URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 18	Ljubljana, petek, 14. oktobra 1977	Cena 28 dinarjev	Leto XXXIV
1145.
Na podlagi 3. točko 379. člena ustave Socialistične • republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih
snoveh
Razglaša se zakon o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. septembra 1977 in na seji Zbora občin dne 28. septembra 1977.
St. P 0100-204/77
Ljubljana, dne 28. septembra 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh
I.	SPLOŠNE IN SKUPNE DOLOČBE
1.	člen
Glede ravnanja z eksplozivnimi snovmi, vnetljivimi tekočinami in plini ter drugimi nevarnimi snovmi veljajo določbe zakona o prometu eksplozivnih snovi (Uradni list SFRJ, št. 29-76), zakona o prevozu nevarnih snovi (Uradni list SFRJ, št. 24/74), določbe tega zakona ter določbe izvršilnih predpisov, izdanih na podlagi teh zakonov.
2.	člen
Določbe tega zakona ne veljajo za Jugoslovansko ljudsko armado in teritorialno obrambo. Določbe o hrambi eksplozivnih snovi ne veljajo za hrambo eksplozivnih snovi v jamskih skladiščih rudarskih organizacij združenega dela, kot tudi ne za primere, ko se ob naravnih nesrečah opravljajo dela za preprečitev splošne nevarnosti ali za odpravo posledic take nevarnosti. Določbe tega zakona o uporabi eksplozivnih snovi pa ne veljajo za uporabo eksplozivnih snovi pri raziskovanju in izkoriščanju rudnin.
3.	člen
Za eksplozivne snovi se štejejo snovi, ki so kot take določene v zakonu o prometu eksplozivnih snovi.
Pirotehnični izdelki, ki pri normalni namembni uporabi ne morejo imeti škodljivih učinkov za ljudi in premoženje se, po tem zakonu ne štejejo za eksplozivne snovi.
4.	člen
Vnetljive tekočine in plini ter druge nevarne snovi so snovi, ki so kot take določene v zakonu o prevozu nevarnih snovi.
5.	člen
Na delovnih mestih, na katerih imajo delavci opravka z eksplozivnimi snovmi, vnetljivimi tekočinami in plini ter drugimi nevarnimi snovmi, smejo delati le polnoletne telesno in duševno zdrave osebe, ki so za to strokovno usposobljene.
Strokovna usposobljenost oseb iz prvega odstavka tega člena obsega:
—	znanje o fizikalno-kemijskih lastnostih snovi, s katerimi ravnajo, in nevarnostih pri ravnanju s temi snovmi;
—	znanje predpisov in kemičnih normativov o nevarnih snoveh;
—	usposobljenost za gašenje požarov pri snoveh, s katerimi ravnajo.
6.	člen
Organizacije združenega dela. in druge organizacije ter državni organi (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki proizvajajo, hranijo ali uporabljajo eksplozivne snovi, vnetljive tekočine in pline ter osebe, ki uporabljajo te snovi, morajo z vsemi preventivnimi varnostnimi ukrepi poskrbeti za varnost ljudi in materialnih dobrin ter za varstvo človekovega okolja.
Objekti, v katerih se proizvajajo ali hranijo eksplozivne snovi, vnetljive tekočine in plini ter druge nevarne snovi, morajo biti zgrajeni iz negorljivih snovi in dovolj oddaljeni od komunikacij in drugih objektov, v katerih bi bili lahko ogroženi ljudje, ali iz katerih bi se lahko razvil požar. Ti objekti morajo biti fizično ali tehnično varovani v skladu z določbami zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.
Objekti iz prejšnjega odstavka tega člena morajo biti postavljeni tako, da je do njih mogoč dostop pri gašenju in reševanju ter opremljeni z napravami za signaliziranje in gašenje požara.
7.	člen
Organizacije združenega dela in druge organizacije morajo preventivno-varnostne ukrepe določiti v svojih samoupravnih splošnih aktih, z njimi seznanjati svoje delavce in organizirati ter stalno opravljati nadzorstvo nad uresničevanjem teh ukrepov. Sprejeti morajo načrte za ukrepe v primerih, ko pride do eksplozije, požara, razlitja, fizičnega posega in podobnega.	/
H. EKSPLOZIVNE SNOVI
8.	člen
Organizacije druženega dela lahko proizvajajo eksplozivne snovi in opravljajo raziskave za pripravo novih vrst eksplozivnih snovi, če imajo za to dovoljenje Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Dovoljenje izda Republiški sekretariat za notranje zadeve, potem ko dobi mnenje Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, Republiškega sekretariata za industrijo, Republiškega sekretariata za delo in Republiškega sekretariata za urbanizem.
9.	člen
Organizacije združenega dela, ki imajo dovoljenje za proizvodnjo snovi, smejo proizvajati le tiste eksplozivne snovi, katerih promet je dovoljen.
Omejitev iz prvega odstavka tega člena se ne nanaša na eksplozivne snovi, ki so namenjene izključno za izvoz.
10.	člen
Za kakovost proizvedenih eksplozivnih snovi odgovarja proizvajalec.
Proizvajalec je dolžan za vsako eksplozivno snov izdati atest in mu priložiti navodilo o načinu uporabe, skladiščenja in uničevanje te snovi.
11.	člen
Proizvajalec je dolžan proizvedene eksplozivne snovi embalirati in označiti na način, ki je predpisan za posamezno vrsto eksplozivne snovi.
Vsaka embalirana enota mora biti označena s serijsko številko, serijo in datumom proizvodnje.
12.	člen
Organizacija združenega dela, ki se ukvarja z množičnim razstreljevanjem, lahko izdeluje eksplozivne mešanice na deloviščih, če ima za to dovoljenje Republiškega sekretariata za notranje zadeve.
Organizacija združenega dela iz prejšnjega odstavka tega člena eksplozivne mešnice ne sme hraniti ali je dati v uporabo drugim organizacijam ali občanom.
13.	člen	v
Eksplozivne snovi morajo biti varno shranjene v posebnih objektih,'ki so izključno namenjeni za hrambo eksplozivnih snovi in katerih lega, urejenost, zmogljivost in način gradnje ustreza tehničnim in varnostnim predpisom.
14.	člen
Sredstev za aktiviranje eksploziva ni dovoljeno hraniti skupaj z drugimi eksplozivnimi snovmi v istem prostoru.
Eksplozivne snovi se morajo hraniti in varovati tako, da do njih ne morejo priti nepoklicane osebe.
15.	člen
Za skladiščenje eksplozivnih snovi se lahko uporabljajo tudi tipizirana prenosna ali prevozna skladišča (v nadaljnjem besedilu: kontejnerska skladišča), ki so posebej zgrajena za skladiščenje eksplozivnih snovi.
Kontejnerska skladišča morajo biti zgrajena tako, da so varna pred vlomom in da zaradi zunanjega toplotnega ali drugega vira ne more priti do eksplozije vskladiščenih snovi. Nameščena moraio biti tako. da so zasidrana v tla.
16.	člen
Eksplozivne snovi se zaradi nakladanja, razkladanja ali uporabe lahko začasno hranijo izven objektov, ki so namenjeni za njihovo hrambo, vendar samo na za to posebej določenih krajih na območju organizacij, ki jih proizvajajo, prevažajo ali uporabljajo.
Pri začasni hrambi iz prejšnjega odstavka tega člena je treba izvršiti vse varnostne ukrepe, ki onemogočajo eksplozijo, požar in pristop nepoklicanih oseb.
17.	člen
Kraje za nakladanje in razkladanje eksplozivnih snovi izven območja organizacij združenega dela, ki le snovi proizvajajo ali jih uporabljajo, določi za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ.
18.	člen
Organizacije, ki imajo večje število delovišč, na katerih načrtujejo razstreljevanje za daljše obdobje, morajo zgraditi za taka delovišča glavno skladišče eksplozivnih snovi.
19.	člen
Lokacijsko dovoljenje za skladišče eksplozivnih snovi izda Republiški sekretariat za urbanizem v soglasju z Republiškim inšpektoratom za požarno varnost.
Lokacijsko dovoljenje za postavitev prenosnega skladišča eksplozivnih snovi izda za urbanizem pristojni upravni organ občine v soglasju z Republiškim inšpektoratom za požarno varnost.
Uporabno dovoljenje za objekt iz prejšnjega odstavka se izda največ za dobo dveh let.
20.	člen
Eksplozivne snovi se smejo prevažati v notranjem prometu z dovoljenjem za notranje zadeve pristojnega upravnega organa občine, z območja katere se pošiljka pošilja.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za prevoz eksplozivnih snovi do 5 kilogramov, vendar pa mora biti način prevoza naveden v dovoljenju za nakup eksplozivne snovi.
21.	člen
Eksplozivno snov sme imeti v posesti in jo uporabljati le organizacija oziroma oseba, ki ima dovoljenje za nakup eksplozivne snovi.
Dovoljenje za nakup eksplozivne snovi izda za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ občine, na območju katere je sedež organizacije, ki kupuje eksplozivno snov oziroma na območju katere ima stalno prebivališče oseba, ki kupuje eksplozivno snov.
22.	člen
Organizacije in osebe smejo kupljene eksplozivne snovi uporabljati izključno v namene, za katere jim je bilo izdano dovoljenje za nakup.
Minerska dela lahko opravljajo le za to strokovno usposobljene osebe.
23.	člen
Organizacija ali oseba, ki razstreljuje v bližini ceste, železnice, naftovoda, plinovoda, vodovoda, električnega ali telefonskega voda ali drugih podobnih objektov, mora o tem predhodno obvestiti organizacijo oziroma organ, ki upravlja ustrezni objekt in za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ.
24.	člen
Pred pričetkom razstreljevanja mora organizacija oziroma oseba, ki uporablja eksplozivno snov, poskrbeti za varnost ljudi, materialnih dobrin in okolja. Razglasiti mora kraj in čas razstreljevanja, ogroženo območje in pomen opozorilnih zvočnih signalov ter izvršiti druge predpisane varnostne ukrepe. Ce gre za razstreljevanje, ki bo trajalo dlje časa, mora postaviti opozorilne table.
25.	člen
Organizacija združenega dela, ki po 19. členu zakona o prometu eksplozivnih snovi uniči neporabljene eksplozivne snovi, mora o kraju, času in načinu uničenja obvestiti za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ občine, na območju katere bodo eksplozivne snovi uničene.
26.	člen
S prometom eksplozivnih snovi se smejo ukvarjati organizacije združenega dela, ki imajo dovoljenje Republiškega sekretariata za notranje zadeve.
27.	člen
Organizacije, ki proizvajajo in hranijo eksplozivne snovi, morajo voditi evidenco o proizvedenih in shranjenih eksplozivnih snoveh.
III.	VNETLJIVE TEKOČINE IN PLINI
28.	člen
V objektih, v katerih se proizvajajo, predelujejo, pretakajo ali hranijo vnetljive tekočine ali gorljivi plini ni dovoljeno v conah, v katerih lahko pride do sproščanja v ozračje hlapov vnetljivih tekočin ah gorljivih plinov, uporabljati naprav, ki povzročajo žar, plamen ali iskre, in tudi ne kaditi.
Organizacije so dolžne v svojih objektih z oznakami in napisi opozoriti na cono in prepovedi iz prejšnjega odstavka tega člena.
29.	člen
Objdkti, v katerih se proizvajajo ali predelujejo vnetljive tekočine ali gorljivi plini, morajo biti opremljeni z napravami za ugotavljanje koncentracije vnetljivih hlapov v ozračju.
Objekti, v katerih se hranijo ali pretakajo vnetljive tekočine ali gorljivi plini, pa morajo biti opremljeni z napravami iz prejšnjega odstavka, če tako odloči organ požarne inšpekcije.
30.	člen
Lokacijska, gradbena in uporabna dovoljenja za objekte, v katerih se proizvajajo, predelujejo ali hranijo vnetljive tekočine in plini, in za plinovode ter naftovode izda pristojni organ, ko dobi predhodno soglasje Republiškega inšpektorata zn požarno varnost oziroma organa občinske požarne inšpekcije v skladu z določbami zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76).
Tehnična dokumentacija za graditev objektov iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati tudi izračun požarne obremenitve objekta in predvideti za to obremenitev ustrezen način varstva pred požarom.
31.	člen
Vnetljive tekočine in plini morajo biti v posodah, ki ustrezajo tehničnim normativom m standardom, predpisanim za posamezno vrsto vnetljive tekočine ali plina.
32.	člen
Na posodi z vnetljivo tekočino mora biti vidno označena skupina, v katero vnetljiva tekočina sodi glede na njeno plamenišče.
IV.	DOVOLJENJE ZA PREVOZ RADIOAKTIVNIH
SNOVI
33.	člen
Dovoljenje za prevoz radioaktivnih snovi v notranjem prometu izda Republiški sanitarni inšpektorat v soglasju z RepubUškim sekretariatom za notranje zadeve.
V.	NADZORSTVO
34.	člen
Splošno nadzorstvo nad izvajanjem varnostnih ukrepov, ki so predpisani v zakonu o prevozu nevarnih snovi, opravljajo postaje milice.
Strokovno nadzorstvo nad izvajanjem varnostnih ukrepov pri prevozu nevarnih snovi iz 1., 2., 3., 4., 5.,
6.	in 7. točke prvega odstavka 2. člena zakona o prevozu nevarnih snovi opravljajo organi občinske požarne inšpekcije in Republiški inšpektorat za požarno varnost v skladu z določbami o njeni pristojnosti po 20. členu zakona o varstvu pred požarom.
Strokovno nadzorstvo nad izvajanjem varnostnih ukrepov pri prevozu nevarnih snovi iz 8., 9., 10., 11 in
12.	točke prvega odstavka 2. člena zakona o prevozu nevarnih snovi opravlja Republiški sanitarni inšpektorat.
35.	člen
Nadzor nad izvajanjem varstvenih in drugih varnostnih ukrepov, ki jih predpisuje zakon o prometu eksplozivnih snovi, opravljajo postaje milice, glede skladiščenja pa Republiški inšpektorat za požarno varnost.
36.	člen
Izvajanje varstvenih in varnostnih ukrepov, ki jih predpisuje ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi, nadzorujejo postaje milice in organi požarne inšpekcije v skladu s svojim delovnim področjem.
37.	člen
Organi požarne inšpekcije imajo pri opravljanju nadzorstvenih nalog iz prejšnjega člena tega zakona
pravico:
1.	pregledati dokumentacijsko gradivo, ki se nanaša na eksplozivne snovi, vnetljive tekočine in pline ter druge nevarne snovi, pregledati objekte in prostore, kjer se te snovi proizvajajo in hranijo ter ugotavljati, ali so ustrezno - zavarovani;
2.	pregledati listine o strokovni usposobljenosti oseb na delovnih mestih, na katerih imajo delavci opravka z eksplozivnimi snovmi, vnetljivimi tekočinami in plini ter drugimi nevarnimi snovmi;
3.	prepovedati uporabo skladišč, ki ne ustrezajo pogojem, predpisanim za skladiščenje eksplozivnih snovi, vnetljivih tekočin ali plinov;
4.	ustaviti nadaljnjo gradnjo skladišča eksploziv-■nih snovi, vnetljivih tekočin ali plinov, če ta ni v skladu s potrjeno tehnično dokumentacijo oziroma jugoslovanskim standardom, glede zagotovitve požarne varnosti;
5.	prepovedati organizaciji uporabo eksplozivnih snovi, vnetljivih tekočin in plinov ali drugih nevar-
nih snovi, če ne izpolnjuje pogojev, ki jih predpisuje zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis;
6.	zaseči eksplozivno snov organizaciji aii občanu, ki jo ima v posesti, jo hrani ali uporablja v nasprotju s tem zakonom;
7.	odrediti, da je treba v roku, ki ga določi organ, odpraviti ugotovljene nepravilnosti.
