vlak zaplenil ter pobegnil v glavno mesto. Doba anarhije S koncem leta 1914 do leta 1916 Je vladal v tej nesrečni deželi oborožen nered. Kdo bp mož na konju? Kdo bo predsednik. Carranza, Villa. Obregon ali Zapata? Tu pred seboj imam eno najboljših knjig iz te dobe, pod imenom "El aguila y la serpi-ente" (Orel in kača). Spisal jo je eden najboljših mehiških pisateljev — Martin Louis Guzman, ki se je kot mlad kadet udeležil te borbe. Knjiga Je prevedena tudi v angleščino in da v resnici pravo sliko te dobe. Neki drugi mehiški poet, revolucionar Mariano Azuela, pa je v oni dobi dejal: "Villa? Obregon? Carranza? Kaj me briga! Jaz ljubim revolucijo kot ognjenik v erupciji. Jaz ljubim ognjenik zato, ker Je ognjenik, revolucijo zato ker je revolucija! Kaj me briga če ostane kamen na kame-nu od zgorej ali pa spodaj po izbruhu. Zame nimajo pomena" V oktobru leta 1914 je bila sklicana konvencija v Aguasca-lientes, v namenu, da se prepreči civilno vojno ln da se predsednika republike legalno izvoli. Carranza se ni hotel udeležiti tega zborovanja. Ostal je v glavnem mestu. Pančo se ga je udeležil ter s sabo privedel svoje "dorados" (konjenico). Po daljšem prepiru je Vlila izjavil, da je pripravljen izvršiti samomor v prid, republiki, pogojno Če isto izvrši tudi Carranza. Končno je konvencija • izvolila generala Flilalio Gutiereza za začasnega predsednika. Ali Gutierez nt imel ne volje in, ne moči za ta Pančo sam se je obnašal kot kakšen orientalski padišah. Med tem je tudi Venustiano Carranza doli v Vera Cruzu spoznal, da je treba spreobrniti svojo desničarsko naturo in priznati pravi karakter mehiške revolucije. Pri tem sta mu zelo pomagala Luis Cabrera in pa Obregon. Takoj zatem je Carranza izdal par radikalnih agrarnih odredb in Obregon je pa pridobil iadustrijalne delavce na svojo stran. In na ta način je izgledalo. da je Carranza pravi revolucionarni voditelj in Francisco Villa reakcijonar ter lutka Wall Stritskih bankirjev. Med tem ko so se vršila pogajanja v Združenih državah za priznanje Villove vlade, je general Obregon udaril in pošteno pretepel "villiste" pri mestu Puebld in nato odrinil proti glavnem mestu. (Nadaljevanje v prihodnji številki.) Značaji in preobrati Na svetu je le malo značajev, ker jih kapitalistični * sistem sploh ne rabi, nego bazira na premoči gospodarjev, nevednosti mase in na neznačajih šola nega ljudstva. Ako človeštvo hoče te razmere spremeniti, mora postati bolj značajno. Brez tega preobrata v miselnosti ne bo socialnega preobrata. VVVWWWVVVVWWVVWWWV m§ ne gre Kako to, da se vaditelji unij po vsakih volitvah v politične urade baba je s "svojimi" zmagami, po volitvah pa se pritotu-jejo o neizpolnjenih obljubah zmagovitih "politišnov", to ml nikafcpf ne gre v glavo! Le kako, da se V vsej tej dolgi dobi nlao v politiki ničesar naučili, tudi Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) Zdaj je Koren dobro vedel, da jo je zavozil. S takimi koncepti pri Svetem Ivanu ne samo da ni bilo mogoče živeti, marveč si je podrl vse nade za bodočnost. Kakor se je nekoč posmehoval Klemencu zaradi njegovih "prerokovanj" o bodoči svoji poti, in naj se je še tako upiral, je zdaj vedel, da je to res in je zanj samo še ena pot: resnično se pošmoniti, postati nekoč tajnik in ne dopustiti, da bi samo Suš-nik vladal! Nadmodriti Smona in vse druge in jih spodriniti! Samo to je, ali pa poginiti! Ni imel več prijateljev in je zato sovražil tudi tiste, katerim je nekoč toliko pomenil in ki so mu toliko darovali. Vedel je, da bo poslej bil en sam boj z vsemi in je malo pomembno, kakšne ideje zagovarja. Kakor je mrzil Smona in se mu je upiralo, če ga je zagledal, se je vendar premagoval in se pogovarjal z njim. Ti pogovori niso bili več "prijateljski" kakor nekoč, pač pa je Koren vrtal v njegovo dušo. Čedalje bolj se mu je razodevala vsa umazanost Smonove duše, kar pa je ta znal skrbno skrivati pred svetom. "Ti prav za prav nimaš nikake morale," mu je rekel nekoč. "Kadar te gledam, se mi zdi, da si kakor navadna žival, ki pa dobro zna vse skriti . . ." Tu v njuni sobi je Smon vedno sedel pri mizi, da je lahko iztegnil roke. pri tem pa gledal na posteljo, kjer je ležala Zofija. Zagledal se je v Korena. "Pa kaj sleherni dan prihajaš raina nev z istimi očitki," je dejal. "Saj bi že lahko sprevidel, da me vse to ne razburja. Morala je vendar potrebna za tiste, ki brez nje ali ne morejo živeti ali pa brez nje izkoriščati ljudi. Župnik jo mora imeti. Jaz jo moram imeti v razredu, tudi pred ljudmi tu in tam. Samemu pa mi ni potrebna. Imeti jo morajo tucji preprosti ljudje. Povedal ti bom primer: poznam dve vrsti fižola, enega, ki mu moramo dati oporo v podobi palice, čeprav je palica suha in sama ne zeleni, drugega pa, ki rase in rodi brez palice. Obema pravimo fižol, oba rodita in če ju jemo, ne vemo, kateri je rasel ob palici in kateri brez nje in se po tem tudi ne sprašujemo, kadar smo pri mizi. Tak fižol s palico si ti. Ti v bistvu ne poznaš morale, toda brez nje ne moreš živeti. — Nekoč so mi, bil sem v Škofovih zavodih, vte-pali v srce in glavo moralo. Verjel sem, da je tako. V življenju pa sem dognal, da morala sicer je, ker so jo ljudje ustvarili in jo uzakonili, da pa pameten človek lahko živi brez nje. Videl sem tudi, da jo ljudje imajo sa- mo zaradi videza, da pa jo takoj vržejo v koš, če je priložnost. Pred svetom jo priznavam tudi jaz. Mar naj se prepiram z župnikom? Saj nisem klemenčevsko pleme, ki misli, da se mora z župnikom bosti zaradi maše. Jaz grem k maši. Nisem klemenčev-ski trap, da bi zaradi tega bil premeščen ali celo odpuščen. Isto kakor jaz, počneš tudi ti. Hodiš posedat v klop za gospodo, da te ljudje vidijo, po maši po-stojiš pod lipo, in vendar v bistvu ti ne veruješ v nobeno teh stvari; ne samo to, ti živiš proti vsaki morali, a nočeš, da bi ljudje za to vedeli. — Dragi moj, mi vsi sleparimo! Župnik in jca-plan prav tako sleparita, če ne celo bolj! Če bi sveto verovala, bi nas s palico nagnala iz cerkve, ker dobro vesta, da hodimo tja sleparit ljudi. Ali njima smo potrebni, da lahko kažeta pred ljudmi, češ poglejte, tudi gospoda je verna! Prepričan sem, da bi še Klemenčevima odpustila njun komunizem, če bi hodila v cerkev! Vsi učitelji sleparijo, in ljudje sami sleparijo: mnogi hodijo k maši zaradi župnika, pa ga tako vlečejo za nos! Če bi mogel svet vsaj za en dan prepričati, da je morala laž in naj živi vsak, kakor se mu zdi, bi videl, ljubček, kaj vse bi se dogajalo na tej naši žemljici! — Ti na primer slepariš vse življenje, živiš z Zofijo proti vsaki morali, koruzniško, a prihajaš in očitaš meni. Jaz sem proti tebi nedolžen --." "Omenili ste Klemenčeva," se je nenadoma vmešala Zofija. "Potemtakem sta edino ona mo- "Kaj še!" je odvrnil Smon. "Klemene prav dobro ve, da je morala človeška iznajdba, za danes še brezpogojno potrebna. Kakor so potrebne železnice in ceste, da hodimo in se vozimo po njih; če bi pa znali letati, bi ne potrebovali ne cest ne železnic. To tudi jaz vem, ampak medtem ko on z Gizko hodi po cesti, jo jaz in ti. Korenček, mahava po vratnicah in tratnicah in kjer koli, ker se nama tam zdi bolj mehko. In le pred ljudmi stopiva vselej na cesto!" Zasmejal se je. "Toda zdi se mi, da ti nalašč hodiš, kakor praviš, po travnikih, in to najrajši.po tujih travnikih. Res je, da ljudje sleparimo, ali vendar se mnogi trudijo, da bi bili pošteni. Tebi pa prijajo umazanije, in to, čim večje so." Smon ga je pogledal, nato pa se zasmejal. "Tudi tebi, tudi tebi, Jožef," je vzkliknil Smon. "Naposled, kaj pa imam od tega življenja? Da zabijam butcem v glavo znanje? To počnem zaradi službe, sicer pa mi je malo mar, če se PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI . USTANAVLJAJ7? NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 66 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 J Naročnina ma Zdmšeae drftavo (isvmemšl Chicaga) ln - : 18 so aa leto; 14 00 n p4l lita; St 00 aa »strt leta; aa Chleage la • Cook Ce„ 19.10 m oele later $4.1 S aa pol Ista; aa Inosemstvo $11. e o o o o o o o o o o o o o o s o *oeeee< Naslov sa list In tajništvo jo: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAOO 23, ILLINOIS ,i!f . :i .i 'ililo i o o o o o • o o o o o o o o o o o o o o o o o o o s o o o • človeštvo še ta dan povrne v popoln analfabetizem. To je navaden balast. Ne ptrebujem ne idej ne sistemov. Pa saj tudi tebi ni do tega. Tebe grize nekaj drugega: Zofija!" "Pustite mene pri miru!" je vzkliknila Zofija. "Vam nič nočem. Omenil sem vas, ker ste jedro Korenove jeze do mene. Zelo rad bi me oblatil v vaših očeh. Pa se malo menim za to jezo. Stvar je preprosta. Zofija mi ugaja, pa kaj morem zato? Če bi mi katera druga tako ugajala, bi hodil