Pritožba zoper odločbo, izdano po prejšnjem odstavku, ne odloži njene izvršitve.
Organ, ki je izdal odločbo, sme na pritožbo odločiti, naj se izvršitev izpodbijane odločbe odloži do odločitve o pritožbi, če spozna, da odložitev ne bi imela škodljivih posledic za varnost ljudi in premoženja.
Delavci milice imajo pri opravljanji! nadzorstvenih nalog iz prejšnjega člena pravice iz 1., 2. in 6. točke prvega odstavka tega člena.
VI. IZVRŠILNI PREDPISI
38.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve izda;
1.	v soglasju z republiškim sekretarjem za ljudsko obrambo in republiškim sekretarjem za industrijo natančnejše predpise o kategoriji pirotehničnih izdelkov glede na njihovo kakovost in količino eksplozivnega polnjenja;
2.	v soglasju z republiškim sekretarjem za ljudsko obrambo in republiškim sekretarjem za delo natanč1-nejše predpise o ukrepih za varnost in zavarovanje skladišč eksplozivnih snovi in pogojih za skladiščenje eksplozivnih snovi.
39.	člen
Republiški sekretar za urbanizem izda v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve natančnejše predpise o lokaciji proizvodnih objektov in skladišč eksplozivnih snovi.
40.	člen
Republiški sekretar za dejo predpiše v soglasju z republiškim sekretarjem za industrijo pogoje za strokovno izobrazbo, ki je potrebna za delo na posameznih delovnih mestih, na katerih se ravna z eksplozivnimi snovmi, vnetljivimi tekočinami in plini, in način opravljanja preizkusa zndnja oseb ki delajo na teh delovnih mestih.
41.	člen
Republiški sekretar za industrijo izda v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve in republiškim sekretarjem za delo natančnejše predpise o gradnji, vrstah, notranji ureditvi in tehnični opremljenosti proizvodnih objektov in skladišč eksplozivnih snovi ter o zaščitnih ukrepih pri površinskem razstreljevanju v primerih, ko ne gre za rudarska dela.
42.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve izda na-tačnejše predpise o vodenju evidenc ter o obrazcih evidenčnih knjig, ki se uporabljajo pri izvajanju tega zakona oziroma predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
43.	člen
Izvršilni predpisi iz tega poglavja morajo biti izdani najpozneje v dveh letih po tem, ko začne veljati ta zakon.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
44.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če razporedi na delovno mesto, za katero se zahteva določena starost in strokovna usposobljenost, osebo, ki ne izpolnjuje teh pogojev (5. člen);
2.	če primerno ne zavaruje objektov, v katerih proizvaja ali hrani eksplozivne snovi, vnetljive tekočine in pline ali druge nevarne snovi, ali jih ne opremi z napravami za signaliziranje in gašenje požara, ali ne stori drugih ukrepov za varnost ljudi in premoženja (6. člen);
3.	če ne ravna v skladu s 7. členom tega zakona;
4.	če proizvaja, ima v posesti ali uporabi eksplozivno snov, ne da bi imela za to dovoljenje (8. in 21. člen);
5.	če proizvaja eksplozivno snov, katere promet ni dovoljen, ali če proizvedene eksplozivne snovi ne embalira in označi na predpisan način oziroma če zanje ne izda atesta ali ne priloži predpisanih navodil (9., 10. in 11. člen);
6.	če izdela eksplozivno mešanico na samem delovišču, pa nima za to dovoljenja (prvi odstavek 12. člena) ali če ravna s tako mešanico v nasprotju z drugim odstavkom 12. člena tega zakona;
7.	če hrani eksplozivne snovi v nasprotju s- 13. ir: 14. členom tega zakona;
8.	če začasno hrani eksplozivne snovi izven objektov, ki so namenjeni za njihovo hrambo v nasprotju s pogoji, predpisanimi v prvem odstavku 16. člena tega zakona, ali če pri tem ne izvrši varnostnih ukrepov iz drugega odstavka 16. člena tega zakona;
9.	če ne zgradi glavnega skladišča eksplozivnih snovi v primeru iz 18. člena tega zakona;
.	10. če sč v njenem objektu, v coni, v kateri lahko
pride do sproščanja v ozračju hlapov vnetljivih tekočin in plinov, kadi ali povzroči žar, plamen ali iskre (prvi odstavek 28. člena);
11. ki nima v svojem objektu naprave iz 29. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo od 300 do 3.000 dinarjev se kaznuje'za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori kakšno dejanje iz prvega odstavka tega člena
45.	člen
i
Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev se Kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba;
1.	če uporabi eksplozivno snov za namen, ki ni potrjen v dovoljenju za njen nakup (prvi odstavek 22 člena);
2.	če pri uporabi eksplozivnih snovi ne ravna v skladu s 23. in 24. členom tega zakona;
3.	če ne vodi ali ne vodi v redu evidence iz 27. člena tega zakona;
4.	če ne namesti opozorilnih oznak in napisov iz drugega odstavka 28. člena tega zakona;
5.	če hrani vnetljive tekočine ali pline v neustreznih posodah (31. člen), ali če posod z vnetljivimi tekočinami predpisano ne označi (32. člen).
Z denarno kaznijo do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije zdru-
ženega dela ali druge pravne osebe, ki stori kakšno dejanje iz prvega odstavka tega člena.
46.	člen
Z denarno kaznijo do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki stori kakšno dejanje iz 3. ali 4. točke prvega odstavka 44. člena ali iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 45. člena tega zakona, če opravlja minerska dela, pa za to ni strokovno usposobljena (drugi odstavek 22. člena), ali če ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka 28. člena tega zakona.
47.	člen
Za prekršek iz 4., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 44. člena ter iz 1. in 2. točke prvega odstavka 45. člena tega zakona se lahko izreče poleg denarne kazni tudi varstveni ukrep odvzema eksplozivne snovi.
Vlil. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48.	člen
Postopki za izdajo dovoljenj za proizvodnjo eksplozivnih snovi, ki do uveljavitve tega zakona niso pravnomočno končani, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
49.	člen
Dokler ne bodo izdani ustrezni izvršilni predpisi, se uporabljajo:
—	pravilnik o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 5/67);
—	pravilnik o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o uskladiščevanju in pretakanju vnetljivih tekočin (Uradni list SFRJ, št. 20/71);
—	pravilnik o gradnji naprav za tekoči naftni, plin in o uskladiščen ju in pretakanju tekočega naftnega plina (Uradni list SFRJ, št. 24/71);
—	pravilnik o gradnji postaj za preskrbo motornih vozil z gorivom in o uskladiščevanju in pretakanju goriva (Uradni list SFRJ, št. 27/71);
—	pravilnik o varstvu pri izdelovanju razstreliv in smodnika in pri manipuliranju z razstrelivi in smodniki (Uradni list SFRJ, št. 55/69).
50.	člen
Dokler ne bodo izdani predpisi iz 41. člena tega zakona, se uporabljajo pri površinskem razstreljevanju, poleg ukrepov, predpisanih s tem zakonom, varnostni ukrepi o površinskem miniranju, ki so predpisani v pravilniku o varstvenih ukrepih pri ravnanju z razstrelilnimi sredstvi in miniranju v rudarstvu (Uradni list SFRJ, št. 9/67).
51.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 22-19/77
Ljubljana, dne 28. septembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1146.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistično republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi
Razglaša se zalcon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. septembra 1977 in na seji Zbora občin dne 28. septembra 1977.
Št. P 0100-205/77
Ljubljana, dne 28. septembra 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o varstvu živali pred kužnimi boleznimi
I.	SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
(1)	Kužne bolezni, ki ogrožajo celotno območje republike (v nadaljnjem besedilu: kužne bolezni), so poleg bolezni iz 1. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76), še:
1.	bolezen Aujcszkega (Paralysis bulbaris infectio-
sa),
2.	bolezen Gumboro (Bursitis infectiosa),
3.	dizenterija pri prašičih (Dysenteria suum),
4.	garje pri kopitarjih in prežvekovalcih (Scabies: Sarcopliasis equorum, bovum ct rupicaprarum, Cho-lioptiasis ovium),
5.	goveji lišaj (Trichophytia bovis),
6.	kronična bolezen dihal pri perutnini (Mycoplas-mosis gallinarum /GRD/),
7.	kužni bronhitis pri perutnini (Bronchitis infectiosa avium),
8.	kužni tremor (Encephalomyelitis avium),
9.	kužno vnetje očesne veznice in roženice, kužna slepota pri prežvekovalcih (Keratoconjunctivitis infectiosa ruminantium),
10.	Merekova bolezen (Neurolymphomatosis avium),
11.	mehurčkasti izpuščaj pri govedu (Exanthcma coitalc vesiculusum s pustulosum bovis /IBR/IPV/),
12.	metljavost (Fasciolosis),
13.	paratuberkuloza (Paratuberculosis bovum),
14.	šumeči prisad (Gangraena emphysematosa),
15.	trihomoniaza goved (Trichomoniasis bovum),
16.	varoatoza čebel (Varroosis),
17.	virusno vnetje želodca in črevesja pri prašičih (Gastroenteritis contagiosa suum /TGE/),
18.	vnetje vimena pri kravah (Mastitis bovis).
(2)	Ce se pojavi nevarnost drugih kužnih bolezni, ki lahko ogrozijo celotno območje republike, lahko Izvršni svet Skupščine SR Slovenije določi, da se za varstvo pred tako kužno boleznijo uporabijo določbe o ukrepih in druge določbe iz tega zakona.
(3)	Ce se pojavi nevarnost drugih kužnih bolezni, ki lahko ogrozijo celotno obmččje občine, lahko izvrš-
ni svet občinske skupščine določi, da se za varstvo pred tako kužno boleznijo uporabijo določbe o ukrepih in druge določbe iz tega zakona.
2.	člen
Od kužnih bolezni iz 1. člena tega zakona so posebno nevarne v smislu tega zakona:
1.	afriška prašičja kuga (Pestis africana suum),
2.	afriška smrkavost (Lymphangioitis epizootica),
3.	atipična kokošja kuga (Pestis avium atypica),
4.	bruceloza (Brucellosis),
5.	goveja kuga (Pestis bovina),
6.	goveja levkoza (Leucosis enzootica bovum),
7.	huda gniloba čebelje zalege (Pestis apium),
8.	konjska kuga (Pestis equorum),
9.	leptospiroza (Leptospirosis), ki jo povzročata L. pomona in L. icterochemorraglae,
10.	miksomatoza (Myxomatosis),
11.	nalezljiva ohromelost prašičev (Encephalom-yelitis enzootica suum),
12.	ovčje osepnice (Variola ovina);
13.	pljučna kuga goved (Pleuropneumonia conta-giosa bovum),
14.	prašičja kuga (Pestis suum),
15.	psitakoza (Psittacosis),
16.	slinavka in parkljevka (Aphthae epizooticae),
17.	smrkavost (Malleus),
18.	spolna kuga konj (Exanthema coitale paraly-ticum),
19.	steklina (Lyssa),
20.	tuberkuloza (Tuberculosis).
21.	tularemija (Tularemia),
22.	vesikularna bolezen prašičev (Exanthema ve-siculosum suum),
23.	virusna hemoragična septikemija pri šarenki (Septicaemia haemorrhagica salmonis),
24.	vranični prisad (Anthrax).
3.	člen
(1)	Z varstvom živali pred kužnimi boleznimi so po tem zakor\u mišljeni veterinarsko-sanitarni ukrepi za preprečevanje, ugotavljanje, zatiranje in izkoreninjenje kužnih bolezni, ukrepi za varstvo zdravja ljudi pred zoonozami (okužbami, ki sc lahko po naravni poti prenašajo z živali na ljudi) in okužbami z živili živalskega izvora ter drugi samozaščitni ukrepi za varstvo zdravja ljudi, za varstvo človekovega okolja ir. za zagotavljanje priprav za splošni ljudski odpor.
(2)	Varstvo živali pred kužnimi boleznimi je dejavnost posebnega družbenega pomena.
4.	člen
Družbenopolitične skupnosti, veterinarske in druge organizacije združenega dela ter posamezniki so dolžni za varstvo pred kužnimi boleznimi organizirati ustrezne službe, neposredno ukrepati in zagotoviti materialna sredstva za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje kužnih bolezni.
5.	člen
(1)	Organizacije združenega dela. in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živali (v nadaljnjem besedilu: posestniki živali), so dolžni izvajati predpisane ukrepe za varstvo le-teh pred kužnimi boleznimi.
(2)	Vsak posestnik živali ima pravico in dolžnost, da skrbi za varstvo živali pred kužnimi boleznimi - in za zdravje živali tako, da ne ogrožajo zdravja drugih živali in ljudi.
(3)	Ukrepe za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje kužnih bolezni neposredno izvajajo veterinarske organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu: veterinarske organizacije) in veterinarski delavci, če ni v zakonu drugače določeno.
(4)	Izvajanje ukrepov iz prejšnjega odstavka ima prednost pred drugimi ukrepi za zdravstveno varstvo živali.
6.	člen
(1)	Z epizootijo kužne bolezni so po tem zakonu mišljeni številnejši primeri kužne bolezni, ki glede na pogostnost primerov, čas, kraj in prizadete vrste živali presegajo pričakovano število primerov. Za epizootijo kužne bolezni sc šteje tudi pojav številnejših obolevanj ali poginov živali, katerih povzročitelj ni znan.
(2)	Za okuženo območje se šteje območje, na katerem je eden ali več virov okužbe in na katerem so dane možnosti za' širjenje bolezni.
(3)	Za ogroženo območje se šteje območje, na katerem so podane možnosti za širjenje bolezni.
(4)	Pojmi: žival, živalski proizvodi, živalske surovine in živalski odpadki iz 3. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon), veljajo tudi v tem zakonu.
7.	člen
Zaradi zagotavljanja varstva živali pred kužnimi boleznimi se poleg ukrepov, ki so predpisani z zveznim zakonom, uporabljajo tudi ukrepi, določeni s tem zakonom.
II. UKREPI ZA PREPREČEVANJE IN ZATIRANJE KUŽNIH BOLEZNI
1.	Ukrepi za preprečevanje pojava kužnih bolezni
8.	člen
Zdravstveno varstvo živali pred kužnimi boleznimi se izvaja z obveznimi splošnimi in posebnimi preventivnimi ukrepi.
9.	člen
(1)	Obvezni splošni preventivni ukrepi za varstvo pred kužnimi boleznimi so:
1.	zagotavljanje zdravstveno neoporečne pitne vode in krme;
2.	zagotavljanje in vzdrževanje primernih zoohi-gienskih razmer v objektih za rejo živali;
3.	zagotavljanje veterinarsko-sanitarnega reda na javnih mestih, kjer se zbirajo živali, v vozilih za prevoz živali, surovin proizvodov, odpadkov in krmil ter objektih za klanje živali, obdelavo, predelavo in skladiščenje surovin, proizvodov ter odpadkov živalskega izvora in krmil;
4.	zagotavljanje zdravstvene neoporečnosti živil živalskega izvora;
5.	neškodljivo odstranjevanje trupel, konfiskatov, odpadkov in odstranjevanje odplak na način in pod pogoji, ki zagotavljajo varstvo voda, zemljišč in zraka pred onesnaženjem;
6.	epizootiološko poizvedovanj e;
7.	opravljanje preventivne dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije v objektih, na javnih površinah, v vozilih;
8.	spremljanje rezultatov naravnega pripusta in osemenjevanja;
9.	veterinarsko prosvetljevanje prebivalstva in
10.	drugi ukrepi, ki so določeni v zveznem in v tem zakonu.
(2)	Za izvajanje splošnih preventivnih ukrepov za varstvo pred kužnimi boleznimi sprejemajo družbenopolitične skupnosti v mejah svojih pravic in dolžnosti kratkoročne in dolgoročne programe, v katerih predpišejo ukrepe in določijo izvajalce programov ter roke, v katerih morajo biti programi izvršeni.
(3)	Za učinkovito zdravstveno varstvo mora posestnik živali storiti samozaščitne ukrepe v skladu z ustreznimi predpisi o družbeni samozaščiti in varnosti.
10.	člen
(1)	Obvezni posebni preventivni ukrepi za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni so: zgodnje ugotavljanje virov okužbe in imunoprofilaksa, prijavljanje, izolacija, karantena ter drugi ukrepi, ki so določeni z zveznim in s tem zakonom.
(2)	Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odredi ob koncu vsakega leta za naslednje leto, katera preventivna cepljenja in diagnostične ter druge preiskave morajo opraviti veterinarske organizacije, ki opravljajo dejavnost zdravstvenega varstva živali, ter določi rok in druge pogoje za izvedbo preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja, preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni.
(3)	Za veterinarstvo pristojni občinski upravni organ sprejme na podlagi odredbe iz prejšnjega odstavka program izvajanja preventivnih ukrepov za območje občine, in sicer za obdobje enega leta.
(4)	Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lahko odredi tudi dolgoročne preventivne ukrepe za varstvo pred kužnimi boleznimi iz prvega in drugega člena tega zakona.
(5)	Dolgoročne preventivne ukrepe za varstvo pred kužnimi boleznimi, ki se prenašajo z živali na ljudi, sprejmeta republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo.
11.	člen
(1)	Posestniki živali in delavci, ki prihajajo na svojih delovnih mestih v proizvodnji v neposreden dotik z živalmi, živili živalskega izvora, trupli in konfiskati, morajo imeti osnovno znanje o živalskih kužnih boleznih ter o njihovem prenašanju na ljudi in o predpisih s področja varstva živali pred kužnimi boleznimi.
(2)	Posestnik živali in delavec iz prejšnjega odstavka si mora pridobiti osnovno znanje o živalskih kužnih boleznih ter o predpisih najpozneje v šestih mesecih po začetku dela.
(3)	Osnovno znanje o živalskih kužnih boleznih ter o predpisih 'si posestnik živali ali delavec pridobi na tečajih, ki jih mora organizirati veterinarska organizacija, pooblaščena za ugotavljanje kužnih bolezni. Stroške za tečaj plača organizacija združenega dela, v kateri je delavec zaposlen, organizator proizvodnje
oziroma občan, ki z osebnim delom samostojno opravlja tako dejavnost in pri katerem je delavec zaposlen.
12.	člen
(1)	Osemenjevalna središča, plemenske črede in jate, valilnice, fazanerije, ribogojnice, plemenišča in vzrejališča matic, živali v obratih z industrijskim načinom proizvodnje in v večjih aglomeracijah ter objektih za promet z živalmi so pod veterinarsko-sani-tarno inšpekcijsko kontrolo.
(2)	Posestniki živali in objektov iz 9. in 10. člena zveznega zakona in iz prejšnjega odstavka morajo prijaviti te živali in objekte, pa tudi vsako spremembo v zvezi z rejo živali v roku osmih dni občinskemu organu veterinarske inšpekcije, ki vodi register o živalih in objektih.
(3)	Za izdajo dovoljenja za razstavo, živalski vrt, ocenjevanje ali tekmovanje živali, za razne prireditve potujočih živali (cirkusi, potujoči živalski vrtovi ipd.) in za organizirano prodajo živali (sejmišča) je potrebno sogjasje občinskega organa veterinarske inšpekcije. '
(4)	Izvršni svet občinske skupščine predpiše ve-terinarsko-sanitarni red v objektih za promet z živalmi in živalskimi surovinami (sejmišča, razstavišča, klavnice, kafilerije idr.).
13.	člen
(1)	Posestniki živali, druge organizacije združenega dela ter drugi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih morajo zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja in preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu živali, živalskih surovin, proizvodov, krmil in odpadkov.
(2)	Z odpadki in odplakami je treba ravnati tako, da ni ogroženo, prizadeto ali moteno zdravje živali. Veterinarska inšpekcija mora opravljati nadzor nad viri nastajanja odpadkov in odplak, ki so lahko nevarni za živali in okolje ter nad ravnanjem z njimi.
(3)	Posestnik živali mora v določenih primerih prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji pogin živali. Truplo poginule živali mora predati pooblaščeni veterinarski organižaciji. Voznik, ki je povzročil pogin živali, upravljale! javnih cest in organi za notranje zadeve morajo prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji vsako živalsko truplo na javnih cestah.
(4)	Občine so dolžne skrbeti za ustrezno število redno vzdrževanih zbirališč za trupla in za živalske surovine ter živalske odpadke, ki so pri obveznem pregledu spoznani za neuporabne za hrano ljudi (v nadaljnjem besedilu: konfiskati) in za redno odvažanje le-teh v zbirališča.
(5)	V obratih za predelavo živalskih trupel (v nadaljnjem besedilu: kafilerija) in v secirnicah mora biti organizirana stalna služba za ugotavljanje vzroka pogina.
14.	člen
Občinska skupščina lahko odredi, da morajo organizacije združenega dela in delovni ljudje iz prejšnjega člena plačevati stroške za neškodljivo odstranjevanje konfiskatov, ki. nastanejo pri obdelavi, predelavi in prometu živalskih surovin in proizvodov, in plačati stroške za neškodljivo odstranjevanje trupel.
15.	člen
(1)	Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano določi območje, na katerem mora kafilerija zagotoviti reden odvoz trupel in konfiskatov, iz zbirališč do kafilerije.
(2)	Občinska skupščina predpiše organizacijo, ureditev in poslovanje veterinarsko-higienske službe.
2.	Veterinarsko-sanitarna kontrola v notranjem
prometu
16.	člen
(1)	Posestnik čebeljih družin ali rib mora imeti zdravstveno spričevalo, kadar transportira čebelje družine, matice, satje in zalego ali ribe oziroma ikre izven območja občine.
(2)	Za veterinarstvo pristojni občinski upravni organ določi, kdo izdaja zdravstveno spričevalo iz 16. člena zveznega zakona in iz tega člena.
(3)	Za premeščanje živali znotraj iste temeljne organizacije združenega dela, razen za zakol, se izda skupno zdravstveno spričevalo.
17.	člen
(1)	Posestnik psa je dolžan v osmih dneh prijaviti nabavo živali pooblaščeni veterinarski organizaciji, ki vodi register psov.
(2)	Posestnik psa je dolžan v treh dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v zvezi z rejo psov.
(3)	Vsak pes mora nositi predpisano znamkico. Znamkica je potrdilo o prijavi in registraciji psa ter o opravljenem cepljenju proti steklini.
(4)	Občinska skupščina izda predpis o registraciji, cepljenju, označevanju, postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi ter o reji psov.
18.	člen
(1)	Posestniki živali in organizacije združenega dela oziroma osebe, ki opravljajo prevoz živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov (16. in 17. člen zveznega zakona, 16., 17., 29. in 30. člen tega zakona), morajo na zahtevo veterinarskega inšpektorja, veterinarskega delavca pooblaščene veterinarske organizacije ali pristojnega organa za notranje zadeve pokazati zdravstveno spričevalo ali drugo predpisano potrdilo.
(2)	Veterinarsko-sanitarne preglede v notranjem prometu (17. člen zveznega zakona), opravlja pooblaščena veterinarska organizacija.
19.	člen
Organi za notranje zadeve morajo v primeru, če pri kontroli ugotovijo, da posestniki živali iz prvega odstavka 20. člena zveznega zakona in iz 16., 17., 29. in 30. člena tega zakona nimajo zdravstvenega spričevala oziroma potrdila ali da prihajajo živali z okuženega območja, takšne živali pridržati in o tem obvestiti občinski organ veterinarske'inšpekcije ali pooblaščeno veterinarsko organizacijo. Pooblaščena veterinarska organizacija mora o storjenih ukrepih obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije.
20.	člen
Če pristojni občinski veterinarski inšpektor ugotovi, da so zdravstvena spričevala ali druga predpisa-
na potrdila za živali, ki so bile pripeljane iz druge občine, pomanjkljivi ali da so živali iz krajev z nejasno epizootiološko situacijo ali če ugotovi, da dokumentov sploh ni, lahko odredi, da mora posestnik obdržati živali določen čas v karanteni, določi kraj in pogoje za karanteno ter odredi preglede in diagnostične preiskave, ki se morajo opraviti.
3.	Vctcrinarsko-sanitarna kontrola pri uvozu, izvozu in tranzitu
21.	člen
(1)	Karanteno za uvožene živali, živalske proizvo-
de, živalske surovine, živalske odpadke in seme za umetno osemenjevanje ter druge predmete, s katerimi sc lahko prenese kužna bolezen, določi in odpravi republiška veterinarska uprava.	,
(2)	Uvožene živali, živalske proizvode, živalske surovine, živalske odpadke, seme za umetno osemenjevanje in predmete s katerimi se lahko prenese kužna bolezen ter izvajanje preventivnih ukrepov nadzoruje v času karantene občinski organ veterinarske inšpekcije.
22.	člen
Veterinarsko-sanitarni pregled izvoznih pošiljk (1. odstavek 21. člena zveznega zakona) pri nakladanju in prekladanju in veterinarsko-sanitarni pregled pri razkladanju in prekladanju uvoznih pošiljk (2. odstavek 21. člena zveznega zakona) opravlja občinski organ veterinarske inšpekcije.
23.	člen
(1)	Organi za notranje zadeve in organi carinske službe morajo v primeru, če ugotovijo nedovoljen prehod kopitarjev in parkljarjev mimo določenih mejnih prehodov, takšne živali pridržati in o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije.
(2)	Če za kopitarje in parkljarje iz prejšnjega odstavka z mednarodno pogodbo ni določen način ravnanja, ga določi republiška veterinarska uprava.
4.	Veterinarsko-sanitarni ukrepi proti okužbam z živili in krmili — preventiva v objektih
24.	člen
(1)	Veterinarsko-sanitarne preglede živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in dodatkov v proizvodnji živil (aditivov) (30., 31. in 32. člen zveznega zakona) opravljajo pooblaščene veterinarske organizacije.
(2)	Posestnik živali ima pravico zahtevati nad-pregled. Nadpregled opravi komisija, ki jo imenuje republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Zahtevo je treba vložiti takoj pri pooblaščeni veterinarski organizaciji, ki je opravila pregled. Ta mora brez odlašanja še isti dan obvestiti komisijo in ji predložiti celotno dokumentacijo o opravljenem pregledu.
(3)	Izid nadpregleda je dokončen.
(4)	Izid veterinarsko-sanitarnega prčgleda drugih živalskih proizvodov sc lahko izpodbija samo z zahtevo, rtaj se opravi nadpregled predpisanega števila vzorcev v organizaciji združenega dela, ki je pooblaščena za superajialize (26. člen zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe —
Uradni list SFRJ, št. 71-730/72). Zahtevo je treba vložiti takoj pri organu, ki je pregled opravil. Odločilen je izid superanalize.
(5)	Stroške nadpregleda trpi pooblaščena veterinarska organizacija, katere delavec je opravil vete-rlnarsko-sanitarni pregled ali odvzel vzorce, če je rezultat v korist stranke. V nasprotnem primeru trpi stroške stranka.
25.	člen
(1)	Posestnik živali mora prijaviti proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov, namenjenih za javno potrošnjo, za veterinarstvo pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
(2)	Za veterinarstvo pristojni občinski upravni organ izda posestniku živali dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo na podlagi izjave občinske veterinarske inšpekcije, da izvira mleko od zdravih živali in da izpolnjuje druge predpisane pogoje.
(3)	Dovoljenje iz prejšnjega odstavka velja eno leto in ga pristojni občinski veterinarski inšpektor podaljša, če ugotovi, da za to ni zadržkov.
(4)	Organizator odkupa mleka in mlečnih izdelkov za javno potrošnjo sme odkupovati mleko in mlečne izdelke samo od posestnikov živali, ki imajo dovoljenje iz drugega odstavka tega člena.
26.	člen
Klanje govedi, izvzemši teleta, in klanje kopitarjev vseh starosti je dovoljeno samo v klavnici, ki izpolnjuje predpisane pogoje, tudi če je meso namenjeno za domačo porabo ali za živalsko hrano.
27.	člen
Ob pojavu kužne bolezni lahko za veterinarstvo pristojni občinski upravni organ za območje občine, republiška veterinarska uprava pa za območje več občin odredi:
1.	da se mora opraviti obvezen pregled tudi tistih klavnih živali, živalskih proizvodov in surovin, ki so namenjene za lastno domačo porabo ali za krmljenje živali in določi, kdo opravi pregled,
2.	da mora posestnik živalskih proizvodov opraviti ustrezno toplotno obdelavo živalskih proizvodov pred uporabo oziroma oddajo v promet.
28.	člen
(1)	Veterinarski delavec mora takoj po uporabi zdravil, ki prehajajo v mleko, meso ali druga živila oziroma takoj potem, ko je odredil uporabo takih zdravil, odrediti ukrepe za varstvo zdravja potrošnikov živil ter o tem obvestiti posestnika živali in občinski organ veterinarske inšpekcije.
(2)	če posestnik živali uporablja zdravila ali preparate za preprečevanje bolezni ali za hitrejšo in večjo proizvodnjo hrane (biostimulatorje), ki prehajajo v živila, mora o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. Pri oddaji takih živali v zakol oziroma živil v promet mora posestnik živali izvajati preventivne ukrepe za zdravstveno varstvo potrošnikov, ki jih določi proizvajalec zdravil oziroma preparatov ali občinski organ veterinarske inšpekcije.
(3)	Proizvajalci zdravil in raznih dodatkov za krmila morajo v deklaraciji zdravila oziroma dodatka za krmila označiti, koliko časa po zadnji uporabi se
le-ta izločajo z živili živalskega izvora pziroma ostanejo v organizmu živali.
(4)	Občinski organ veterinarske inšpekcije mora zagotoviti sistematični nadzor glede prisotnosti raznih ostankov zdravil, biostimulatorjev, pesticidov, čistilnih sredstev in razkužil, težkih kovin in drugih toksičnih snovi v živalskih proizvodih.
29.	člen
(1)	Po zakolu bolne ali poškodovane živali (zakol v sili) zunaj klavnice, mora posestnik zaklano žival spraviti, obvestiti o tem zakolu pooblaščeno veterinarsko organizacijo ter preprečiti drugim osebam pristop do mesta klanja in do zaklane živali. Obveščena veterinarska organizacija mora zagotoviti veterinar-sko-sanitarni pregled na kraju samem in ugotoviti, ali je dopusten promet zaklane živali do klavnice.