tja. Zakaj pa bi se ne smel zaljubiti v Zofijo? Nisem jaz kriv." "Ne govorite o meni!" je rekla Zofija. "Smon in ljubezen!" Smešno se vam zdi," je rekel smehljaje Smon, "in vendar je resnično. Mnogo bolj ko pri Korenu! Ampak vse to razpravljanje nima nikakega smisla. S korenom govoriti o morali, z vami pa o ljubezni! Ta največji ne-moralist, ki je zapustil ženo in dva otroka usodi, govori istočasno o morali in ljubezni! Razumem, . da se moški naveliča žene, ne morem pa razumeti, da se naveliča otrok. In vi govorite o ljubezni! Morda ste kdaj v življenju res ljubili, ko vam je bilo šestnajst let, ali pa še prej. Stvar s Korenom pa je navaden preužitek! Tudi Koren ni nikdar ljubil vas !Morda se je zdaj za-trapal v vas, ker ne more več izbirati! Koren je navaden goljuf in slepar. Mnogo večji od mene. Moja čustva do vas so preprosta, nič jih ne prikrivam. Drugod pa ne sleparim. On pa je povrhu še politični in življen-ski slepar, kriminalec, če hočete! Mi vsi skupaj smo navadna tolpa in če bi ljudje imeli malo več razuma, bi nas vse pognali. Samo on pri vseh umazanijah govori o idejah, jaz pa kaši, ki jo jemo, pravim kaša! Le glejte velikana in svetnika v svojem Korenu! Ni daleč čas, ko bo prijadral za mano in me bo posnemal! Postal bo drugi Smon!" Koren se je zdrznil. "Kako si rekel?" je vprašal hlastno in razburjeno.* "No,' da boš postal drugi Smon. Zakaj pa sprašuješ?" Koren je pobesil glavo in razmišljal, nato pa dejal tiho: "Presenetil si me. Nekaj podobnega sem že slišal . . ." "Kdo pa ti je rekel? Pa ne Klemene?" Koren ga je začudeno pogledal. "Prav on," je dejal. "Nasve-toval mi je, naj se pošmonim—." Smon se je zakrohotal in se nagnil nazaj na stolu. "Ti," je rekel naposled bučno, "to ti je pa imenitno svetoval! Kaj boljšega ti ni mogel, razen ako bi ti svetoval, da se poklemenčiš. Ali hodiš pogosto k njemu v šolo?" "Sovražnika sva si vendar—." "Pa kaj imata~vedno s tem Klemencem?" je vprrfala Zofija razdraženo. "Mar je to kak bog ali kaj?" "Ne," je odvrnil Smon, "am pak kaj navihana barabca, bi rekli Ljubljančani. Če hočete da vam bo prerokoval usodo pojdite k njemu. Samo zardet ne smete, če bo kaj povedal, ker bo mislil, da ima prav. Korena je zelo hitro ujel" "Bolje: tebe," je odvrnil Koren. "Komaj te je videl, ti je že bral z nosa, kaj si in koliko veljaš." "No, pa imej prav, da se ne bova prepirala. A kaj je še povedal o meni. Prav radoveden sem, kaj ta trap govoriči," je dejal Smon. "V glavnem, naj se pošmonim, ker se mi bo potem dobro godilo." "Zakaj mi tega nisi povedal, Jožef?" je rekla užaljeno Zofija. "Saj ni tako pomembno, le zdaj sem se spomnil." (Dalje prihodnjič) a "What, another raise! You just hod one six years 090." Z UPRAVNIKOVE MIZE NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost Anton Udovich Že minuli teden je bilo poročeno, da j* glasi: "Dragi mi Udovič: Priloženo so štirje oglasi za v koledar, sporoči mi, če ni prepozno, bom poskusil dobit še nekolikb. Včeraj je bil L. Barborich pri meni in je rekel, da je že prepozno; to-raj odgovori mi takoj. Prej nisem mogel, sem bil bolan. So-družni pozdrav!" In podpis, Jože Radelj. Pismo je bilo poslano v soboto 5. nov. Ko sem to prečital, mi je globlje seglo kot prvotno, ko sem bral novico, da ga ni več med nami. Mislil sem si: Kako rad bi ti jaz odjisal, prijatelj, a prepozno je. Ne toliko za koledar, kot pa zate, ki si še hotel pomagati tej ustanovi in Am. družinskem koledarju, ko si bil že na pragu v večnost. Rad bi ti pisal in se ti zahvalil za trud, pa ne vem naslova. Tja, kamor si šel, ne dostavijo pisem. Zato te ohranimo v živem spominu. Vsem prizadetim pa naše globoko so-žalje. . t Zdaj pa spet naprej z rednimi poročili iz prošlega tedna. Chicago, HI.: Frank Udovich je obnovil naročnino. Berwyn, III.: Neimenovana prispevala $3 listu v podporo. Izročila Angela Zaitz. De Pue, 111.: John Resetich je obnovil naročnino, prispeval v tiskovni sklad $2 in naročil koledar 1950 ter ga ob enem tudi plačal. Dearborn, Mich.: Mary Knez je obnovila naročnino in poslala $4 listu v podporo, sta jih prispevala sama $2 in John Plah-tar $2. Detroit, Mich.: Josef Korsic je poslal dve naročnini. Cleveland, Ohio: Josie Žakraj-šek je poslala oglas v koledar za društva 137 SNPJ in znesek zanj. Kdmond, Okla.: Frank Kna-felc je obnovil naročnino in prispeval v tiskovni sklad $2. Detroit, Mich.: John Zornik je poslal še en oglas v koledar. Dilliner, Pa.: Anton Kolins je obnovil naročnino. Meadowlaads, Pa.: Andy Mar-tincic jo obnovil naročnino. Finleyville, Pa.: John Klobu-char je obnovil naročnino, poslal Nick Triller. Helper, Utah: \nna Sugar je obnovila naročni 10. Rock Sprtngi, Wyo.: John Jereb je obnovil naročnino in prispeval listu v podporo $2. Poslal Frank Remitz in naročil 20 koledarjev. # Superior, Wyo.: Louis Jerasha je poslal znesek za koledar, katerega sam poslal. Sheboygan, Wis.: Anton De-bevc je obnovil naročnino, katero je izročila Angela Zaitz. Milwaukee, Wis.: Frank Perko je prispeval v tiskovni sklad $5 in John Jenko $1. To vsoto je izročila Angela Zaitz. i V Jože Mentonovem dopisu v Prosveti, v katerem opisuje svoje opazovanje in doživljaje v Jugoslaviji, sem med drugim čital, da Prosveto redno dobiva v Jugoslavijo. Proletarca pa nobenega. Presneto čudno, da se ta revček tako rad zgubi. Saj tam« so proletarci na krmilu in imajo proletarsko vlado, pa da bi ta list ne bi bil dobro došel med takimi ljudmi, katerih pravice je vedno in jih še zagovarja, ki se je ves čas svojega obstanka boril za delavski pokret, pravice malega človeka! Ali je pa mogoče tako dragocen, da kdor ga dobi v roke, da ga ne da naprej. Najbrš bo kaj takega- Koledar, ki sem ga poslal iz tega urada 15. julija t. 1., jo do 17. okt., ko je bilo poročilo pisano, tudi še ni primahal v Ljubljano. Iz Jugoslavije pa pridejo vsake vrste listi in revije, pa nam vse dostavijo; četudi imajo gor naslikan srp in kladivo, ker takih znakov se tukaj boje — dasi je tako orodje za obstoj človeka potrebno. Mogoče zato ne marajo takih znakov tukaj, ker imajo dovolj vsake vrste strojev. Srp in kladivo je pa le ročno orodje. To kar pišem od tu naprej, ne spada v to kolono, vendar pa spada v ta list in zato kar tukaj nadaljujem. Pred tedni smo pisali in vabili na koncert pevskega zbora France Prešeren. Zdaj je vse to za nami in se tem potom zahvalim v imenu zbora vsem, ki ste na kakoršen koli način pripomogli do tako sijajnega uspeha. Vsi, ki ste bili navzoči boste potrdili, da najbrž ni bUo še na nobenem koncertu kakega slovenskega zbora v Chicagu toliko ljudi, kot jih je bilo ta dan; tudi v Clevelandu ne, čtudi je tam slovenska metropola. Urednik Proletarca se mi je pritožil, da ni mogel dobiti sedeža, tako ga tudi marsikdo drugi ni imel. Vendar je vse izšlo povoljno saj s strani zbora. Ako ni bilo za koga udobnosti, naj nam oprosti, ker mi smo želeli, da bi se lahko vsak zabaval, a vsled velike gneče je bilo to težko. Priznanje pa ne gre samo po-setnikom pač pa tudi delavcem, ki so z vso marljivosti pridno stregli navzočim kolikor mogoče v vseh oddelkih. Kuhinja, bara, prodajanje čipsov, vstopnic, pobiranje istih. Pečenje potic, ki jih je bilo polne mize in vse druge predpriprave, ki so vezane s tako obširno prireditvijo. Koliko požrtvovalnosti od strani nekaterih naših častnih in podpornih članov in članic! Mnogi so delali na dan priredbe 12 ur, kar obžalujemo, ker ižemamo naše dobre moči do skrajnosti; pa se včasih jezimo čez kapitalizem; saj sami nismo nič boljši ob gotovih slučajih. Morali bi vpreči več naših članov in bi delal vsak en čas, pa zdaj je prepozno. Vse kar morem reči je— hvala vam najlepša! Večina izmed nas pevcev smo bili že na delu od 8. ure zjutraj, pa do tretje ure popolnoči. Plačo bomo dobili vsi eno; kot Prešernove! žrtvujemo skupno za v dobrobit celote. Dokler smo pripravljeni to vršiti, bomo ia imeli priredbe kot je bil U jubilej. Kadar ne bomo hoteli -r, ali pa ne bomo mogli>veČ*delati, pa nc bomo imeli nič; takrat bomo dremali vsak v svojem kotu in se spominjali z radostjo onih dni, ko smo delali po 18 in več ur in si mogoče želeli, da bi še imeli iste prilike. A kadar se enkrat odneha je težko zopet začeti. Lepa hvala tudi onim, ki ste prišli iz oddaljenih krajev, kot iz La Salle, 111., iz Milwaukee, Wis., ter raznih drugih krajev, še celo iz Springfielda, 111. Joseph Ovca s soprogo in prijatelji, katerih ime se pa žal, nisem zapomnil. Saj se mi je kar vrtelo več ali manj ves dan, pa ne od pijače. Prvi učitelj zbora Prešeren je bil tudi med nami iz Stauntona, 111. Človek bi se rad malo pogovoril s tem in onim, ko pridejo tako daleč; pa kot že rečeno, žal — ni bilo časa. Upam, da nam bo vse oproščeno. Zdaj pa z delom naprej za