(2)	Posestnik živali mora imeti predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki jih zaradi klanja odpravlja v klavnico. Isto velja tudi za v sili zaklane živali. Dokončen veterinarsko-sanitarni pregled takih živali in presoja mesa v sili zaklane živali se opravi v klavnici.
(3)	Posestnik živali mora imeti predpisano veterinarsko napotnico tudi za živali iz hlevov z nepreverjeno ali sumljivo opizootiološko situacijo, ki jih odpravlja v klavnico.
(4)	Preventivne ukrepe pri klanju živali iz drugega in tretjega odstavka tega člena odredi občinski organ veterinarske inšpekcije.
30.	člen
(1)	Transport divjačine, ki je namenjena za javno potrošnjo, je dovoljen, če je pošiljko pred odpravo pregledal pooblaščeni preglednik. Po pregledu izda lovska organizacija potrdilo, da je divjad uplenjena, ulovljena ali pokončana v neokuženem lovišču in da preglednik ni ugotovil nobenega suma glede zdravstvene neoporečnosti mesa.
(2)	Pooblaščeni preglednik je član ali delavec lovske organizacije, ki mora imeti izpit za preglednika in pooblastilo občinskega organa veterinarske inšpekcije.
.(3) Veterinarsko-sanitarni pregled divjačine, ki Je namenjena za javno potrošnjo, opravi pooblaščena veterinarska organizacija v hladilnici takoj po razkladanju divjačine.
(4)	Veterinarsko-sanitarni pregled je obvezen za meso divjih prašičev in medvedov, ne glede na to, ali je njihovo meso namenjeno za javno potrošnjo, za porabo v lovski organizaciji, za lastno domačo porabo ali za krmljenje živali. Veterinarsko-sanitarni pregled opravi pred uporabo, obdelavo oziroma predelavo pooblaščena veterinarska organizacija.
31.	člen
(1)	Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo a proizvodnjo in predelavo krmil, morajo zagotoviti laboratorijske preiskave surovin in svojih končnih izdelkov pred oddajo o promet v lastnem laboratoriju ali v organizaciji, ki je pooblaščena za diagnostične preiskave. S temi preiskavami je treba ugotoviti predpisano zdravstveno neoporečnost krmil glede na prisotnost patogenih bakterij, gliv in njihovih toksinov in snovi, ki lahko škodijo zdravju živali ali posredno zdravju ljudi.	'
(2)	Občinski organ veterinarske inšpekcije z občasnim odvzemom vzorcev in laboratorijsko preiskavo kontrolira izvajanje določil prejšnjega odstavka.
32.	člen
(1)	Če veterinarski inšpektor meni, da krmilo ni zdravstveno neoporečno, vzame predpisano število vzorcev krmil in jih pošlje pooblaščeni organizaciji združenega dela v analizo.
(2)	Izid analize krmil mora biti sporočen tudi posestniku krmila, od katerega je bil vzet vzorec. Ta lahko zahteva v treh dneh od prejema izvida analize, naj se pošlje duplikat vzorca, ki je bil vzet istočasno in na enak način, pooblaščeni organizaciji združenega dela v superanalizo.
(3)	Stroške analize in superanalize trpi družbenopolitična skupnost, katere delavec je odvzel vzorce, če je krmilo neoporečno; v nasprotnem primeru jih trpi stranka.
33.	člen
(1)	Objekti in oprema za rejo živali, za klanje živali, za obdelavo, predelavo, dodelavo, proizvodnjo, zbiranje, skladiščenje ter promet živalskih surovin in proizvodov, objekti in oprema za zbiranje in neškodljivo odstranjevanje trupe] in konfiskatov ter kafilerije, prostori in oprema za proizvodnjo in skladiščenje semena za umetno osemenjevanje ter valilnice, prostori in oprema za pripravo krmil, objekti ter oprema za promet z živalmi (sejmišča, razstavišča idr.) in za dezinfekcijo vozil, objekti veterinarskih organizacij in objekti za proizvodnjo veterinarskih zdravil morajo biti urejeni tako, da se preprečuje vnašanje ali raznašanje bolezni.
(2)	K odločbam o lokaciji, gradbenem in uporabnem dovoljenju za nove objekte ter za rekonstrukcijo obstoječih objektov iz prejšnjega odstavka je potrebno soglasje občinskega organa veterinarske inšpekcije.
(3)	Za klavnice in perutninske klavnice z dnevno kapaciteto nad 20 ton mesa, predelovalnice z dnevno kapaciteto nad 5 ton izdelkov, mlekarne z dnevno kapaciteto nad 50.000 litrov mleka, mešalnice krmil z letno kapaciteto nad 20.000 ton, skladišča živalskih proizvodov, živalskih surovin in krmil s kapaciteto nad 1.000 ton, osemenjevalna središča, objekte veterinarskih organizacij, ki opravljajo diagnostične preiskave, objekte za proizvodnjo veterinarskih zdravil, secirnice in kafilerije je potrebno soglasje republiške veterinarske uprave.
5.	Ukrepi za zatiranje in izkoreninjenje kužnih bolezni
34.	člen
(1)	Če se pojavi kužna bolezen ali se pojavijo znamenja, po katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila za kužno boleznijo, mora posestnik živali to takoj naznaniti pooblaščeni veterinarski organizaciji ali občinskemu organu veterinarske inšpekcije.
(2)	Posestnik živali mora v primerih iz prejšnjega odstavka živali takoj zapreti, trupla pa spraviti do prihoda delavca pooblaščene veterinarske organizacije ter preprečiti drugim osebam pristop do črede, jate ali čebelnjaka.
35.	člen
(1)	Pooblaščena veterinarska organizacija mora poskrbeti, da se ugotovi kužna bolezen ali vzrok pogina živali oziroma zdravstvena oporečnost živalskih proizvodov in surovin ter odrediti začasne ukrepe, ki so potrebni, da sc bolezen zatre in njeno širjenje prepreči oziroma da se prepreči promet bolnih živali in zdravstveno oporečnih živalskih proizvodov in surovin.
(2)	V veterinarski organizaciji iz prejšnjega odstavka mora biti organizirana nepretrgana veterinarska dejavnost.
(3)	Začasne ukrepe iz prvega odstavka tega člena odredi delavec pooblaščene veterinarske organizacije.
(4)	Pri sumu kužne bolezni mora pooblaščena organizacija poslati material prvih primerov bolezni v laboratorijsko preiskavo pooblaščeni veterinarski organizaciji združenega dela.
(5)	Organizacija, ki pošilja v preiskavo material iz prejšnjega odstavka, in organizacija, ki opravlja diagnostične preiskave, morata zagotoviti tak transport materiala, da ni nevarnosti za širjenje kužnih bolezni in ne za kvarjenje materiala.
(6)	Organizacije, ki opravljajo javni prevoz, morajo zagotoviti prevoz materiala iz četrtega odstavka tega člena do mesta, kjer ima sedež organizacija, pooblaščena za diagnostične preiskave.
36.	člen
(1)	O pojavu oziroma sumu kužne bolezni in o storjenih začasnih ukrepih mora pooblaščena veterinarska organizacija takoj obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. Občinski veterinarski inšpektor takoj po naznanitvi kužne bolezni ali suma kužne bolezni opravi pregled in izda pismeno odločbo o ukrepih. V izjemno nujnih primerih lahko veterinarski inšpektor tudi ustno odredi ukrepe. Pismeno odločbo mora stranki izdati najpozneje v treh dneh od ustne odločitve.
(2)	Občinski organ veterinarske inšpekcije mora o pojavu kužne bolezni v predpisanih primerih obvestiti republiško veterinarsko upravo in občinske organe veterinarske inšpekcije sosednjih občin.
(3)	O pojavu ali ugotovljenem sumu kužne bolezni, ki se prenaša tudi na ljudi, in o ugotovitvi take kužne bolezni pri veterinarsko-sanitarnem pregledu živil mora občinski organ veterinarske inšpekcije obvestiti tudi občinske organe sanitarne inšpekcije.
37.	člen
(1)	Ko se ugotovi kužna bolezen in dokler traja nevarnost zanjo, se odredi glede na naravo kužne bolezni in nevarnost na okuženem kot tudi na ogroženem območju eden ali več naslednjih ukrepov:
1.	ločitev zdrave živali od bolne ali od živali, za katero se sumi, da je zbolela;
2.	zapiranje obolele živali in živali, za katero se sumi, da je zbolela;
3.	prepoved dogona, trgov, sejmov, razstav, tekmovanj ali drugega zbiranja živali;
4.	prepoved ali omejitev gibanja živali ter prepoved izdajanja zdravstvenih spričeval za živali;
5.	prepoved ali omejitev odnašanja ali prometa živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov, krmil ter drugih predmetov, s katerimi se lahko prenese kužna bolezen;
6.	prepoved klanja vseh vrst ali posameznih vrst živali; prepoved odiranja trupla;
7.	zakol ali pokončanje okužene živali, za katero se sumi, da je okužena in uničenje kontaminiranih predmetov ali surovin;
8.	popis živali, po potrebi pa tudi njihovo označevanje;
9.	prepoved ali omejitev razmnoževanja živali za določen čas v določenih objektih;
10.	omejitev gibanja oseb, ki prihajajo v dotik z okuženo živaljo ali z živaljo, za katero se sumi, da je okužena, in s 'proizvodi, surovinami in odpadki, ki izvirajo od take živali;
11.	zaščitno cepljenje, diagnostična preiskava in zdravljenje živali;
12.	blokiranje žarišč okužbe, okuženih krajev in območij (prepoved vhoda in izhoda oseb in živali);
13.	kastracija okužene živali, kastracija živali, ki predstavljajo nevarnost za širjenje spolnih bolezni in prepoved naravnega pripusta;
14.	dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija staj, hlevov, dvorišč, pašnikov, napajališč in drugih krajev, na katerih je bila zbolela žival, kot tudi predmetov, ki so prišli s tako živaljo v dotik;
15.	dezinfekcija oseb, ki so bile v direktnem ali indirektnem dotiku s povzročitelji okužbe;
16.	kontumac in pobijanje potepuških psov in mačk;
17.	sistematično zatiranje vmesnega gostitelja;
18.	zagotavljanje in vzdrževanje primernih higienskih razmer v objektih.
(?) Ukrepi iz. prvega odstavka se lahko odredijo tudi tedaj, če grozi neposredna nevarnost kužne bolezni.
(3)	V posebno nevarnih primerih se sme odrediti tudi začasna prepoved dela v objektih,’ v katerih se predelujejo ali skladiščijo živalski proizvodi, živalske surovine in živalski odpadki ali krmila.
38.	člen
(1)	Ukrepe iz prejšnjega člena, ki se nanašajo na posamezne fizične ali pravne osebe, odredi občinski organ veterinarske inšpekcije.
(2)	Ukrepe, ki se nanašajo na večje število fizičnih ali pravnih oseb, odredi 'izvršni svet občinske skupščine.
(3)	Pooblaščena veterinarska organizacija lahko odredi začasne ukrepe iz 1., 2., 4., 5., 6., 11., 12., 14., 15. in 18. točke prejšnjega člena, ki se nanašajo na posamezne fizične ali pravne osebe.
39.	člen
(1)	Meje okuženega in ogroženega območja v občini določa občinski organ veterinarske inšpekcije.
(2)	Republiška veterinarska uprava določa meje okuženega in ogroženega območja, če sega na območje dveh ali več občin.
40.	člen
(D Republiška veterinarska uprava neposredno vodi in organizira preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje naslednjih posebno nevarnih kužnih bolezni r
—	afriška prašičja kuga,
—	steklina,
—	goveja kuga,
—	pljučna kuga goved,
—	slinavka in parkljevka,
—	prašičja kuga,
—	nalezljiva ohromelost prašičev.
(2)	Preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje drugih kužnih bolezni vodi in organizira občinski organ veterinarske inšpekcije.
41.	člen
O pojavu ali sumu bolezni iz prvega odstavka prejšnjega člena mora občinski organ veterinarske inšpekcije takoj obvestiti republiško veterinarsko upravo in občinske organe veterinarskih inšpekcij sosednjih občin. Občinski organi veterinarske inšpekcije morajo o pojavu bolezni iz prejšnjega člena obvestiti tudi vse zainteresirane organizacije združenega dela in kmetijske zadruge, v primeru zoonoze pa tudi pristojne občinske organe sanitarne inšpekcije in zdravstvene organizacije.
42.	člen
(1)	Veterinarske organizacije morajo pošiljati občinskemu organu veterinarske inšpekcije 15-dnevno poročilo o gibanju živalskih kužnih bolezni in mesečno poročilo in druge podatke o delu veterinarske službe na obrazcu, ki ga določi republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
12) Občinski organ veterinarske inšpekcije mora na obrazcu iz prejšnjega odstavka pošiljati republiški veterinarski upravi petnajst dnevna poročila o gibanju živalskih kužnih bolezni in mesečna poročila ter druge podatke o delu veterinarske službe na območju občine.
(3)	Republiška veterinarska uprava mora o po-javu^kužnih bolezni iz zveznega zakona in o odrejenih ukrepih v republiki obvestiti zvezni komite za kmetijstvo. Republiška veterinarska uprava mora izdajati penajstdnevno poročilo o gibanju živalskih kužnih bolezni v republiki in ga dostavljati vsem občinskim skupščinam in veterinarskim organizacijam na območju republike.
(4)	Organizacije združenega dela, interesne skupnosti, državni organi, družbenopolitične in druge organizacije, združenja in posamezniki so dolžni dajati veterinarskim upravnim organom v določenem roku in brezplačno podatke o zdravstvenem varstvu živali in o izvajanju ukrepov ter jim omogočiti, da se o danih podatkih prepričajo.
43.	člen
Ob elementarnih nezgodah, ki lahko povzročijo obolenje večjega števila živali ali ob pojavu epizootije in v drugih izjemnih razmerah, lahko odredi izvršni svet občinske skupščine za območje občine, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pa za širše območje tele ukrepe:
1.	odredi mobilizacijo veterinarskih delavcev in drugih občanov za izvedbo predpisanih ukrepov;
2.	odredi rekvizicijo opreme, zdravil in transportnih sredstev v skladu s posebnimi predpisi in začasno uporabo zemljišča in zgradb za izvedbo predpisanih ukrepov za zdravstveno varstvo živali;
3.	določi posebne naloge veterinarskim organizacijam zaradi izvedbe predpisanih ukrepov.
44.	člen
(1)	Pri večjih epizootijah morajo na zahtevo republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pomagati pri preprečevanju širjenja in pri zatiranju kužnih bolezni organi za notranje zadeve, enote civilne zaščite in enote teritorialne obrambe.
(2)	Pri največjih nevarnostih za širjenje posebno nevarnih kužnih bolezni lahko republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zahteva pomoč enot jugoslovanske ljudske armade, o čemer odloči zvezni sekretar za ljudsko obrambo.
III.	PRISTOJBINE ZA ZDRAVSTVENA SPRIČEVALA IN ZA VETERINARSKO-SANITARNE PREGLEDE TER ZBIRANJE SREDSTEV
45.	člen
(1)	Za veterinarsko-sanitarne preglede iz zveznega zakona in 27., 29. ter 30. člena tega zakona, za zdravstvena spričevala iz 16. člena zveznega in tega zakona ter za potrdila in dovoljenja iz tretjega odstavka 17. člena in drugega ter tretjega odstavka 25. člena tega zakona se plača pristojbina, ki jo določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
(2)	Za premeščanje živali znotraj iste temeljne organizacije združenega dela, razen za zakol, se za skupno zdravstveno spričevalo plačuje pristojbina, določena za eno žival ustrezne vrste in kategorije.
(3)	Za podaljšanje veljavnosti zdravstvenega spričevala in za spremembe, ki se vpisujejo v zdravstveno spričevalo, se pristojbina ne plačuje. Pristojbina pa se plačuje za vpis sprememb kategorije živali.
46.	člen
(1)	Pristojbina se plačuje ob izdaji zdravstvenega spričevala, znamkice in dovoljenja oziroma po opravljenem veterinarsko-sanitarnem pregledu in se odvede na račun iz 47. člena tega zakona. Pristojbine za preglede se lahko obračunavajo in plačujejo mesečno.
(2)	Pristojbina se plačuje v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa.
47.	člen
(1)	Petinosemdeset odstotkov zbranih pristojbin jo dohodek občine in se odvede na poseben račun za zdravstveno varstvo živali proračuna občine, na katere območju je bilo izdano zdravstveno spričevalo, znamkica oziroma dovoljenje. Petnajst odstotkov pobranih pristojbin pa je dohodek republike in se odvede na poseben račun za zdravstveno varstvo živali proračuna republike.
(2)	Odredbodajalec posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine je predstojnik občinske veterinarske inšpekcije, odredbodajalec posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna republike pa je direktor Republiške veterinarske uprave.
(3)	Zaključni račun o stanju in uporabi sredstev iz prvega odstavka tega člena je kot posebna priloga sestavni del zaključnega računa družbenopolitične skupnosti.
(4)	Neporabljena sredstva iz prvega odstavka tega člena se po preteku vsakega Jeta prenesejo za iste namene in na isti račun v naslednje leto.
(5)	Uporabo sredstev posebnih računov za zdravstveno varstvo živali nadzoruje Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
48.	člen
(1)	Iz sredstev, ki so na posebnih računih, sc krijejo odškodnine in stroški iz 51. člena tega zakona.
(2)	Če na posebnem računu pri občini ni dovolj sredstev, se začasno plačujejo odškodnine in stroški iz sredstev posebnega računa za zdravstveno varstvo živali pri republiki. Ko se naberejo na posebnem računu pri občini zadostna sredstva, se vrnejo sredstva, ki so bila plačana iz posebnega računa republike.
(3)	Družbenopolitične skupnosti po načelu vzajemnosti in solidarnosti združujejo sredstva posebnih računov za zdravstveno varstvo živali za skupno financiranji odškodnin in stroškov iz 51. člena tega zakona, če so na posebnem računu nekaterih občin in republike porabljena vsa sredstva, tako da v posameznih občinah ni mogoče poravnati odškodnin in stroškov zdravstvenega varstva živali. Ko se naberejo na posebnem računu pri občini zadostna sredstva, se vrnejo sredstva,. ki so bila plačana iz združenih sredstev.
(4)	O združitvi sredstev za skupno financiranje, o načinu financiranja, zadolževanja in odplačevanja posojil za- zdravstveno varstvo živali odloča skupščina družbenopolitične skupnosti.
(5)	Če so sredstva na posebnih računih za zdravstveno varstvo živali pri republiki in pri občinah porabljena, tako da ni mogoče poravnati odškodnin in stroškov, se poravnavajo iz sredstev rezerv proračunov družbenopolitičnih skupnosti. Ko se naberejo na posebnih računih zadostna sredstva, se vrne rezervam znesek, ki je bil uporabljen. O uporabi sredstev rezerve zaradi izrednih okoliščin v primeru epizoolije odloča skupščina družbenopolitične skupnosti.
49.	člen
Za vloge, potrdila, odločbe in zdravstvena spričevala iz zveznega in tega zakona se taksa ne plačuje.
50.	člen
Če ni s tem zakonom drugače določeno, veljajo za plačevanje, pobiranje, odvajanje in kontrolo pristojbin iz 45. člena tega zakona določbe zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72) in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74).
IV.	NAJMANJŠI OBSEG VARSTVA ŽIVALI PRED KUŽNIMI BOLEZNIMI
51.	člen
Družbenopolitične skupnosti morajo zagotoviti naslednji najmanjši obvezni obseg varstva živali pred kužnimi boleznimi in pravice posestnikov živali:
1.	sistematično ugotavljanje kužnih bolezni (diagnostične terenske in laboratorijske ter patoanatom-' ske preiskave), ki jo vsako leto odredi izvršni svet skupščine občine na podlagi odredbe republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in. prehrano;
2.	vakcinacijo živali, ki jo vsako leto odredi izvršni svet skupščine občine na podlagi odredbe republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
3.	diagnostične terenske in laboratorijske preiskave ter patoanatomsko diagnostiko zaradi suma posebno nevarnih bolezni (iz 2. člena tega zakona) ter preiskave zaradi suma listorioze, mrzlice Q, toksoplazmo-ze, vibrioze, nozemavosti, pršičavosti, kužne vodenice krapov, vrtoglavosti postrvi, mehurčastega izpuščaja pri govedu, trihomoniaze, garij kopitarjev, prežvekovalcev in divjadi, govejega lišaja, bolezni Aujeszkcga, salmoneloze in šumečega prisada;
4.	preprečevanje kužnih bolezni ob elementarnih nezgodah in ob pojavu posebno nevarnih kužnih bolezni v sosednjih državah ali republikah in pokrajinah oziroma v republiki, ki ga odredi republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
5.	proučevanje in uvajanje novih diagnostičnih metod ter proučevanje epizotiološke situacije na območju republike;
6.	obvezne veterinarsko-sanitarne preglede iz prvega odstavka 17. člena,' prvega in drugega odstavka 21. člena, iz prvega in drugega odstavka 30. člena zveznega zakona ter preglede iz drugega in tretjega odstavka 25. člena, 27., 29. in 30. člena tega zakona;
7.	izdajo zdravstvenih spričeval, potrdil in dovoljenj iz IG. člena zveznega zakona in iz 16., 17. in 25. člena tega zakona;
8.	primerne zaloge instrumentov, cepiv, opreme, razkužil in drugih sredstev za preprečevanje, ugotavljanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni;
9.	odškodnino posestniku živali, predmetov in surovin za živali, ki so bile ubite ali zaklane ter za predmete in surovine, ki so bili poškodovani, pokvarjeni ali uničeni pri izvršitvi odrejenih ukrepov proti posebno nevarnim kužnim boleznim;
10.	organizirano veterinarsko vzgojo posestnikov živali.
52.	člen
(1)	Stroški za obvezne preventivne in diagnostične veterinarske storitve na živalih in odškodnina iz 51. člena tega zakona se v celoti krijejo iz sredstev posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine, razen stroškov iz 4. in 5. točke prejšnjega člena, ki se pokrivajo iz sredstev posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna republike.
(2)	Posestnik živali je dolžan plačati druge stroške za izvajanje ukrepov, ki so bili naloženi z zakonom (dezinfekcija, stroški prepovedi ali omejitve prometa itd.).
53.	člen
(1)	Za žival, ki je bila ubita ali zaklana, ter za predmete in surovine, ki so bili poškodovani, pokvarjeni ali uničeni pri izvršitvi odrejenih ukrepov zaradi bolezni iz drugega člena tega zakona, se izplača posestniku živali, predmetov ali surovin odškodnina:
1.	če je posestnik takoj naznanil pojav ali stim kužne bolezni in takoj ločil zdrave od bolnih živali;
2.	če so bila opravljena v določenih časovnih obdobjih obvezna preventivna cepljenja ter diagnostične in druge preiskave živali;
3.	če je izvršil tudi'druge predpisane oziroma odrejene ukrepe za preprečevanje in zatiranje bolezni.
(2)	Odškodnina iz prvega odstavka tega člena sc ne plača, če se je bolezen pojavila pri uvozu živali in med karanteniranjem uvoženih živali.
54.	člen
(1) Odškodnina iz devete točke 51. člena tega zakona se določi po tržni vrednosti živali oziroma pred-
meta. Če je ubita oziroma v sili zaklana žival ali uničeni oziroma poškodovani predmet oziroma surovina v celoti ali deloma še uporabna, se odškodnina zmanjša za vrednost še uporabnega deleža.
(2)	Tržno vrednost živali in predmetov (surovin) iz devete točke 51. člena in uporabnost iz prejšnjega odslavka določi občinska cenilna komisija, v kateri sodeluje tudi občinski organ veterinarske inšpekcije. Komisija izda sklep o tržni vrednosti živali, surovin ozirorpa predmetov.
(3)	Postopek za izplačilo odškodnino se prične na zahtevo posestnika. Posestnik mora zahtevku priložiti dokumentacijo, ki jo predpiše republiška veterinarska uprava. V postopku za uveljavljanje odškodnine se takse ne plačujejo.
(4)	O tem, ali se izplača odškodnina posestniku živali, surovin ali predmetov, odloči z odločbo občinski organ veterinarske inšpekcije.
(5)	Zoper odločbo občinskega organa veterinarske inšpekcije o izplačilu odškodnine ni dovoljena pritožba niti ni dovoljen upravni spor. Posestnik oziroma družbenopolitična skupnost lahko v tridesetih dneh od vročitve odločbe iz prejšnjega odstavka oziroma če občinski organ veterinarske inšpekcije odločbe ne izda ali je stranki ne vroči v roku dveh mesecev od zahteve za izplačilo odškodnine, predlaga pristojnemu rednemu sodišču, da odmeri odškodnino. .
(6)	Pristojno redno sodišče odmeri odškodnino v nepravdnem postopku. Pravnomočen sklep sodišča o odškodnini nadomesti odločbo o odškodnini iz četrtega odstavka tega člena.
V.	NADZORSTVO
55.	člen
(1)	Zadeve inšpekcijskega nadzorstva glede izvajanja predpisov o varstvu živali pred kužnimi boleznimi in predpisov o dajanju v promet zdravil, ki se uporabljajo v veterini, razen zadev, ki so v pristojnosti zveznega komiteja za kmetijstvo in republiške veterinarske uprave, neposredno opravljajo občinski organi veterinarske inšpekcije.
(2)	Ugotavljanje kužne bolezni ali vzroke pogina, diagnostične in druge preiskave ter veterinarsko-sani-tarne preglede živali, živalskih proizvodov, živalskega semena, surovin, krmil in odpadkov za veterinarsko inšpekcijo in preprečevanje ter zatiranje kužnih bolezni opravljajo pooblaščene veterinarske organizacije, ki morajo izpolnjevati minimalne pogoje glede kadrov in opreme ter higiensko tehnične ureditve delovnih prostorov.
56.	člen
Republiška veterinarska uprava ima pri uresničevanju odgovornosti republiških organov za izvrševanje predpisov o varstvu živali pred kužnimi boleznimi in o dajanju v promet zdravil, ki se uporabljajo v veterini, pravico in dolžnost:
1.	spremljati stanje in gibanje živalskih kužnih bolezni in zdravstvene neoporečnosti živalskih proizvodov in krmil ter neposredno nadzorovati delo občinskih'organov veterinarske inšpekcije;
2.	spremljati pojave in gibanje živalskih kužnih bolezni v sosednjih državah ter o tem obveščati zvezni komite za kmetijstvo in občine v republiki;
t
3.	neposredno nadzorovati veterinarske organizacije, ki opravljajo diagnostične preiskave materiala in krmil, osemenjevalna središča in kafilerije;
4.	neposredno nadzorovati izvajanje predpisov o dajanju v promet zdravil, ki se uporabljajo v veterini glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega dela, ki dajejo zdravila v promet na debelo in ki opravljajo laboratorijsko ali klinično preizkušanje zdravil;
5.	dajati občinskim organom veterinarske inšpekcije in veterinarskim organizacijam obvezna navodila za enotno uporabo predpisov;
6.	sama odrediti določene upravne ukrepe oziroma zagotoviti izvršitev po drugi osebi, če tega ni storil v okviru svoje pristojnosti občinski organ veterinarske inšpekcije.
57.	člen
(1) Pri izvrševanju inšpekcijskega nadzorstva ima veterinarski inšpektor pravico in dolžnost:
1.	da opravi pregled živali, živalskih proizvodov, surovin, krmil, vode za napajanje živali in odpadkov ter da odredi ukrepe za preprečevanje pojava, zb odkrivanje, zatiranje ter izkoreninjenje kužne bolezni;
2.	da prepove proizvodnjo, promet in uporabo krmil in vode za napajanje živali, če vsebujejo patogene mikrobe ali za zdravje živali ali ljudi škodljive snovi;
3.	da prepove promet z govejimi, ovčjimi in kozjimi kožami, ki niso pregledane na vranični prisad, pa izvirajo od živali, ki so bile zaklane brez veterinarsko sanitarnega pregleda ali izvirajo od poginulih živali, za katere ni veterinarskega potrdila o neokuže-nosti območja kot tudi če niso uskladiščene ločeno od preiskanih kož;
4.	da prepove nakladanje in prekladanje živine, živalskih proizvodov, surovin, krmil in odpadkov, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev;
5.	da prepove uporabo vozil za prevoz živali, živalskih proizvodov, surovin, krmil, vode za napajanje in odpadkov, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev;
6.	da prepove uporabo hlevov in drugih objektov za rejo živali, postaj in pristanišč za nakladanje, prekladanje in razkladanje živali, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev;
7.	da prepove klanje živali in obdelavo živalskih surovin oziroma proizvodnjo živalskih proizvodov in semena, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev;
8.	da prepove promet in .uporabo živalskih proizvodov ter surovin in semena za umetno osemenjevanje, ki niso neoporečni;
9.	da prepove promet in uporabo zdravil za živali, ki niso neoporečna;
10.	da prepove izdajanje zdravstvenih spričeval, če se pojavi kužna bolezen ali sum kužne bolezni, ali če je žival iz hleva z nejasno epizootiološko situacijo;
11.	da odvzame in uniči surovine, živalske proizvode, krmila, zdravila za živali in seme za umetno osemenjevanje, ki v veterinarsko-sanitarnem oziroma zdravstvenem pogledu ni neoporečno;
12.	da odredi način usposobitve pogojno uporabnih surovin, živalskih proizvodov in krmil;
13.	da odredi, da sc odpravijo nepravilnosti v proizvodnji in prometu živali, živalskih proizvodov in surovin, krmil, semena za umetno osemenjevanje in zdravil;
14.	da prepove rabo poslovnih prostorov, naprav in priprav za proizvodnjo in promet, za industrijske, obrtne, trgovinske, gostinske in druge namene, če niso urejeni v skladu z določili predpisov o zdravstvenem varstvu živali;
15.	da odvzame vzorce živalskih proizvodov, surovin in odpadkov, krmil, vode za napajanje in sredstev za varstvo živali, semena za umetno osemenjevanje, da se preizkusi, če ustrezajo predpisom;
16.	da pregleda poslovne knjige in listine organizacij združenega dela, drugih pravnih oseb in občanov, ki se nanašajo na izvajanje predpisov o zdravstvenem varstvu živali in predpisov o dajanju v promet zdravil, ki se uporabljajo v veterini;
17.	da zbira podatke in obvestila od odgovornih oseb, prič, izvedencev in drugih oseb, če je to potrebno;
18.	da začasno odvzame živali, živalske proizvode, surovine, krmila in odpadke ter druge predmete v zvezi s kaznivim dejanjem, gospodarskim prestopkom ali prekrškom;
19.	da izreče denarno (mandatno) kazen na kraju samem v primerih, ki jih določa ta zakon.