bodoče, ker organizacija je ravno tako kot ura, je dobra samo tako dolgo dokler gre in kaže pravi čas. Kadar se ustavi ali začne zastajati, potem nima več svoje veljave. Toliko za danes. Stotisočaki v nič radi sontimontalnosti - gre so za Bolo hišo Predlanskem je posebna komisija arhitektov — imenova od kongresa, poročala, da se bo nad Trumanovim stanovanjem v Beli hiši strop udri. Da je vsled tega predsednik svoje življenje v nevarnosti in tako se je pričel nov "raket". Predsednik se je iz te nevarnosti preselil v Blair House, ki velja v Washingtonu za sijajno in za zgodovinsko palačo. Treba je Belo hišo podreti, so rekli nekateri arhitekti, ker to bo več milijonov ceneje kot pa če bi to staro stavbo prenavljali. Koliko ceneje? Najmanj dva milijona dolarjev. In za potrošeni denar bi dobili palačo, ki bi kaj pomenila. Čemu zapraviti milijone zgolj zato, da obvarujemo palače, ki niso prilagodne za ničesar kot za spomenik? - Ampak mi Belo hišo hočemo "obvarovano" v obliki kakor je bila zgrajena. Arhitekti so rekli — to se prav lahko stori in stalo vas bo nekaj milijonov dolarjev več kot pa če sedanje ne pcglerete in do kraja novo zgradite v prav taki navidezni obliki. Ni šlo. Belo hišo bomo le prenovili, zato, da bodo ljudje mislili, da je stara ostala. Pa je nikoli več ne bo. Le vnanji zidovi bodo slični starim' Agencija Common Council piše o tem: Kongresni odlok, da se ohrani Belo hišo v kolikor mogoče starem slogu navzlic za moder nizacijo stavbe, je veČina Američanov odobravala. Načrt je, da se Belo hišo prezida in obnovi tako, da bo negorljiva ali zaščitena proti požarom ter da bo tudi v drugih ozirih odgo-v a r j a 1 a sedanjim potrebam. Američanom je priljubljena ta stara in dostojanstvena palača, v kateri so preživeli svoje predsedniške termine vsi naši predsedniki od drugega predsednika Johna Adamsa naprej. Bela hiša je pravzaprav last vsega ioTTi t11 mTi i i i i i i m i h i i i ameriškega ljudstva. Prezidava Bele hišo bo stala okrog $5,400,000. To je $675,000 več nego bi stala nova stavba po vzorcu stare Bele hiše. Prezidava bo stala več, ker je bil odobren načrt, ki zahteva večje inženirske izvedbe, po katerih bodo ohranjene znane stare zunanje stene, dočim bo notranjost palače predelana v varnejše bivališče prebivalcev Bele hiše. Preden bodo pričeli z delom na znotraj, bodo napravili dvaindvajset čevljev globok temeljni zid iz konkrita. V te temelje bo vloženo podnožje za moderno jekleno ogrodje stavbe. Skopali bodo tudi podklet, katere je Bela hiša zelo potrebna v svrho shrambe in instalirana modernih naprav. V notranjosti bodo skušali ohraniti Beli hiši staro lice v znanih velikih sobah, kakor so vzhodna dvorana, plava dvorana in velika jedilnica za državne obede ter druge sobe. Nekaj pretirano natrpanega starega okrasa soban bo izginilo s prezidavo. Sicer pa Bela hiša sama na sebi ni bila sezidana v kakem razkošnem slogu, pač pa v bolj enostavnem arhitektnem slogu, ki je bil rabljen v dobi štirih angleških kraljev Jurijev (okrog 1715-1800.) Najti je še mnogo stavb iz kolonijalne dobe, ki so zidane v tem slogu, znanem pod imenom georgijanski slog. Četudi bo prezidava napravila precejšnje spremembe v notranjščini Bele hiše, se to ne bo mnogo poznalo, ko bo delo dovršeno, razen na velikem stopnišču med ceremonijalnimi sobanami in predsednikovimi družinskimi prostori na ' drugem nadstropju. .To stopnišče bodo predelali, da bo izgledalo lepše —preden se je predsednik Truman preselil z družino v Blair House, se je podporna stena tega starega stopnišča že pričela krušiti. Po načrtu za prezidavo bodo preurejene tudi kuhinje in velika stara kuhinja pod North Portico bo restorirana. L. 1935 so napravili iz te kuhinje tri prostore, v katerih se je pripravljalo hrano za osobje Bele hiše, za goste, predsednikovo družino itd. Po novem načrtu bo ta prostor, ki meri 48 čevljev v no in 28 v Širino, spet izgledal kakor za časa Abigail Adamso-ve, prve "prve žene" t? dežele živeče v Bili hiši. Za njene dobe je imela ta ogromna kuhinja velik kamin, ki so ga rabili tudi za kuhanje, dočim so v veliki peči iz opeke lahko pekli in pripravljali kuretino, mlade pujske, purane itd. Zdaj ta restorirana kuhinja ne bo več služila v prejšnje svrhe, pač pa bo ohranjena kot zgodovinsko važen del stavbe. Predsednikovi družinski prostori bodo modernizirani v toliko, da bodo instalirane moderne kopalnice, knjižne omare in podobno. Gornji del Bele hiše je že bil predelan in bodo obnovljeni le podovi in sobe tretjega nadstropja bodo nekoliko preurejene. Obnovitev in prezidava Bele hiše bo vzela kakih 18 mesecev. Ne d rii Kapitalistični dnevniki dolže v naročenih člankih "socializem" v ameriški, avstralski in kdosigavedi še v kakšnih vladah za svetovni ekonomski polom. ............Ill.......UM Mešan pevski zbor ZARJA priredi koncert ih vprlzori opereto "Kmeta ali meičana" na ZAHVALNI DAN v četrtek 24. nov. Priietek ob 4. pop. v avditoriju Slovenskega narodnega doma, St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Vstopnic* v preprodaji 85«. Pri blagajni $1. P« sporedu prosta in plosna zabava. Igra Sokacb-Habat Tunomixors orkostor. V prizidku bo postroibo sa vm. NA ZAHVALNI DAN VSI V AVDITORIJ SNDI PEOLETAMC Nov«,W 1«, X»<» ČASNIKARSTVO Zbral in spisal Zvonko A. Novak Časnikarstvo je obsežen po-(|ia, oe mor$ biti dober novinar, jem in označuje posle, ki so potrebni za proizvajanje javnega lista. V svojem širšem pomenu je poklic in obrt obenem, vendar pa se ime časnikar omejuje le na tiste, ki se pečajo z uredniškimi, noviškimi ali književnimi opravili časniŠkega izdelovanja. Časnikarstvo zbira in poroča vesti ter razširja poročila o dogodkih in mnenjih posamezni -kov in skupin. V tem spisu se rabi za časnikarstvo tudi izraz novinarstvo ati žumalistika, ker pomenijo vse tri besede isti pojem. Pošteno in razumno novinarstvo je eden naj izdatnejših po-močkov za pospeševanje in> Ši-r e n j e prepotrebne izobrazbe med ljudmi, ker je pač izobrazba nekaj $istp pri prostega in enostavnega, s čimer človeška družba boljša in izpopolnjuje. Časnikarska sredstva niso za-stran tega samo pripomočki za zbiranje in razširjevanje novic, nego so tudi ustanove z Ustnimi političnimi smernicami, nosijo odgovornost dalekosežne važnosti ter vršijp potrebno poslanstvo, ki je silnega pomena *& vse Človeštvo. Časnik je voditelj in služabnik obenem: voditelj zato, Her pomaga ustvarjati javno mnenje, oblikovati misli in vzore ljudskih množic ter seznanjati svoje čitateljstvo s skrbno sestavljenimi poslanicam^; služabnik zato, ker izhaja iz ljudstva, kateremu s)uŽi s tem, d* mu iskreno predstavlja javno mnenje. za kar ga podpira narod z naročnino in oglasnino, da mu je omogočen obstanek. Novinarska umetnost zahteva korenito izŠolanost, obsežno znanje in tehnično sposobnost. Vse to pa mora biti prežeto z resničnim zanimanjem. Kdor Je mor-dfc sposoben, a mu manjka zanimanja ta novinarstvo, ki se mu posveča le radi vsakdanjega^ kra- pa če je Še tako izšolan in učen. Nasprotnq pa tudi ne more biti nihče posebno znamenit časnikar, če njpia temeljite podlage, Če pogreša znanje in teh-nično izurjenost. Strokovna sposobnost se da doseči na ra^ne načine; včasih se pridobi v kaki naprednejši novinarski Šoli, kjt?r sc urijo dijaki y časnikarskih poslih kpt člani uredniškega osebja pri kaki qpvini, reviji, mesečniku ali drugi perij odični publikaciji; v^krat se pa da prisvojiti takšna izurjenost, če se človek vadi v žurnalistiki pod nadzorstvom ali kot vajenec v področju uredniškega delovanja pri tem ali onem listu. Pri slovenskih časnikih v Ameriki imamo sedaj največ takih urednikov in časnikarjev. Novinarska stroka terja od človeka, ki se ji posveti, zmožnost za razumevanja in poročanje vseh vaincjŠih dogodkov v življenju in razmerah revnih in bogatih in visokih Novinar mora vedeti, kalfo je prav tolmačiti značilno šušljanje vaških in mestnih govori^, izluščiti pravo jedro iz njih in to spraviti v obliko zanimiv* Up dostojne vesti. Zelo valno Je tudi naslavljanje in razvrščanj^ raznih novic. In seveda Je tudi v tem potrebna izurjenost Mladenič ali mladenka, ki se r^sno misli posvetiti časnikarskemu poklicu, se mora najprej temeljito pripraviti zanj. Kajti časnikarski posli se pečajo z življenjem v Vseh ozirih in okolščlnah in časnikarju bo v njegovi službi močno prav prišla raznotera zaloga njegovega znanja." ' Nov inoznanstvene šole, ki jih je v tej deželi že dobršno Število, se neprestano boljšajo in izpopolnjujejo. Zato se tisti, ki jih dokončajo, v poste vajo pri Ustih, kadar je to ali ono mesto izpraznjeno v ojihnih oddelkih. v (Konec s 1. strani) x Nasproti se je oglasHa kotoliikQ cerkev in dviani-la proti tej "grešni" teoriji vifc in fcik. Izmed 