(2) Pri izvrševanju strokovnih opravil za veterinarsko inšpekcijo, ima delavec pooblaščene veterinarske organizacije pravico in dolžnost, da izdaja spričevala in druga potrdila o zdravstvenem stanju, da odvzame vzorce iz 15. točke prejšnjega odstavka ter da odredi začasne ukrepe iz 2., 3., 4., 5., 7., 8., 19. in 12. točke prejšnjega odstavka.
58.	člen
(1)	Organizacije združenega dela, druge pravne osebe in občani, katerih delo, objekti in živali, živalske surovine, krmila in proizvodi so pod nadzorstvom veterinarskega inšpektorja, morajo temu omogočiti nadzorstvo in mu dati potrebne podatke, s katerimi razpolagajo.
(2)	Organizacije združenega dela, druge pravne osebe in občani morajo dati veterinarskemu inšpektorju in delavcu pooblaščene veterinarske organizacije brezplačno na razpolago za jemanje vzorcev potrebno količino živalskih proizvodov in surovin, vode, zdravil in drugih sredstev za varstvo živali, krmil, semena za umetno osemenjevanje ter odpadkov.
(3)	O tem, da je bil vzet vzorec iz prejšnjega odstavka, se sestavi zapisnik.
59.	člen	>
■ (1) Kadar veterinarski inšpektor pri nadzorstvu ugotovi, da predpis ali ukrep sploh ni bil izveden ali ni bil pravilno izveden, sestavi zapisnik o ugotovljenem stanju in naloži z odločbo, da je treba ugotovljene nepravilnosti v določenem roku odpraviti. V nujnih primerih lahko zagotovi izvršitev ukrepov po drugi osebi na stroške stranke.
(2)	Zoper odločbo občinskega organa veterinarske inšpekcije ima stranka pravico pritožbe na republiško veterinarsko upravo v roku osmih dni od dneva vročitve odločbe.
(3)	Zoper prvostopenjsko odločbo Republiške veterinarske uprave ima stranka pravico pritožbe na Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v roku osmih dni od dneva vročitve odločbe.
(4)	Pritožba ne odloži izvršitve odrejenih ukrepov Izjemoma sme pristojni organ veterinarske inšpekcije, zoper katerega odločbo je vložena pritožba, kot tudi
organ, ki je pristojen za odločanje o pritožbi, dovoliti, da se izvršitev odrejenih ukrepov odloži, če stranka prikaže za verjetno, da bi z izvedbo odrejenega ukrepa nastala občutna gospodarska škoda, ki je drugače ni mogoče odvrniti, z odlogom pa zdravstveno varstvo občanov in živali ni ogroženo.
60.	člen
(1)	Če republiška veterinarska uprava pri izvrševanju neposrednega nadzorstva nad delom občinskih organov veterinarske inšpekcije ugotovi hude pomanjkljivosti, ki bi lahko ogrozile več občin, lahko sama ukrepa.
(2)	Če republiška veterinarska uprava pri izvrševanju neposrednega nadzorstva ugotovi, da gre za protiustavne ali nezakonite akte občinskih organov veterinarske inšpekcije, mora na to opozoriti Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
61.	člen
(1)	Za občinskega veterinarskega inšpektorja in za opravljanje veterinarsko-sanitarnih pregledov za inšpekcijo smejo biti imenovani diplomirani veterinarji, ki imajo opravljen strokovni izpit.
(2)	Predstojnik medobčinske in občinske veterinarske inšpekcije je lahko diplomirani veterinar, ki ima pet let strokovne prakse in opravljen strokovni izpit.
(3)	Republiški veterinarski inšpektor je lahko diplomirani veterinar, specialist z delovnega področja, na katerem dela, ki ima vsaj sedem let strokovne prakse in opravljen strokovni izpit.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
62.	člen
(1)	Z denarno kaznijo od 10.000 do 200.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če ne izvede kakšnega naloženega ukrepa iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 10. člena, tretjega odstavka 35. člena in ukrepov iz 37. člena, zaradi česar pride do širjenja kužne bolezni;
2.	če uporablja živalske proizvode • in surovine brez veterinarsko-sanitarnega pregleda ali brez ustrezne termične obdelave, zaradi česar pride do širjenja kužne bolezni (27. člen in četrti odstavek 30. člena);
3.	če posestnik živali oddaja živali v zakol oziroma živalske proizvode v promet z ostanki zdravil ali preparatov za preprečevanje bolezni ali za hitrejšo in večjo proizvodnjo hrane (drugi odstavek 28. člena);
4.	če ne prijavi zakola bolne ali poškodovane živali pristojni veterinarski službi, če ne izvaja preventivnih ukrepov ali Če za živali nima veterinarske napotnice, zaradi česar pride do širjenja kužne bolezni (29. člen);
5.	če pristojni veterinarski službi ne prijavi takoj, ko se je pojavila kužna bolezen, da so se pojavili znaki, po katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila za kužno boleznijo, ali ne izvrši preventivnih ukrepov, bolezen pa se je zaradi tega razširila (34. člen);.
6.	če ne zagotovi diagnoze bolezni oziroma ne ugotovi vzroka pogina živali, ne prijavi bolezni ter ne odredi začasnih ukrepov, kužna bolezen pa se zaradi tega razširi (35. člen).
(2)	Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združe-
nega dela ali druge pravne osebe, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.
63.	člen
(1)	Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, druga pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvozi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1.	če organizira rejo živali v nasprotju z zakonom (prvi in drugi odstavek 12. člena);
2.	če organizira razstavo, ocenjevanje ali tekmovanje živali, drugo prireditev ali organizirano prodajo živali brez soglasja pristojnega organa (tretji odstavek 12. člena);
3.	če živali ne obdrži določen čas v karanteni ali če ne opravi določene diagnostične preiskave v karanteni (20. člen);
4.	če proizvaja in proda ali odkupi mleko in mlečne izdelke, namenjene za javno potrošnjo brez dovoljenja pristojnega organa (25. člen);
5.	če zakolje goveda in kopitarje za domačo porabo ali za živalsko krmo izven klavnice ali v objektu, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (26. člen);
6.	če veterinarska organizacija, proizvajalec zdravil ali preparatov za preprečevanje bolezni ali za hitrejšo in večjo proizvodnjo hrane in raznih dodatkov za krmila ne izvaja določenih preventivnih ukrepov (prvi in tretji odstavek 28. člena);
7.	če ne preizkuša surovin in krmil in ne vodi evidence o preizkusih surovin in krmil (prvi odstavek 31. člena);
8.	če opravlja proizvodnjo, obdelavo, predelavo, zbiranje, skladiščenje ali promet v objektih, ki ne ustrezajo predpisanim pogojem ali brez soglasja pristojnega organa (33. člen);
9.	če ne da v določenem roku predpisanih podatkov in poročil, če ne vodi predpisane evidence, če da nepravilne podatke o pojavih in izvajanju ukrepov na področju zdravstvenega varstva živali ali če onemogoči pregled poslovnih knjig irv evidence (prvi in četrti odstavek 42. člena).
(2)	Z denarno kaznijo 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
64.	člen
(1) Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim upravljanjem dejavnosti:
1.	če ne izvede kakšnega naloženega ukrepa iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 10. člena, tretjega odstavka 35. člena in ukrepov iz 37. člena, kužna bolezen pa se ni razširila;
2.	če ne poskrbi, da si osebe, ki prihajajo na svojih delovnih mestih v dotik z živalmi, trupli, konfi-skati ter živili živalskega izvora, pridobijo osnovno znanje o živalskih kužnih boleznih in njihovem prenašanju na ljudi (11. člen);
3.	če ne prijavi pogina živali, če sproti ne odvaža trupel poginulih živali, konfiskatov in odpadkov v zbirališče oziroma v kafilerijo ali če jih prevaža v neustreznem vozilu (13. člen);
4.	če za čebelje družine in ribe nima zdravstvenega spričevala ali če nima potrdila o prijavi, registraciji in vakcinaciji ali če nima veterinarske napot-
niče za bolne 'ali poškodovane živali in za zaklane živali (16., 17.'in 29. člen);
5.	če ne izvrši odrejenih ukrepov, če onemogoča ali otežuje nadzorstvo oziroma strokovni pregled (18., 19., 57. in 58. člen);
6.	če uporablja živalske proizvode in surovine brez veterinarsko-sanitarnega pregleda ali brez ustrezne termične obdelave, ni pa prišlo do širjenja kužne bolezni (27. člen in četrti odstavek 30. člena);
7.	če pristojni veterinarski službi ne prijavi takoj, da se je pojavila kužna bolezen, da so se pojavili znaki, pri katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila za kužno boleznijo, ali ne izvrši preventivnih ukrepov, kužna bolezen pa se ni razširila (34. člen);
8.	če ne zagotovi diagnoze bolezni, ne ugotovi vzroka pogina živali, ne zagotovi transporta materiala, ne prijavi bolezni ter ne odredi začasnih ukrepov, kužna bolezen pa se ni razširila (35. člen);
9.	če ne organizira terenske veterinarske službe oziroma nepretrgane veterinarske dejavnosti (drugi odstavek 35. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 200 do 1.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
65.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori kakšno dejanje iz 62. do 64. člena tega zakona.
66.	člen
(1)	Z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev se kay)uje za prekršek posameznik, ki je zaposlen neposredno v proizvodnji ali prometu živali, obdelavi, predelavi ali prometu živalskih surovin, proizvodov in odpadkov, če krši osnovna pravila higiene pri delu z živalskimi proizvodi, pravila osebne higiene, snažnosti delovnih oblek, delovnih in stranskih prostorov, priprav, opreme ali pribora za delo in opravljanje storitev in s tem krši veterinarsko-sanitarni red, ogroža izvajanje splošnih preventivnih ukrepov ali zdravje živali in ljudi.
(2)	Z denarno kaznijo od 500 do 1.000 dinarjev se kaznuje pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ne zagotavlja ali ne izvaja splošnih preventivnih ukrepov za varstvo pred kužnimi boleznimi (1., 2., 3. in
7.	točka prvega odstavka 9. člena);
(3)	Pristojni veterinarski inšpektor takoj na mestu izterja kazen za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena od tistih, ki jih zaloti pri prekršku. VII.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
67.	člen
(1)	Dokler ni mogoče urediti zbiranje in rednega odvažanja trupel in konfiskatov v kafilerijo, občinske skupščine poskrbijo za ureditev in vzdrževanje živalskih grobišč ali za ureditev krematorijev in zagotovijo odvoz trupel in konfiskatov od lastnika do grobišč.
(2)	Rok za organiziranje vzdrževanih zbirališč in za redno odvažanje živalskih trupel, živalskih surovin ter odpadkov (četrti odstavek 13. člena tega zakona) je 1. januar 1980.
68.	člen
Posestniki živali in delavec, ki že dela na delovnem mestu iz prvega odstavka 11. člena in nima temeljnega znanja o živalskih kužnih boleznih ter o predpisih s področja zdravstvenega varstva živali, si mora pridobiti to znanje najpozneje v treh letih po uveljavitvi tega zakona.
. 69. člen
(1) Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predpiše najkasneje v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona:
—	program in način opravljanja izpitov na tečajih za osnovno znanje o živalskih kužnih boleznih in o predpisih (11. člen);
—	kužne bolezni, s katerimi ne smejo biti okužena osemenjevalna središča, plemenske črede, valilnice, ribogojnice in vzrejališča matic (12. člen);
—	obrazec registra živali (12. in 17. člen), obrazec zdravstvenega spričevala za čebelje družine, za ribe (16. člen), obrazec dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki (25. člen) ter postopek pri izdajanju teh listin, obrazec potrdila o registraciji živali in o opravljeni vakcinaciji proti steklini (17. člen) in obrazec veterinarske napotnice (29. člen);
—	natančnejše pogoje o karanteni, o vrstah preiskav ter veterinarskih organizacijah združenega dela, ki opravijo preiskave (21. člen);
—	minimalne pogoje glede kadrov in opreme, hi-giensko-tehnične ureditve in dela veterinarskih organizacij, ki morajo poskrbeti, da se ugotovi kužna bolezen ali vzrok pogina, ki ugotavljajo plodnostne motnje, preprečujejo in zatirajo kužne spolne bolezni, ki opravljajo diagnostične in druge preiskave ter ,vcte-rinarsko-sanitarne preglede živali, živalskih proizvodov, živalskega semena, surovin, krmil in odpadkov, delovnih organizacij, ki proizvajajo in skladiščijo seme za umetno osemenjevanje živali, ter postopek za verifikacijo teh organizacij (9. in 12. člen zveznega zakona, 24., 32. in 35. člen);
—	veterinarske organizacije, ki morajo poskrbeti, da se ugotovi kužna bolezen, vzrok plodnostnih motenj, zvrgavanja ali pogina, ki opravljajo diagnostično preiskavo materiala in krmil, ki opravljajo preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, veterinarsko-sanitarni pregled živali, živalskih proizvodov, živalskega semena in surovin, analizo in superanalizo krmil in komisijo za nadpregled živalskih proizvodov (24., 32. in 35. člena);
—	program in način opravljanja izpitov za preglednike iz drugega odstavka 30. člena;
—	natančnejše veterinarsko-sanitarne pogoje za ureditev sejmov, trgov, razstav, dogonov in drugih javnih pregledov (10. člen zveznega zakona, 12. člen);
—	natančnejše predpise o načinu in postopku obveščanja zainteresiranih organov in organizacij združenega dela o pojavih kužne bolezni in o znakih, po katerih je mogoče šteti, da se je kužna bolezen pojavila (34. in 36. člen);
—	natančnejše predpise o načinu pošiljanja materiala, ki je potreben za diagnostično preiskavo in o metodah diagnostičnih preiskav (četrti in peti odstavek 35. člena);
—	natančnejše predpise o ukrepih iz prvega do tretjega odstavka 37. člena, ki se morajo storiti za zatiranje posameznih kužnih bolezni;
— natančnejše predpise o načinu in postopku pri poročanju in obveščanju ter evidenci živalskih kužnih bolezni (42. člen).
(2)	Minimalne higienske in tehnične pogoje prostorov, v katerih se spravljajo ali skladiščijo kože (7. člen zveznega zakona), predpiše republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju s predsednikom Republiškega komiteja za tržišče in cene.
(3)	Pravilnik o ravnanju z živalskimi odpadki in minimalne higienske in tehnične pogoje za ureditev secirnice in za zbiranje, transport ter predelavo odpadkov živalskega izvora (13. člen) predpiše republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju s predsednikom Republiškega komiteja za varstvo okolja.
(4)	Republiški sekretar za finance izda v sporazumu z republiškim sekretarjem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano navodilo o ravnanju s sredstvi na posebnih računih za zdravstveno varstvo živali (47. člen).
70.	člon
Predpisi iz četrtega odstavka 12. člena, drugega odstavka 15. člena in četrtega odstavka 17. člena tega zakona, ki jih je po tem zakonu pooblaščena izdati občinska skupščina oziroma njen izvršni svet, morajo biti izdani najkasneje v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona.