80 milijonov japonskega prebivalstva je katoličanov samo 130 tisoč. Torej malenkost. Toda ta skupina ima oporo katoliško cerkve v led. driavah ip radi tega je general MacArth/ui S Trumanovo administracijo vred v zagatah. Uradno se ameriški okupatorski oblastniki na Japonskem izražajo, da ne "propagira jf" kake ptrodne kontrole in da so zakoni, riq y y*tjqyi nji v pf id, notranja zadeva japonske vlad* in japonskega ljudstva. A med sabo pa praviio ameriški oblastniki: Čemu naj 130,000 japonskih katoličanov ukazuje osemdeset milijonom Japoncev (ta||° ¥ fW fcelinsko življenje ter tpfllna odnašajo? Sicer bi bih japonski katpliiani brez moči, ako jih ne bi podpirala v led. Vržavgb katolika hierarhija s kardinalom Spelimanom načelu - torej P'fluxta ljudi, ki ie za celibat, a od drugih pa Jtot*, da nai imajo Otrok toliko kpHkor jim jih Bog "hoče dati". Uradniki japonske vlade, ki imajo oplogp prfati se s takimi ifč-fm, sa po svetu, predvsem v led. državah, v hanciji, v Avstriji in drugje, poslužuje porodnp kontrolo, torej čemu m je ne bi smeli tudi Japonci — sebi v dobro? SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenski knjigarna v £«d. drwfth Pišite M cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS ' Dijak, ki je dobro podkovan v žurnalistiki, pozna književnost, zgodovinp, vlado, ekonomijo, politično zjiapost, enega ali več tujih jpzikov, piše dobro in enostavno angleško prozo ter je seznanjen s sočasnimi dogodki in mu je znanih po imenu največ osfjb v vesteh, najde najlaže kako dplo pri listih. Znanje tujijh jezikov sicer ni neizpgibno potrebno, ali je pa v veliko pomoč takim, ki bi bili račji poročevalci v kaki, tuji dpjeli. Tudi stenografija ni, bistvena; toda kdor jo zna, mp pride močpo prav, kadar mu je treba zapisavati navedbe is javnih govorov, razgovorov itd- Tisti, ki nimajo potrebnih tečajev v novinoznanstvu, a vseeno skušajo dobiti mesto časnikarskega poročevalca, naj se rajši poprej temeljito seznanijo s časnikarstvom kot znanostjo, preden si ga izberejo za poklic. Novinarstvo je važen in vzvišen poklic, dokler ga kdo ne izrablja v samopašne, grde, nepoštene namene. Ono je v svojem bistvu nadarjenemu in izurjenemu človeku navdihnjena naloga v službi človeštva in njegovih vzorov. V bojih proti za-sužnjevanju i n izkoriščanju ljudskih množic po kapitalističnih deželah, proti hudodelstvom, pokvarjenosti »in nenravnosti, v splošnih prizadevanjih in stremljenjih za napredkom, za enakopravnostjo in uvedbo resničnega krščanstva po načelu pravega bratstva, v borbah proti verski nestrpnosti, proti nasilnosti in samopašnosti, v boju za politične in gospodarske svobodščine, v vseh teh hvalevrednih pokre-tih najdemo na prvem mestu časnikarje, publiciste, ki so si pridobili nevenljive zasluge za celokupno človeštvo. Za časnikarje so zato sposobni le skromni ljudje, ki niso naduti, napihnjeni in domišljavi, ki jim je časnikarstvo z njegovimi idejami vred edini namen, ne pa sredstvo za dosego drugih ciljev. Pravi časnikar sledi le klicu »dej, klicu bujnega, čvrstega in zdravega življenja, ki je daleč proč od kake pohote. On razsvetljuje, vžiga, izpodbuja in bodri In le tisti, ki ljubijo luč bistrega duha, ogenj iskrenega srca, duševno zdravje in moralno čistost, so njegovi resnični prijatelji in pomočniki. Ameriški dnevnik je med prvim stoletjem svojega obstanka privabil v svoje uredniške prostore može raznovrstnih značajev in sposobnosti. In tu so bila preskusna tla zanje. Bili so med njimi ^elo nadarjeni, bistroumni, podjetni in plodoviti možje ali, poleg teh pa tudi taki, ki niso hili bogve kako bistre glave. Nekateri so se pospeli s svojo pridnostjo in vztrajnostjo do vodilnih mest v deželi. Drugi so se s pomočjo političnih vplivov zlahka poslovili od uredniške tqize ter zlezli na sedeže naših mogotcev v javnem življenju. Pretežna večina naših novinarjev pa je nadaljevala svdje delo v manj opaznih vlogah novinarskega poklica, koder so ostareli, osiveli ter postali nekam sitni, betežni, čmerikavi, godrnjavi, če že ne celo odurni in mahedravi na svojih oguljenih stolih. Ali vsi so vselej Čutili silo in življenje, ki polje v njihnem delu, kakor morejo to občutiti edinole ljudje novinarskega poklica, ki ne pozna niti mrtvila, niti ne zastoja. Zategadelj in pa radi nekakšnega tajinsvenega ozračja, ki obd*ja Življenje našega časnikarja, kakor si to domneva povprečen človek, so domal# vse naše časnikarske šole nabito polne mladih mol in žensk, dasi bi morali vedeti vsi ti mladi ljudje, da morejo dati naš! časniki in časopisi delo le ngjboijšim med njimi, a še tem ne vsem. Časnik in časopis ' Ko se je tiskarska umetnost takq razvila, da «o začeli vlivati kovinske črke in jih naredili premične, sp se jeli Širiti časniki in časopisi po vsem prosvetlje-nem svetu. Ž njimi se je kajpak pojavilo tudi časnikarstvo. Časniki in časopisi so časnikarju to, kar je rokodelcu njegovo orodje. Razlika med časnikom in časopisom je v naši vsakdanji rabi skoro docela obledela, dasi se QU* 4QW CHANGE CLERICAL AND OTHER SERVICES 1470 1900 1930 1940 obe vrsti med sabo. bistveno razlikujeta Časnik (novina, newspaper) je značilen po svoji pestri, aktualni vsebini v poročanju dnevnih dogodkov in vprašanj, ki jih urednik v njem razpostavlja in razvršča po njihni vrednosti, važnosti in aktualnosti Tvarina, ki je dobra nečesa nove nimiveoa. V e rabi poljuden slog; o% jia U*ko razume Široka javnost. Časnik izhaja v kratkih Časovnih presledkih (dnevnik, pol tednik, tednik). ^ Časopis (mesečnik, revija, magazine, review) ima leposlovno, zabavno ali strokovno vsebino, je namenjen manjšemu krogu čitateljstva in izhaja v daijšib časovnih presledkih. Nobena oblika novinarskih občil pa ni mo^da postala v teku zadnjih let tako v^žna, kakor je noviški časopis (newsmagazine). Ta prinaša pregledno in skrčeno ali stisnjeno vsa najvažnejša np viška dejstva, ki> bi se lahko tiskala v kakršnemkoli novinarskem občilu — zlasti pa vesti, ki jih porod« velemestni tisk. To svoje delo opravlja z izredno točnostjo in nenavadno učinkovitostjo za milijonsko Čitateljstvo, ki ima rac^o svoje novice vnaprej 'prebavljene', čeprav pridejo feele po 'glavni jedi* na mizo. Po formatu, razdelitvi in uredniških smernicah Je ta oblika slična oni splošnega časopisa ali revije. pravico ^o tega, da pritegne časnik kar največji krog čitatel-jev in čitateljic k sobi ter ga tudi obdrži, omejuje le tisto, Kar bi bilp kvarno ^n škodljivo splošni javni blaginji. tJporabo ja pozornosti na ali časnik določa njegov čut odgovornosti, ki jo deli s njim vsak član njegovega čaoiikatskega osebja. Časnikar, ki izrablja svojo moč aH svoj vpUv v kakršenkoli samopašen ali drugače malopriden namen, je nezvest svojemu poklicu in nevreden javnega zaupanja. Svoboda tiska se mora čuvati in braniti kakor bistvena pravica vsega čioveštvg. Časopisje mora imeti pravico do tega, da lahko razpravlja vs% kar pi postavno izrečno prepovedjo. Poštena žumalistika ne more pospeševati nobene zasebne koristi, ki nasprotuje splošni ljudski blagi nji. Tako zvane vesti iz zasebnih virov se ne smejo objavljati^ če niso javno znani tudi tisti njihni viri (Dalje prihodnjič) avne blaginji. Uporabo ta ali oni časopis N>P0RI JUGOSLAVIJE ZA PODVIG PROIZVODNJE V AGRIKULTURI Predvojna Jugoslavija — primitivna v marsičem kakor je bila — ni vedela, kam bi z odvisnim pridelkom žita. Slovenija ga je veliko premalo pridelala, a bel kruh si le dobil v nji Sedaj naši rojaki pošiljajo tja svojcem belo moko v vrečah in je čudno, kako se je moglo dogoditi, da v žitni deželi žita pri-m^nkuje! Pa ga ne. Jugoslavija je v borbi sa izvršitev svoje petletke. Ker v inozemstvu nima kr^dityv, mora plačati za vse, kar kupi, s protivrednostjo. Tako gredo najboljša jugoslovanska žita, les, vino, rude itd. v Anglijo, v SviCo, v Italijo in kamor že, da od tam dobi kar najnujnejše potrebuje. Jugoslavija bi potrebovala najmanj pod milijarde kredita v Ameriki za nabavo strojev, a ker ga ne dobi niti sedaj, ko je v svoji "mrzli" vojni s Kremlom, še vedno trguje "groŠ sa groš". Vendar pa Ji bo petletka, v kolikor sklepamo iz starokraj-skih porodi, uspela. "L. T." v Trstu, ki je dobro urejevan in dasi Jugoslaviji pod Titom jako prijateljski list, poroča o njenem ekonomskem razvoju med drugim sledeče: Kljub temu da bo Jugoslavija v petletki postala močna industrijska država bo vendarle imela tudi močno razvito kmetijstvo. Znano je, da ima Jugoslavija zlasti v nižinah Slavonije, Srema. Bačke in Bana ta, ki predstavljajo žitnico driave, kar najugodnejše pogoje za kmetijsko proizvodnjo. Da pa te izredno ugodne naravne pogoje čimbolj izkoristi, je pričela skrbeti šele ljudska oblast po osvoboditvi. In med njenimi ukrepi