71.	člen
Dokler ne bodo izdani ustrezni novi predpisi, se še uporabljajo:
1.	zakon o veterinarski službi v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 14/65);
2.	odredba o preprečevanju čebeljih kužnih bolezni pri vzreji in prodaji čebel — matic (Uradni list LRS, št. 9-41/57);
3.	odredba o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1977 (Uradni list SRS, št. 31-1414/76);
4.1 odredba o ukrepih za pospeševanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 35-310/ 75);
5.	pravilnik o minimalnih higienskih in tehničnih pogojih za obratovanje klavnic, mlekarn in drugih obratov za predelavo mesa, mleka, rib in jajc, katerih proizvodi so namenjeni za notranji promet (Uradni list SRS, št. 38-281/68);
6.	odločba o določitvi zavodov, ki opravljajo diagnostične preiskave materiala, s katerim se ugotavlja morebitna kužna bolezen (Uradni list SRS, št. 32-368/67);
7.	odlok o taksah za zdravstveno spričevalo za živino (Uradni list SRS, št. 4-24/67 in 15-135/73);
8.	navodilo o ravnanju s sredstvi na posebnih računih za zatiranje živalskih kužnih bolezni pri občinah (Uradni list SRS, št. 4-26/67);
9.	pravilnik o karanteni in preiskavah uvožene živine (Uradjpi list SRS, št. 18-142/68);
10.	navodilo o evidencah, ki jih vodijo organi veterinarske inšpekcije v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10-393/76).
72.	člen
Dokler proizvajalec zdravil in krmil iz tretjega odstavka 28. člena tega zakona ne bo označil v deklaraciji zdravila in dodatka za krmila, kolikor časa po
zadnji uporabi se le-ta izloča z živili živalskega izvora oziroma ostane v organizmu živali, ne sme živilo v promet še najmanj pet dni po zadnji uporabi zdravila ali preparata.
73.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati:
1.	določbe 1. in 14. do 39. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4-15/67);
2.	odlok o preprečevanju in zatiranju kužne slepote (Uradni list SRS, št. 31-231/68);
3.	odredba o območjih, ki so okužena in ogrožena s kužno slepoto (Uradni list SRS, št. 31-233/68 in 18-135/69).
74.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, 25. člen tega zakona pa se začne uporabljati 1. januarja 1979.
St. 322-4/77
Ljubljana, dne 28. septembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1147.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela
Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne'28. septembra 1977 in na seji Zbora občin dne 28. septembra 1977.
St. P 0100-206/77
Ljubljana, dne 28. septembra 1977.
Predsednik Sergej Kraigher Lr.
ZAKON
o dopolnitvi zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela
1. člen
V zakonu o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SRS, št. 13-92/74, 3-116/75 in 29-1444/75) se za 37. členom doda nov 37.a člen, ki se glasi:
*$».a <Hen
Sredstva in pravice Republiškega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij;
—	oblikovana iz dopolnjenih sredstev po zakonu o dopolnilnih sredstvih za skupne rezerve gospodarskih organizacij (Uradni Ust SFRJ, št. 35-618/65 in 57-939/65) ter po zakonu o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks (Uradni list SRS, št. 36-364/65),
—	pridobljena iz poslovanja Ljubljanske banke, Ljubljana po zaključnem računu za leto 1974 in deponirana pri tej banki,
—	oblikovana po zakonu o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov (Uradni list SRS, št. 4-15/71),
se po stanju na dan 31. decembra 1976 prenesejo:
1)	na temeljne organizacije združenega dela v panogi kmetijstva z območja SR Slovenije, ustanoviteljice Kmetijske razvojne skupnosti Slovenije, v znesku 290,8 milijonov dinarjev za skupna vlaganja v proizvodne zmogljivosti združenih kmetov in zadrug;
2)	na ljubljansko kulturno skupnost 50 milijonov dinarjev za financiranje izgradnje Kulturnega centra Ivan Cankar;
3)	na delovno organizacijo Letališče Maribor v znesku 40 milijonov dinarjev za financiranje letališke infrastrukture;
4)	na delovno organizacijo Aerodrom Ljubljana-Pula, v znesku 75 milijonov dinarjev za financiranje rekonstrukcije poletno-pristajalne steze letališča Brnik.
Podrobnejša razporeditev sredstev in pravic ter nameni združevanja iz posameznih virov po prejšnjem odstavku tega člena na temeljne organizacije združenega dela se določijo s samoupravnimi sporazumi, ki jih sklenejo temeljne organizacije združenega dela, Republiški sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij in Republiški sekretariat za finance v imenu SR Slovenije.
Ljubljanska kulturna skupnost odstopi prenesena sredstva iz 2. točke prvega odstavka tega člena delovni organizaciji Kulturni center Ivan Cankar, Ljubljana, ko bo ta ustanovljena.«
2. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-193/77
Ljubljana, dne 28. septembra 1977.
Skupščina	y-
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1148.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o prenehanju veljavnosti zakona o prisilni upravi nad organizacijami združenega dela v sestavi zavodov ter o prenehanju uporabljanja nekaterih določb temeljnega zakona o podjetjih na območju SR Slovenije
Razglaša se žakop o prenehanju veljavnosti zakona o prisilni upravi nad organizacijami združenega dela v sestavi zavodov ter o prenehanju uporabljanja nekaterih določb temeljnega zakona o podjetjih na območju SR Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenog dela dne 28. septembra 1977 in na seji Zbora občin dne 28. septembra 1977.
St. P 0100-207/77
Ljubljana, dne 28. septembra 1977.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o prenehanju veljavnosti zakona o prisilni upravi nad zavodi in o začasni upravi nad organizacijami združenega dela v sestavi zavodov ter o prenehanju uporabljanja nekaterih določb temeljnega zakona o podjetjih na območju SR Slovenije
1.	člen
Zakon o prisilni upravi nad zavodi in o začasni upravi nad organizacijami združenega dela v sestavi zavodov (Uradni list SRS, Št. 21/70) preneha veljati.
Na območju Socialistične republike Slovenije se prenehajo kot določbe republiškega zakona uporabljati določbe 90. do 94. člena, 116. člena, prvega in petega odstavka 131. člena, petega do sedmega odstavka 153. člena in 262. člena temeljnega zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 17/65, 31/67, 48/68, 55/69 in 15/71).
2.	člen
Ta zakon začne vbij ati naslednji dan po objbvi v Uradnem listu SRS.
St. 022-176/77
Ljubljana, dne 28. septembra 1977.
' Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1149.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravrie osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev
Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na
seji Zbora združenega dela dne 28. septembra 1977 in na seji Zbora občin dne 28. septembra 1977.
St. P 0100-208/77
Ljubljana, dne 28. septembra 1977. .
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o dopolnitvi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev
1.	člen
V zakonu o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, P9 katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS. št. 54-403'72. 14-119/73, 45-332/ 73, 29-1448/75, 15-651/76 in 31-1394/76) se v 22.b členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Posebni republiški davek od prometa proizvodov se do 31. decembra 1978 ne plačuje od izdelkov, navedenih v prejšnjem odstavku, kadar te izdelke kupujejo občani in zasebne pravne osebe z območja Gorenjske, ki ga je v juliju 1977 prizadel potres. Oprostitev se uveljavlja na način, kot je naveden v prejšnjem odstavku.«
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-15/77
Ljubljana, dne 28. septembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1150.
Na podlagi 35. alinee 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 9. člena zakona o ra/iskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-444/74, 31-1402'76), 18. alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243, člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o soustanoviteljstvu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana
I
Ustanovitelja Inštituta za zgodovino delavskega gibanja. Ljubljana, sta poleg Socialistične republike Slovčnije še:
— Slovenska akademija znanosti in umetnosti;
— Filozofska fakulteta v Ljubljani.
II
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-231/77
Ljubljana, dne 28. septembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1151.
Na podlagi 35. alinee 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 9. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-444/74, 31-1402/76), 18. alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o soustanoviteljstvu Inštituta za narodnostna vprašanja Ljubljana
I
Ustanovitelji Inštituta za narodnostna vprašanja, Ljubljana, so poleg Socialistične republike Slovenije še:
—*• Slovenska akademija znanosti in umetnosti;
— Ekonomska fakulteta v Ljubljani;
— Filozofska fakulteta v Ljubljani;
— Pravna fakulteta v Ljubljani;
— Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani.
II
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-230/77
Ljubljana, dne 28. septembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1152.
Na podlagi prvega odstavka 271. člena in 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega in drugega razdelka 71. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o priznavanju visokošolskih študijev, diplom in stopenj v arabskih in evropskih mediteranskih državah
Daje*se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o priznavanju visokošolskih študijev, diplom in stopenj v arabskih „in evropskih mediteranskih državah.
St. 0101-188/77
Ljubljana, dne 28. septembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1153.
Na podlagi 23. alinee 335. člena, 3. alinee 350. člene in prvega odstavka 395. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee tretjega razdelka 70. člena, tretjega odstavka 243. člena in 333. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 9. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-472/74) in 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 16-990/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. septembra 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 5. oktobra 1977-sprejela
O D I, O K
o izvolitvi člana Izvršnega sveta Skupščine SR SIo\'enijc, o imenovanju predsednika Republiškega
komiteja za ekonomske odnose s tujino in o dopolnitvi odloka o razrešitvi in izvolitvi nekaterih članov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, o razrešitvi ter imenovanju nekaterih republiških sekretarjev in o imenovanju predsednikov republiških komitejev
I
Za člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije se izvoli in za predsednika Republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino se imenuje:
Jernej Jan, dosedanji predsednik Komiteja Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino.
II
V	IV. točki odloka o razrešitvi in izvolitvi nekaterih članov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, o razrešitvi ter imenovanju nekaterih republiških sekretarjev in o imenovanju predsednikov republiških komitejev (Uradni list SRS, št. 3-118/75) se doda nova točka 11, ki se glasi:
»11. Jernej Jan, predsednik Komiteja Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino.«.
V	V. točki odloka iz prejšnjega odstavka se doda nova 15. točka, ki se glgsi:
»15. Jernej Jan, za • predsednika Republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino.«.
V VI. točki odloka iz prvega odstavka te točke se za besedilom »Livij Jakomin, predsednik Republiškega komiteja za promet in zveze« doda besedilo:
»Jernej Jan, predsednik Republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino«.
St. 0207/1/77
Ljubljana, dne 5. oktobra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj L r.
1154.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter četrtega odstavka 42. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-471 74) in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 18-990/77), jc Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin rine 28. septembra 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 5. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika predsednika Republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino
Za namestnika predsednika Republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino se imenuje:
Dušan Brglez, višji svetnik v Ljubljanski banki — Centrala, Ljubljana.
N St. 111-6/77
Ljubljana, dne 5. oktobra 1977.
Skupščina .
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1155.
Na podl&gi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter četrtega odstavka 42. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št, 39-474/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. septembra 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 5. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika predsednika Republiškega komiteja za vprašanje borcev NOV in vojaških invalidov
Za namestnika predsednika Republiškega komiteja za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov se imenuje:
Franc G o d e š a, sekretar Komisije Skupščine SR Slovenije za vprašanja borcev NOV.
St. 111-6/77
Ljubljana, dne 5. oktobra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1156.
Na podlagi 26. alinee 335. člena, 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 48. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 3-10/73) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. septembra 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 5. oktobra 1977 sprejela	'
ODLOK
o imenovanju namestnika guvernerja Narodne banke
Slovenije
Za namestnika guvernerja Narodne banke Slovenije se imenuje:
Riko Jerman, pomočnik guvernerja Narodne banke Slovenije.
St. 111-101/77
Ljubljana, dne 5. oktobra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1157.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka 74. člena in 1. točke 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. septembra 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 5. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika Okrožnega sodišča v Celju in sodnika Okrožnega sodišča v Kopru
Razrešita se:
Alojz Vidic, dolžnosti sodnika Okrožnega sodišča v Celju;
Mirko Lokovšek, dolžnosti sodnika Okrožnega sodišča v Kopru.
St. 111-15/77
Ljubljana, dne 5. oktobra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1158.
Na podlagi 29. alinee 335. člena, 7. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka 27. člena in 1. alinee 33. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10-525/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. septembra 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 5. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o razrešitvi namestnika okrožnega javnega tožilca v
Mariboru
Razreši se:
Vasilko Kocuvan, dolžnosti namestnika okrožnega javnega tožilca v Mariboru s 17. oktobrom 1977.
St. 111-57/77
Ljubljana, dne 5. oktobra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1159.
Na podlagi 28. alinee 335. člena, 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter v zvezi s 17. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) in 83. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. septembra 1977 in Družbenopolitičnega zbora dne 5. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Mariboru
I
Okrožno sodišče v Mariboru ima 297 sodnikov porotnikov.