je ustanovitev zveznega znanstvenoraziskovalnega inštituta za proizvodnjo in oplemenjevanje rastlin, prav gotovo močno pomembna. Znanstveno raziskovalni inštitut za proizvodnjo in oplemenjevanje rastlin je ustanovljen pred tremi leti v Zemunu pri J« je Dr. John J. Zav«rtnik PHYSICIAN snd SURGBON S7I4 WEST SSth STREET Tel. CRawford 7-1*11 OFFICE HOURS: 1:SS to 4 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) > m* Sat/and (Excel ind Sun.) Sti Shinaton Rd., Riverside, Pbene RfversMe Ult III. Beogradu. Delo zavoda, ki edini te vrste v Jugoslaviji, bilo v začetku seveda združeno s precejšnjimi težavami. Treba je bilo izbrati strokovnjake iz vse države, določiti osnovni program, razdeliti delo, navesati stike s podobnimi inozemskimi ustanovami, za kar vse ni bilo nobene tradicije. Vse je bilo treba pričeti iz nič. Toda znanstveniki in praktični delavci inštituta so se neumorno vrgli na delo. Za znanstveno proučevanje in poskuse v kmetijstvu so potrebna leta in leta, tako da šele z leti pričakujemo uspehe te ustanove. Kljub temu je delo v inštitutu že toliko napredovalo, da je ta letos že pričel izdajati zadrugam, državnim posestvom in tudi kmetovalcem navodila, ki vsa imajo namen dvigniti kmetijstvo Jugoslavije na čim vUJo stopnja Inštitut je razdeljen na več oddelkov, katerih vsak proučuje posebne probleme. Nedvomno je vsaj sedaj, največjega pomena delo skupine, ki proučuje probleme žitaric. Predvsem skušajo znanstveniki dvigniti donosnost pšenice. V ta namen so križali razne vrste pšenice in uspelo jim je vzgojiti tako vrsto katere klaa ima 13Q do 150 zrn več kot klas navadne pšenice, fco bo to vrsto mogoče množično gojiti, bo prtfefefc na enem bekt*rju prinašal 4/d 80 metrskih stojov. Ista skupina znanstvenikov je letos pfičel* raziskovati Qzimnost in jarost posameznih vrst domače pšenice. Obenem proučujejo, kako bi remenili nekatere vrste jare nice v pzimne. Nekateri strokovnjaki proučujejo selekcijo semen, kar tudi spada med posebne važne naloge inštituta. Inštitut zbira serpens iz vse driave in tucM optalega sveta. Po znanstveni preizk^v^ v laboratorjih pošilja ta semena v nadaljnje proučevanje in praktično izkomčanje kmetijskim poskusnim postajam spre pse? ter državnim posestvom, od katerih nato zbira podatke o doseženih uspehih Dosedaj so dokončno proučili semena ječmena ter se odjpčili za vrsto, ki daje pri naravnih in klimatičnih po- Spjih v Jugoslaviji najboljši pri-elek. Poskusi za dokončno izbiro vrste pšenice pa še niso končani. Inštitut dela poskuse tudi za nove delovne metode pri gojenju koruze. Koruzo sade tako, da med njo posade fižol in grah. Pri tem novem načinu setve lahko obdelujejo zemljo s strojem zaradi česar ostane zemlja delj časa vlažna. Poleg koruze, katere donos je isti kot pri navadni obdelavi, pa pridelajo na takih koruznih poljih tudi grah in fižol kot postranska pridelka. Da predstavlja krompir eno osnovnih hranil v Jugoslaviji, je znano. Inštitut za proizvodnjo in oplemenjevanje rastlin se ukvarja zato tudi s sortiranjem krompirja ter proučuje zlasti njega poletno saditev. Razen tega delajo tudi poskuse za setev paradižnika neposredno na vrt, da bi se tako bilo mogoče izogniti gojitvi sadik v toplih gredah. Če bodo poskusi uspeli, bo mogoče ' proizvodnjo paradižnika povečati in znatno poceniti. Poseben oddelek inštituta proučuje razne probleme saditve in gojenje industrijskih rastlin. Tako iščejo strokovniki najboljšo vrsto konoplje, katere pridelovanje se bo v Jugoslaviji znatno povečalo, saj predstavlja ta rastlina važno surovino. Za tekstilno industrijo je pomembna industrija ramije, iz katere stebla je mogoče pridobivati tekstilna vlakna odlične kakovosti. Te rastline dosedaj v Jugoslaviji še niso pridelovali, vendar so znanstveniki ugotovili, da jo je mogoče zlasti v Dalmaciji uspešno gojiti. Nedvomno je, da bo gojenje ramije pomembno za tekstilno industrijo Jugoslavije. Na poskusnih zemljiščih inštituta delajo tudi poskuse z rastli-nami, ki vsebujejo kavčuk. Tako je uspelo pridobiti iz rastline koksagis, posajene na enem hektaru poskusnega zemljišča, celo 15 kg čistega kavčuga. Seveda je bil to le znanstveni poskus. Preden pa se bi odločili za gojitev kavčukaste rastline, pa bo seveda treba še mnogo vsestranskega proučevanja in raziskovanja. Vendar kažejo dosedanji uspehi, da je mogoče tudi pri takem podnebju kot vlada v Jugoslaviji gojiti kavčukaste rastline ter pridobivati doma to pomembno surovino. Prav tako se vrše tudi za gojitev amerikanskega lešnika (kikiriki)*' ki bi prišel v pošte v zlasti za severne predele Jugoslavije« Ta rastlina vsebuje mnogo olja izvrstne kakovosti ter bi jo zaradi tega bilo možno pridelovati namesto drugih oljnih rastlin, zlasti sončnic. Končno posvečajo strokovnjaki inštituta skrb ip pažnjo gojitvi in po-žlahtnjevanju krmilnih rastlin. - Praktični nasveti - Če postavimo v kurnik stekleničko evkaliptovega olja, bQ njegov vonj uničil vse kokošje zajed^lce, ne da bi kakor koli škodioval piščancem. —.— Ako hočeš, da bo volnena odeja obdržala prvotno mehkobo Sadostiy% da jo umivaš v mlačni mmduT ' Da ne bodo svilene obleke a, jih peri samo v , ne da bi jih oiemala. Dobro je, če vodi dodaš alkohol in jamoniakov karbonat (na 2 1 vode 100 gr alkohola in 20 gr am. karbonata.) • Voda v kateri si kuhala špi-naČo Jd izvrstno sredstvo za pranje oblačil iz črne volne. ZA LIČNI TISKOVNI VSIH VRST PO KM8RMIH CINAH Si VSONO OBRNITI NA UNIJ SKO TISKARNO - ADRIA PRINTING COMPANY Tel. Mkhieqn 2-3145 1838 N. HALSTED ST. " . CHICAGO 14, ILL PROilTARK SI TISKA PRI MAS Iz SAHSovega urada 3854 W. 26th St., Chicago 23, III. IU«!«.: LAwndalc 2-0917 Sto pesmi Otona Zupančiča "Tiho prihaja mrak, plah je njegov korak, ni ga čuti. Srce, zakaj drhtiš? česa, povej, se by j iS v tej minuti." | To je prva kitica pesmi VTiho prihaja mrak" iz knjige , "Sto pesmi", katere je zložil naš največji pesnik sodobnega časa Oton Zupančič, ki je unpurl v Ljubljani 12. junija 1949. > Poglejmo kaj piše Josip Vidmar o njemu: "Oton Zupančič je v slovenski poeziji izpovedal množico čustev in doživetij, ki se jih pred njim ni dotaknil noben naš poet. Ta nova vsebina je zahtevala novo obliko, nov izraz. Zupančič ga je ustvaril. Njegova dikcija je beseda njegovega časa in njegove kulturne ravni. Poleg tega je beseda besednega umetnika docela izrednega formata. Njegov izraz je prožen, vznesen, slikovit in blesteč. Še n o be nam u slovenskemu poetu (pesnilo*) ni beseda blestela s tako čistim sijajem in mu ni pela s takim zanosom in poletim . . ." Dalje: ". . . Kot tvorec, ki se je po zaslugi svojega genija in zaradi usode svojega naroda otel prepada in ujel korak zmagovitega progresa kakor ipalo-kateri poet njegove smeri ifi generacije, in kot poet, ki je s svojim delom odigral pomembno vlogo v našem velikem osvobodilnem boju, je Oton Zupančič vreden, da postane last vsega naprednega človeštva, kakor je danes last naših narodov, ki jim je v uri najtežje preizkušnje stal zvesto in trdno ob strani, ter je izpovedal čustva in ideje, s katerimi so jugoslovanski narodi vodili boj za svojo svobodo in za svobodo vsega neodreše-nega sveta." Kitajska fevotajfci v svojj prvi fazi MANAAAUIiam mm aogoTovifena (Konec s 1. strani) gocen spomin na našega slavnega pesnika Otona Zupančiča. Stane samo $2.00 in se naroča na naslovu: Slovenski Ameriški Narodni Svet, 3854 West 26th St., Chicago 23, 111. Nekaj bpsed o noši I nanodnit pesmi Naš narod zelo rad prepeva. Prepeva ob vsaki žalostni in ve-I seli priliki. To je mogoče tudi povod, da ima slovenski narod — dasi majhen — nad 50,000 Kdo "glavari" novi Kitajski? narodnih pesmi, Veliki, mogočni Njegovo ime je Mao Tee Tung.! in bogati narodi ne zmorejo kaj Bevin upa, da četudi je zdaj takega. Narodna pesem je tudi (Tung) Moskvi do kraja zvest/ zrcalo narodove duše. O čem po-bo prej ali slej postal *Tito"—i je naša narodnq pesem? Poje o namreč, da se ne bo ravnnl po ljube/ni, o zvestobi in netfvesto- 9 -U Tu u m vm žefte svojim priredbam čimveč jlm m Ju moralnega in gmotnega uspeha? OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCUI Umetniika filma iz Slovenije Kot znano, ima Slovenski ameriški narodni svet (SANS) dva nova filma iz Slovenije imenom: "Na svoji zemlji" in "Izgradnje". Prvi film predstav lja boje in trplenje slovenskega ljudstva izza časa italijanske-nemške okupacije. V tem filmu je predočena le majhna trohica tistega trpljenja, kar so ga naši rojaki prestali v hudi in težki borbi za svobodo in neodvisnot svoje in naše domovine. Drugi film prikazuje delo in napore našega ljudstva, da si izgradi od sovražnika podrte ceste in mostove, in požgane hiše, ter da postavi nove tovarne za izboljšanje življenja jugoslovanskega naroda. Ti filmi so bili predvajani v Chicagu, Clevelandu, Ohio (trikrat), Chisholmu, Minn.; Johns-townu, Pa., in drugod. Povsod, kjer so bili predvajani, jih je občinstvo z zanimanjem opazovalo in prizorov, ki se razvijajo v filmih ne bo nikoli pozabilo. Ravnokar se vrše pregovori s kino-gledališčem v Barbertonu, Ohio, kjer jih nameravajo predvajati v sredo, 30. novembra. In tajnica podružnice štev. 56 SANS, Milwaukee-West Allis, Wis., Mary Musich nam poroča, da bodo te filme tam predvajali v nedeljo, 11. decembra. Rojakom v krajih, kjer bodo *i filmi predvajani priporočamo, da se teh predstav udeleže v kra-bili predvajani, svetujemo, da poskr-be, da bodo tudi pri njih videli in slišali te kraane in zanimive slike, zakar jim ne bo žal. Za vsa pojasnila o tej zadevi pišite na Slovenski ameriški narodni svet .* i I Tekoča številka Proletarca k ' 2189 Ake je številka tik VAŠEGA Imena n* NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, da vam je narefolna potekla sa tottke tednov kolikor je številka v valom oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! t Prihranite nam s tem pri delu tn na poštnini! ČISTO . . . Električen vodo-grelec lahko postavite v otroško igralno sobo, je popolnoma varen. Ni plamenov ne smeti ali saj in otroci se sploh ne morejo poškodovati. Obodi električnih vodo-grelcev so dobro in-sulirani in vedno hladni. Kamor koli postavite vaš vodo-grelec, ste lahko vedno ponosni nanj ... ker lahko drži svetlo enamiliran obod brez madežev in izgleda vedno kot nqv. Da, na vsak način imeti gorko vodo v vašem domu. BREZ SKRBI . . . Zamislite si vodo-grelec, ki lahko popolnoma pozabite nanj, ko je enkrat instaliran in ste vedno gotovi imeti dovoli gorke vode kadar potreba, tako je kadar imate električen vodo-grelec v vašem domu. Ko Je enkrat instaliran, lahko popolnoma brez skrbi pozabite nanj. Nič več tiste trudne poti v pritljičje za reguliranje grelca—nič več tistega umazanega dela s kurjavo in pepelom — ni sitnosti pripravljanja ognja in nobene skrbi za pilot luči. Vse to ker je električen vodo-grelec avtomatičen in brezskrben — pravi modem način za gretje vode. UDOBEN ... Mislite si udobnosti ko si lahko postavite vodo-grelec poleg vašega kuhinjskega pralnika, ali tam kjer naivec rabite vročo vodo takoj brez čakanja, da odteče mrzla voda Ne potrebujete zvez z dimnikom ali ventilacijo. Lahko se instalira v kuhinji, kopalnici ali shrambni sobi — in celo v igralni sobi . . . kjer koli je najbolj prip6ročno za skrajša in se pipa največ rabi. NIZKA CENA instalacije—Samo $20 — Po znižani ceni, ki je sedaj v veljavi postavimo električen vodo-grelec po tej nizki ceni v katero koli obstoječe za 1, 2 ali 3 družine popolnoma rezidenčno poslopje v Cbica ki zdaj rabi pojJu-go Edison dru inje cevi See them at yoar PLUMBING CONTRACTOR S, APPLIANCE DEALER S, or our nearest store A Yugoslav Weekly Devoted to tho Interest of tho Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC IDUC ATION ORGANIZATION CO-OP! R ATIV E COMMONWEALTH NO. 2189 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., November 16, 1949 VOL. XL1V. How Much is 6 Per Cent? Every so often we write to comment upon the sorry plight of the "great American middleclass." That is it. If middleclass Americans—those who depend largely upon fixed incomes from stocks, bonds and other investments—don't know they are on the way out by this time, then they are not correctly reading the signs of the times. It used to be that "six per cent and safety" was the investor's idea of heaven on earth. But with constantly-rising price levels these income-takers have been growing poorer and poorer. While they may be getting just as many dollars as ever, they, like the wage-earner, must be painfully aware that those dollars are losing their power in the market place. Moreover, while a worker can do something about deflated dollars by demanding more of them for his services, the unfortunate six-percenter is without the power to ask for more. And so he is faced with the choice of either sinking into a state of "genteel poverty" or descending to the ranks of the working masses. Ironically, there are many workers who also have middle-class viewpoints and a few middleclass interests which are being devalued along with the dollar. There is, for example, the wage earner who was able to hold on to the bonds he was forced to "voluntarily" buy during the busy war years. He, too, sees his backlog of security shrinking as "the best investment in the world-' grows progressively less valuable. And there is the worker who's paid-up insurance policy once represented a year of security for his widow but who now realizes that he owns little more than a fcurial fund. These are but a few reminders that, for most people, capitalism's "securities" do not make or. secure. We like to call attention to these trends because the little income-takers have been the most stubborn defenders of thi private-profit economy that is now leaving them in the lurch' Also because we have some hope that some of these victims ol change will be ready to agree that Socialists "have something' after all. Surely, middleclass Americans who understand elementan arithmetic and know about our national debt and deficit budget can have no hope of returning to the "good old days." They should know by this time that capitalism offers them a doubtful and gloomy future. And they should be ready to give respectful consideration to the Socialist plan for a secure workers' world. After all, the loss of capitalism s values will not be calamity if they are replaced by those higher values which will result from the economic democracy which socialists offer. But, just as surely, middleclass Americans face a bitter experience if they march all the way toward the collapse of their out-dated and dying capitalist economy.—Heading Labor Advocate. PEOPLE DO IT . > i By Henry Jones DAILY NEWS drive on Chicago's; rassing it may be. they have to skidroad has for its chief product check population. They rcsurrect Trouble. This ignoramus press runs a birth control law of 1941 with a a spelling contest but still spells 9uper-race doctrine in its preamble skidroad skid row. It said the West thus: Madison area was full of men and "The object of this law is to pre- women wanted by the police. The vent the increase of inferior des- cops arrested 2,317, and amonc cendants . . ." them found only one wanted by the So there is under this U. S. Occu- police anywhere. They could sure- pation a campaign of sterilization ly hii a much beter average than for 50 diseases alleged there to be that with a raid on the Chicago hereditary but according to Amer- stock exchange. ican doctors not hereditary legal- In this hopped-up hounding of ized abortion, and 900 birth con- the area west of the Daily New. tro1 clinjcs- Perhaps the dollar- building. folks of course did get run in and sentenced on the multiplicity of charges that boil down to .being poor. The Bridewell — Chicago's House of Correction — got as jammed as a streetcar. Its population is up to 2,500, an increase of 1009 attributed to the Daily News harrassment of the Skidroad. This is largely for such offenses as being drur.k without being a member of the Union League. Even though only 1 in 2,319 arrested were wanted by police, this does not prove that the Skidroad denizens are entirely harmless. Says the city's tuberculosis control officer, the skidroad is a "reservoir of tuberculosis which must be eliminated in order to eradicate TB in Chicago." X-rays of 3,314 persons in the area showed 207 cases of TB. including 62 advanced or active cases. This is four times the normal rate. Herding these people in the Bridewell Is not quite the wisest thing for the city's health; but then one doesn't expect the Daily News to manifest much wisdom. #> • • • NATIONAL Fire Protection Association. meeting in Buffalo, was told to William Gill, National Security Resources Co-ordinator of Civil Defense Planning—such titles —to get cities to hop to their own defenses against atom bombs and^ such without waiting for Washington to tell them how. So cheer up! If the diplomats make a war, the firemen will try to put out the fire, e e e WITH 2,842 people per square mile of cultivated land, the highest ratio in the world. Japan has a population problem. Such a dense population can live only by working up imported raw materials and exporting them for food and more materials. Since that is what every developed cspitalist nation tries to do, the. economics of thc victors requires that this be checked.* Accordingly, no matter how embar- hungry British Ministry of Supply might lease them those contracep-tive-vending machines, or the doctors give them (hat drug announced last week guaranteed to end the old biological urge. Japan has had a population problem for a long time; said it needed to grab more of the earth to solve its population problem. Remember when Japan refused to let Margaret Sanger land there for fear she would provide a solution to the old problem by her campaign for "voluntary parenthood?" Even Scientists May Go In for Plain English Gobbleygook" came in for attack on two fronts recently which should be good news for everyone who can read. Gobbley-gook is the name coined by former Congressman Maury Maverick for the big words coined by lawyers, scholars and writers of government reports and regulations, which make them so hard for ordinary people to understand. Harry B. Mitchell, chairman of thc U. S Civil Service Commission, was one who promised to take action against the menace. "Too many regulations are stated in language that even a Philadelphia lawyer could not understand," he declared. Plea of Philosopher "I have proposed that we cut the regulations down and say what we have to say so that the average employe can understand them." On a more "learned" front, the Conference on Science, Philosophy and Religion heard a plea from a philosophy professor, T. V. Smith of Syracuse University, that his scientific colleagues try to stick to "good plain English.'' "Too often when we think we are making things clear," he said, "we are making them unclear." Menaced by Crime on Nationwide Scale, Cities Call for Help Many years ago, Lincoln Steffens wrote a book. "The Shame of Our Cities," in which he showed how businessmen, bankers, and crooked politicians had joined forces to give most American cities bad governments. ln those day political scandals were the work of "local talent," so it was possible for a "reform ticket" to get in and clean things up. But now, according to a spokesman for 9,500 American cities, nationwide "syndicates" are taking over the local "rackets." They have become so powerful that there is little a community can do by itself to get them out, according to Carl H. Chatters, director of the American Municipal Association. Chatters appealed to Attorney General J. Howard McGrath for help of the Federal government in behalf of the embattled cities. His plea was backed by the Crime Commission, a citizens' group of Chicago. The slot machines are often an opening wedge for these syndicates. When they take over operation of ;he machines, they branch out into horse race bookmaking, the "numbers" racket and then into prostitution and other branches of crime, even murder. Since the operation of large scale gambling always is accompanied by crooked tie-ups with the law au-thorties, the national crime syndicates find it not too difficult to seize control of the local political machines. Virgil W. Petersen, former F. B. I. agent and director of the Chicago Crime Commission, said the "handbook" operators in Chicago boast they can deliver at least 200,000 votes and plenty of money for candidates who will "play ball" with them. Chatters pointed out that the leaders of the syndicates have became harder to reach as they hide under a "cloak of respectability." "The 1949 big-time gangster has a high intelligence," he said, "and that, together with his silence, makes him a much greater mob menace to the people and local government. "The big shot and his henchmen cultivate all, the symbols of respectability. They wear the clothes of impeccable bankers and contribute heavily to worthy causes. They avoid open connection with the underworld and enhance their protective coloration through holdings in the realms of respected business." THE MARCH OF LABOR Friendly Advice to the Soviet Union A Social Security Reminder October is the time of Indian Summer, and James D. Ellis, manager of Social Security office at 225 N. Pulaski rd., Chicago, reminds us that it is harvest time as well. This October more than IVi million workers in the United States, men and women alike, will be reaping their harvest in Federal old-age and survivors insurance payments—a harvest from the 1 per cent tax they planted in the last few >ears of their working careers. It will be a beautiful harvest, too, amounting in total to more than $34,000,000 a month. But this is not all. An additional 1 Vt million people—families of retired and deceased workers who were insured under Social Security—will be receiving old-age and survivors insurance payments at the rate of over $22,000,000 a month. "Like any harvest," Mr. Ellis points out, "these Social Security benefits will not come to the retired worker and his family automatically." Claims must be filed before payment can be made. You may file your claim at any of the Social Security offices listed in your telephone directory. But it is important to file claims promptly; otherwise, benefits may be lost. "Remember," cautions Mr. Ellis, that like October's harvest of the fruits of the earth, the harvest of social insurance benefits must be gathered by filing a claim with the Social Security Administration. A jitterbug is not an insect. It's a human being acting like one. The more you speak of yourself, the more you are likely to lle*r-Zimmerman. * • * F A MEDIEVAL PRINTER failed to extinguish His working candle when me left vor "the night, he vvas liable for a fine imposed by the heap of "THE CHAPEL. fr IS ESTIMATED THAT NOT MORE THAN &% OF THE LABOR FORCE MOVES PELIBERATELYFROMO^. JOB TO A SETTER JOB. IN 1926TWe DiPARTMEAIT OF ASR (CULTURE SPENT LfcSS lUAsI 426million. IN »946»TSPENT $£34-MILUOA/* WmOtEvteR YOU WEAR - HAT OR CAP-BE SURE IT IS UNION-MADE. SEE -THAT IT BEARS TWiS UAJlCW LABEL WHEN VOU Buy. INSIST ON IT. Hi The First Amendment Hangs in the Balance Sentencing of the Communist leaders seemed curiously irrelevant alongside the historic fact of their conviction. In giving ten of the eleven defendants five years' imprisonment and a $10,000 fine (Thompson's war record saved him two years) Judge Harold R. Medina went as far as he could go. He indicated that he would have meted out even heavier sentences if Congress last year had not halved the penalty for conspiracy, a fact which strangely came to light only in the week after the convictions. Coupled with denial of bail pending appeal, the severity of the sentences draws the line clearly. ItMias, in fact, an undeniable logic. Either the Communists represent a "clear and present danger," as Judge Medina believes, in which case the maximum sentence is justified; or they represent no such danger, in which case the application of the Smith act was not warranted in the first place and the men are entitled to their freedom. Judge Medina has chosen to assert the existence of the danger as a matter of law. Higher courts may well decide that this was not a matter of law but of fact, and as such to be determined by the jury. Or they may find, as a question of law, that the danger does not exist in a degree necessary to sustain the prosecution. Should they, on the other hand, uphold this application of the Smith act, as well as the law itself, then the actual sentences meted out to the eleven Communists will be of small importance in the ligl^t of larger implications. For we shall then have moved into an era of fear in which prosecutors will try to root out dangers which the greatest of our jurists would never have deemed either clear or present. We can only hope that the judges of the higher courts are not easily frightened. The First Amendment hangs in the balance.—From The Nation. Quarters Spent in Slot Machines Feed Nation-Wide Racket Gangs Pensions If you are given to dropping a quarter now and then in a "one-armed bandit," here is something to think about: "Illegal slot machines are the neatest gangland get-rich-quick device ever conceived. Slots are easy for racketeers to handle, and the income is fabulous." That statement was made by Carl H. Chatters, director of the American Municipal Association. Recently, as the official, spokesman for 9,500 American cities and towns, Chatters asked for aid from the Justice Department in curbing the nation-wide gangs which control the machines. He declared that the huge revenue from slot machines enables racketeers to buy large holdings in legitimate business. "That is the key to growing threats to local government from this quarter," he added. As proof of the tremendous "take" from the marlines, Chatters told of a town of 5,000 in Idaho, where a state law permits towns to legalize the machines and take half of the receipts. Weiser, Idaho, licensed 60 machines and got $80,-000 in a year. That means each machine took In $2,666 in a year. On* Reason Why Lab*rf*ress Grows The St. Louis "Post Dispatch" prints an editorial on the amazing growth of the labor press. "But there would be no labor press at all, if the commercial press gave full expression to the needs and opinions of millions of unionists." Quite right. The short-sighted attitude of the "money making press" has contributed immensely to the growth of the labor press. Happily, that grouith has Just be-gun. •»«« On any basis of reciprocity, Russia has a right to exclude any American correspondents it happens not to like. The United States excludes most Russian correspondents and probably for much the same reasons. Just the same it was foolish of the Soviet Foreign Office to deny a reentry permit to Joseph Newman, Moscow representative of the New York Herald Tribune. And if the action was, as Mr. Newman asserts, part of a deliberate policy of forcing all Western newspapermen out of Russia, it is as stupid as the other policies that have been packaged under the label "iron curtain." Does the Soviet government really think that by limiting thc outside world to such Russian news as its own official agencies grind out it will put an end to what it considers unfriendly and lying reports? The contrary is true. With even a few honest newspapermen in Russia, men like Newman himself, the exaggerated Hearstian reports of Soviet horrors and imminent breakdown are offset by factual stories, in so far as the Russian censor allows. Shut out the newsmen, and the world's reactionary press will have a field day. Propaganda from Soviet press offices will be dropped in the wastebasket; for a government^ponsored story is useful only if an independent reporter is on the spot to check it and fit it into its news background. The over-all result of a policy of exclusion is to create the impression that a country has so much to conceal that it cannot risk prying eyes or a truthful report. And this is an impression Moscow can less easily afford than the effect of many unfriendly dispatches.—The Nation. How To Kill Your Union 1. Don't come to meetings. 2. If you do come, come late or intoxicated. 3. If you do attend find fault with the officers and the proceedings. 4. Never accept an office, as it is easier to criticize than to do things. 5. Nevertheless, get sore if you are not appointed on a committee; but, if you are, do not attend committee meetings. 6. If asked by your executive officers to give your opinion on an important matter, tell him you have nothing to say. After the meeting tell everyone how these matters should have been handled. 7. Do nothing more than is absolutely necessary. 8. When other members roll up their sleeves and willingly and unselfishly use their ability and time to help your union along, howl that the union is run by a clique. The next time the United States Senate votes on legislation having to do with pensions for working men and women, we think it will view them with a tnore tolerant eye. That, at any rate, should be the result of the incident involving Carl A. Ilgenfritz, $70,000 a year executive of the United States Steel Corporation. Ilgenfritz refused to take a top-flight Government Job at $14,000 a year unless the Senate permitted him to retain his company pension rights by continuing to draw his $70,000 salary. The Senate, to be sure, finally rejected this plea, but not before a number of Senators had rushed into print to let it be known that they, too. set a high value on pensions. We have no idea what kind ef a retirement pension a $70,000 a year executive receives, but we are gratified to see the principle of pensions held in such universal esteem. If a retirement pension Is of such great concern to a man making $70,000 a year—$1,364 a week—of how much greatar concern is It to working men and- women living on $60 or $70 a week? Used Cars Drop If you're In the market lor a used automobile you will be happy to learn that prices are dropping. The "Wall Street Journal" reports that the dealers are not happy about it. About 30 per cent of them have had to go out of business in the last year. A one-year-old car used to be worth about one-third less than a new one of the same model. They now bring anywhere from 15 to 25 per cent less, depending on the locality, but in a few months the "depreciation" is likely to be what it wss before the war; • , UTILITIES GROW FAT IN 'WELFARE STATE' Perhaps you frequently ask yourself, "Why are certain interests making such a hullabaloo about the Welfare State?" Well, one of hiany reasons is that those interests feel Uncle Sam will build more T. V. A.'s and work harder to reduce rates charged by private light companies. That the Power Trust has good reason to be nervous is revealed by Frank Gannett's Utica daily. That's a strange place to find a worthwhile editorial, because Gannett is one of the master propagandists. However, his paper says that the cheapest light rates in this country are to be found in Tacoma, Washington, "which owns its own power plant and charges only $3.20 for 250 kilowatts." Compare that with your light bill. The editorial continues that 20 years ago 250 kilowatts in Utica cost $13.50 and that the present price is $6.69! Quite a drop! And, says Gannett, "Now the utilities are in stronger condition and are earning more than ever." He frankly confesses that the reductions might not have occurred if Congress had not moved to end "the evil" of excessive capitalization and other abuses practiced by the power moguls. —Labor. Toft Berates Labor Is it wrong for workers to organize political education groups in Ohio, but all right for conservatives to set up Taft-for-Senator clubs? Sen. Robert A. Taft (R , Ohio) ipparently thinks so. Is it "dictatorial" to ask trade jnionists to contribute to political action funds, but "democracy at work" when reactionaries collect money to re-elect Taft? The Senator seems to think so. Another question. Is it "shocking" when workers finance newspapers and radio programs to present the facts about Taft's record? But is it okay for Taft to write a weekly column for 175 newspapers and broadcast a program each week over 40 stations? That's the way Taft looks at things. Neglecting his duties in Washington in order to open his 1950 election campaign. Taft has been talking about the menace of political education and action on the part of labor in speeches before Ohio luncheon clubs. Taft implies in his talks that there is something wrong when labor organizes state and local political education groups, collect* money to be used in the campaign against him and publishes material and eonducts radio programs about his career. Yet Taft has $n organization in every one of the state's 88 counties. His supporters are busy collecting a campaign fund that is expected to total $1 million. He writes a weekly column. He also prepares a radio program each week. What's the difference? Taft is doing exactly what the workers of Ohio are doing. He is using every possible political tactic to get re-elected. And labor is utilizing the same types of measures to defeat him. No one maintains that Taft shouldn't try' to get re-elected. That's his privilege. But many persons wonder why Taft berates his opposition for presenting its views. Labor is Just exercising its democratic right. You don't object to that, do you, Senator? From Indians To Italians The Indians who sold Manhattan Island to the Dutch would have been surprised if they could have seen the great Columbus Day parade down Fifth Avenue. The Dutch, and the British who took over New York City from Jhe Redskins would have been equally amazed. Here were more than 50,000 people marching under the Stars and Stripes, and most of them Italians. Tne latter were mighty scarce in New York not so long ago. Now they were parading in honor of their fellow-countryman, who discovered this land long before the Dutch. For many years the Irish have had something of a monopoly of 'he "marching down Fifth Avenue" usiness, while the mayors and the ;overnors stood at attention. The ri«h. God bless 'em, still march )ut they have competition. Our population is changing. We're not the perfect "melting pot" tome folks foresaw, but we have ione s pretty good Job.—Labor. The temperance lecturer ssked lis audience: "Now, supposing I nad a pail of water and a pail of beer on this platform, and then brought on a donkey; which of the two would he take?" "He'd take the water," came a voice from the gallery. "And why would he take the water?" asked the lecturer. "Because he's an ass," was the reply.