II
Za sodnike porotnike se izvolijo:
Karel Abram, vodja oddelka, Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor;
Katarina Antončič, gospodinja, Plintovec 17, p. Zgornja Kungota;
Milan Babič, analitik prodaje, Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor;
Leopold B a h, vodja izmene, Hidroelektrarna Dravograd;
Angela Banič, referent za odmero davkov, Skupščina občine Lenart;
Marija Beliš, pomočnik kadrovskega referenta, Tovarna meril Slovenj Gradec;
Nataša Belšak, novinarka, Radio Ptuj;
Anton Bo n c d i č 1 č , trgovski predstavnik, Gasilska oprema, Ljubljana, Predstavništvo Maribor;
Franc Benko, zasebni kmetovalec, Andrenci 36, p. Cerkvenjak;
Tomo Benkovič, upokojenec, Ptuj, Cesta 8. avgusta 10;
Maksimiljan Berglez, poslovodja montaže, Primat, Tovarna kovinske opreme, Maribor;
Albina Bezjak, finančni knjigovodja, Sloveni-javino, Ljubljana, Obrat Jeruzalem, Ormož;
Majda Bezjak, tehnični sekretar, Občinski sindikalni svet Lenart v Slovenskih goricah;
Pepelka Bezjak, pomočnik tehničnega sekretarja, Komite občinske konference ZKS Ptuj;
Leopoldina Bezlaj, šef računskega sektorja, Lesna, lesno industrijsko podjetje. Slovenj Gradec;
Jana Bjegovi č, predmetna učiteljica, Osnovna šola Lovrenc na Pohorju;
Stana B 1 o k a r, kadrovski referent, Agrokombinat, Maribor;
Sime Bobanovič, upokojenec, Slovenska Bistrica, Vošnjakova 8;
Štefan Borovnik, direktor, Gostinsko podjetje hotel Košenjak, Slovenj Gradec;
Frida Borštner, trgovski poslovodja, Trgovsko podjetje Ojstrica, Dravograd;
Jernej B rol ih, upokojenec, Maribor, Pohorskega bataljona 47;
Bojan B u t o 1 e n , sekretar Občinske, konference ZSMS Slovenj Gradec;
Kristina C a j n k o , knjigovodja, Lesna, lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec;
Silveri Carli, organizator, Kreditna banka, podružnica Ptuj;
Franc C e 11, elektrolizcr, Tovarna glinice in aluminija Kidričevo;
Julijana Cigler, matičar, Skupščina občine Radlje ob Dravi, Krajevni urad Vuzenica;
Franc Cokan, zasebni kmetovalec, Slovenj Gradec, Šmartno 102;
Jožica C var, matičar, Skupščina občine Radlje ob Dravi;
Danica Cvetko, pisarniška delavka, Skupnost socialnega skrbstva Ptuj;
Vida Čas, referent za kadrovske zadeve, Skupščina občine Slovenj Gradec;
Albert Časi, delovodja mizarske delavnice, Lesno industrijski obrat Prevalje;
Olga Čeh, referent za prometni davek, Trgovsko podjetje Potrošnik, Lenart;	,
Franc Čontala, obratni električar, Gradis, gradbeno industrijsko podjetje Maribor;
Emil Čuček, zasebni kmetovalec, Spodnja Voličina 76, p. Voličina;
Slavko Čuček, upokojenec, Spodnja Voličina 2, p. Voličina;
Milka Čuk, pisarniška delavka, Uprava javne varnosti Maribor;
Dušan Čurin, vodja izobraževanja, Delavska univerza Ptuj;
Viktorija Dabič, predmetna učiteljica, Osnovna šola Franca Osojnika, Ptuj;
Slavko D a j č m a n , strojni ključavničar. Industrija metalnih polizdelkov Impol, Slovenska Bistrica;
Adolf Dečman, tajnik Krajevne skupnosti Hoče, Skupščina občine Maribor;
Zdravko Dolinšek, gozdarski tehnik, Gozdno gospodarstvo Maribor;
Jožefa D o man j ko, učiteljica, Osnovna šola Boris Kraigher, Gradišče v Slovenskih goricah;
Vlado Domanjko, poslovodja, Trgovsko podjetje Potrošnik — Izbira, Lenart v Slovenskih goricah;
Ivo Domijan, upokojenec, Slovenj Gradec, Bernekerjeva 4;
Maks D o veča r, predmetni učitelj, šolski center TAM, Maribor;
Marija E r h a r t, saldakontist, Gorenje, tovarna gospodinjske opreme, Velenje, tovarna Muta;
Andrej F a j m u ^ , inženir metalurgije, direktor TOZD, Rudnik svinca in topilnica Mežica;
Ožbalt F a j m u t, tehnolog, Tovarna kovinskih izdelkov Fecro, Slovenj Gradec;
Klotilda Fekonja, gospodinja, Maina 10, p. Jurovski dol;
Dušan Fornezzi, učitelj, Osnovna šola Lovrenc na Pohorju;
Peter Frangež, tehnik za hidravliko, Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor;
Katarina Fras, likvidator, Gozdno gospodarstvo Maribor;
Matilda Fras, gospodinja, Maribor, Industrijska 20;
Maks Gajšek, tehnolog, Industrija gradbenega materiala Monter, Dravograd;
Pavle Gams, zasebni kmetovalec, Slovenj Gradec, Stari trg 14;
Jože Gašperič, upokojenec, Maribor, Heroja Bračiča 16;
Mihael Gobec, direktor, Radio Ptuj;
Drago Golob, upokojenec, Maribor, Sokolska
18;
Marija Golob, računovodkinja, Optika-Foto, Maribor;
Terezija Gomeze 1, gospodinja, Maribor, Krekova 26;
Janez Gradišnik, refčrent za obrambno vzgojo, Skupščina občine Ravne na Koroškem;
Vera Gradišnik, konstruktor, Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor;
Franc Gregor, nadzornik, Rudnik svinca in topilnica Mežica;
Danica Gričnik, delavka, Elektromontaža in instalacije Emi, Poljčane;
Marija Grubelnik, računovodja, Komunalno stanovanjsko podjetje Radlje ob Dravi;
Ema Guček, materialni knjigovodja, Zavod za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marjana Borštnarja, Dornava, p. Gorišnica;
Ivan Hali, dipl. inž. gradbeništva, tehnični vodja, Gradbeno podjetje Stavbenik, Prevalje;
Viktor Halič, upokojenec, Pekre pri Mariboru, Lackova 184;
Ljudmila H a r b , učiteljica, Osnovna šola Zgornja Kungota, podružnica Svečina;
Franc H e r g a n, zasebni kmetovalec, Gaj, n. h. p. Pragersko;
Jože Hlade, upokojenec, Zgornja Kungota, n.
h.;
Katarina Horvat, referent za socialno zavarovanje, Tovarna perila in konfekcije PIK, Maribor;
Franc Hrastnik, vodja priprave dela, Združeno podjetje Slovenske železarne, Ljubljana, Železarna Ravne ha Koroškem;
Zinka Hren, materialni knjigovodja, Intes Maribor, živilski kombinat, TOZD Pekarne Vinko Reš, Ptuj;
Francka H r g a , medicinska sestra, Splošna bolnišnica Ptuj;
Jože Hribar, upokojenec, Razvanje, Krožna pot 6, p. Hoče;
Jožica Hr žen jak, finančni knjigovodja, Intcs Maribor, živilski kombinat, TOZD Pekarne Vinko Reš, Ptuj;
Vinko Ileršič, nabavni referent, Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor, Obrat Studenci;
Marjan Ivanovič, upokojenec, Maribor, Cesta zmage 93;
Peter Ivanuša, tajnik Skupnosti za varstvo okolja Maribor;
Silvija Ivanuša, učiteljica, Osnovna šola Tomaž pri Ormožu;
Slavko Jančič, vodja izmene, Obrtno proizvodno podjetje Alma, Maribor, Obrat Lenart;
Štefan Jazbec, upokojenec, Poljčane, Studenice 7;
Vili Jeršič, elektrikar, Splošno gradbeno podjetje Stavbar, TOZD Opekarna, Pragersko;
Ivan Jevšnikar, upokojenec, Maribor, Gosposvetska 20;
Albin Kac, vodja PE, Koroška tiskarna Slovenj Gradec;
Miroslav Kapun, valjar, Industrija metalnih polizdelkov Impol, Slovenska Bistrica;
Bogoljub Keber, varnostni inženir, Atmos, tovarna industrijske opreme, metalnih konstrukcij in livarna Hoče;
Franc Keber, predmetni učitelj, Osnovna šola Prevalje;
Drago Kek, referent za PTT linije, Podjetje za PTT promet Maribor;
Franjo KI a m pf er, upokojenec, Radlje ob Dravi, Vas, n. h.;
Tone Klančar, upokojenec, Maribor, Ulica Josipa Priola 3;
Franc Klemenc, računovodja Kinopodjetje Peca, Prevalje;
Pavla Klemenčič, gospodinja, Kidričevo 40, p. Kidričevo;
Jože Klobas, računovodja, Gostinsko podjetje Pohorje, Slovenj Gradec;
Marija Klobučar, knjigovodja, Agrokombinat KZ, Lenart v Slovenskih goricah;
Jožica Knap, trgovska pomočnica, Trgovsko podjetje Potrošnik-Izbira, Lenart v Slovenskih goricah;
Jožica Knez, gospodinja, Ptuj, Tomšičeva 22;
Anton K ogel ni k, delovodja, Gradbeno podjetje Dravograd;
Cvetka Koglot, učiteljica, Osnovna šola Martin Konšak, Maribor-Tezno;
Anton Kolenko, upokojenec, Zgornja Polskava, n. h., p. Slovenska Bistrica;
Sonja Konar, referent za splošne gospodarske zadeve in inšpektor dela, Skupščina občine Radije ob Dravi;
Lea Koren, referent za delovna razmerja, Združeno podjetje Certus, Maribor;
Anica Korošec, delavka v računovodstvu, Občinski sindikalni svet Maribor;
Anton Korošec, pomočnik skladiščnika, Elek-tromontaža in instalacije Emi, Poljčane;
Jože Korošec, sekretar, Vodno gospodarstvo Maribor;
Jože Korpar, zasebni kmetovalec, Osluševci H, p. Podgorci;
Ciril K o r ž e , preddelavec-gliničar, Tovarna glinice in aluminija Kidričevo;
Franc Kosenburger, trgovski pomočnik, Trgovsko podjetje Izbira, Ptuj;
Franc Kosi, upokojenec, Velika Nedelja 1, p. Velika Nedelja;
Stanko Kosi, samostojni obrtnik, Ptuj, Remče-va 6;
Jože Košir, upokojenec, Maribor, Prelogova 9;
Zinka Kovačič, tehnični sekretar. Občinska konferenca ZSMS Ptuj;
Milica Koželj, računovodja-tajnik, Osnovna šola Bogdan Tušek, Miklavž pri Mariboru;
Jožica Krabonja, učiteljica, Osnovna šola Velika nedelja, p. Velika Nedelja;
Jožica Krajnc, blagovni knjigovodja, Tovarna usnja Slovenj Gradec;
Štefka Kramberger, gospodinja, Lenart v Slovenskih Goricah, Radgonska 29;
Franc K r a u t i č, zasebni kmetovalec, Vukovje 46, p. Pernica;
Anton K r e m s e r, instruktor praktičnega dela, Izobraževalni center, Slovenj Gradec;
Anton Kristl, vodja materialno skladiščne službe, Cestno podjetje Maribor;
Marija Kukovec, poenterka, Industrija metalnih izdelkov Klemos, Lenart v Slovenskih Goricah;
Ivica Lah, zasebna kmetovalka, Lačaves 1, p. Kog;
Ludvik Lampret, skladiščnik, Gradbeno podjetje Granit, Slovenska Bistrica;
Ivan Lavrenčič, upokojenec, Zgornje Partinje 138, p. Jurovski dol;
dr. Mihael Ledinek, dipl. veterinar, Zivino-rejski-veterinarski zavod Ptuj;
Jože Lendvaj, metalurg, Industrija metalnih polizdelkov Impol, Slovenska Bistrica;
Ignac L e p e n e r, zasebni kmetovalec, Vrhe 69, p. Slovenj Gradec;
Alojz Leskovec, delovodja remontne delavnice, Tovarna rezalnega orodja Prevalje;
Pavel Lešnik, referent za državljanska stanja, Skupščina občine Lenart v Slovenskih Goricah;
Terezija Lešnik, profesor, Pedagoška gimnazija Maribor;
Stana Lešnjak, upokojenka, Maribor, Bette-tova 21;
Ernest Logar, vodja izobraževalnega centra, Rudnik svinca in topilnica Mežica;
Alojz Lončarič, učitelj, Osnovna šola Jakobski dol;
Marija Lončarič, predmetna učiteljica, Osnovna šola Makole;
Radoslav Lorger, šef splošnega sektorja, Cestno podjetje Maribor;
Irena Lužar, načelnik oddelka za občo upravo in družbene službe, Skupščina občine Lenart v Slovenskih goricah;
Jože M a g i š t a , obratovodja, Mariborska tekstilna tovarna MTT, Maribor, TOZD Merinka;
Ana M a h o v n e , upokojenka, Maribor, Kolodvorska 6;
Ivo Majcen, upokojenec, Slovenj Gradec, Sej-miška 22;
Slavko Mališnik, .rudarski tehnik, Rudnik svinca in topilnica Mežica;
Boško Marinič, profesor, Zdravstvena šola Maribor;
Mirko Marinič, voznik-instruktor, študentski servis Maribor;
Drago Marinovič, vodja službe za gradbeno pravne zadeve, Skupščina občine Maribor;
Milan Markuš, referent za odmero davkov, Skupščina občine Lenart v Slovenskih goricah;
Angelca M a r z e 1, odmerni referent, Skupščina občine Slovenj Gradec;
Aleksandra Masten, saldakontist, Proizvodno podjetje Olga Meglič, Ptuj;
Katica Masten, upokojenka, Ptuj, Med vrti 7;
Zvonko Masten, sekretar Občinske konference SZDL Ptuj;
Jakob Matjašič, ravnatelj, Osnovna šola Cerkvenjak;
Milena Medved, referent za varstvo družine, Skupnost socialnega skrbstva Ptuj;
Matilda Meznarič, tajnica, Trgovsko podjetje Izbira, Ptuj;
Mihaela Mihelič, administratorka, Občinski odbor ZZB NOV Dravograd;
Ivan Miklavžina, upokojenec, črna na Koroškem, Rudarjevo 7;
Petko Miletič, oficir JLA, V. p. 5927 Maribor;
Martin M i 1 o ž i č , kriminalist, Uprava javne varnosti Maribor;
Ivan Močnik, samostojni obrtnik, Libeliče 20, p. Libeliče;
Viktor Mravljak, bančni delavec, Ljubljanska banka, Ljubljana, Podružnica Slovenj Gradec;
Bogdan Munda, elektrotehnik, Tovarna metalnih polizdelkov Impol, Slovenska Bistrica;
Janez M u r š a k , zasebni kmetovalec, Spodnja Voličina 16, p. Voličina;
Franc N e d o h, upokojenec, Maribor, Cesta XIV. divizije 5;
Tone Novačan, vodja finančne operative, Tovarna metalnih polizdelkov Impol, Slovenska Bistrica;
Albin Novak, vodja izmene, Dravske elektrarne Maribor, Elektrarna Vuzenica;
Ivan Novak, upokojenec, Maribor, Dvoržakova
12;
Mirko Novak, direktor Delavske univerze Ormož;
Slavica Novak, zasebna kmetovalka, Hum 48, p. Ormož;
Antonija Osrajnik, gospodinja, Vuzenica, Sv. Vid 47;
Ivan Pačnik, komandant občinskega štaba, Skupščina občine Slovenj Gradec;
Konrad Pajk, vodja varnostnega okoliša pri postaji milice, Uprava javne varnosti Maribor;
Lojzka Pavlin, referent za zadeve borcev in vojnih invalidov, Skupščipa občine Ravne na Koroškem;
Metod Pavlin, upokojenec, Maribor, Šentiljska 71/a;
Stane Peček, veterinarski tehnik, Zivinorejski-. veterinarski zavod Ptuj;
Danica Pečnik, tajnica splošno kadrovskega # sektorja, Tovarna Dušika Ruše;
Ivo P e r g e r, upokojenec, Maribor, Ulica Moše Pijade 21/b;	•
Terezija Perko, finančni knjigovodja, Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec, p. Lenart v Slovenskih goricah;
Radmila Pernat, gospodinja, Lovrenc na Pohorju, Žagarska 11,
Simon Pernek, topilničar barvnih kovin, Rudnik svinca in topilnica Mežica;
Štefka Petek, referent za delovna razmerja, Sloveni j avino, Ljubljana, Skupnost TOZD Jeruzalem, Ormož;
Matija Pezdirc, vzgojitelj učencev v gospodarstvu, Gradbeno podjetje Stavbar, Maribor;
Alenka Pikalo, dipl. inž. kemije, raziskovalka, Združeno podjetje Slovenske Železarne, Ljubljana, Železarna Ravne na Koroškem;
Kristina Piko, obratni knjigovodja, Rudnik svinca in topilnica Mežica;
Jože Pirnat, carinski delavec, Carinarnica Dravograd;
Albin Pišek, tajnik, Krajevna skupnost Ptuj, Skupščina občine Ptuj;
Martina Podplatnik, administratorka, Skupščina občine Slovenska Bistrica:
Franc Pogačar, upokojenec, Maribor, Kacova
4;
Stane Poglajen, vodja TOZD družbeni standard, Tovarna dušika Ruše;
, Bogomil Polanec, lesnoindustrijski tehnik, Lesno industrijsko podjetje Slovenske Konjice, Obrat Poljčane;
Janez Pongračič, strojnik, Slo venij avino, Ljubljana, Obrat Jeruzalem, Ormož;
Franc Potočnik, matičar, Skupščina občine Maribor, Krajevni urad Zgornja Korena;
Franc Potrč, zasebni kmetovalec, Mestni vrh 107, p. Ptuj;
Janez Potrč, inž. gozdarstva, revirni vodja, TOZD Gozdarstvo Ruše, Revir Limbuš;
Franc Pristovnik, direktor, Obrtno podjetje Inštalater, Prevalje;
Ožbe Prosen, upravno-administrativni delavec, Časopisno grafično podjetje Mariborski tisk, Maribor;
Franc Pušnik, mizar, Mizarstvo, Slovenska Bistrica;
Franc Pušnik, vodja splošnega sektorja, Ing-mag Pohorje, Josipdol, p. Ribnica na Pohorju;
Marija Pušnik, vodja službe socialne dejavnosti, Mariborska tekstilna tovarna MTT, Maribor,
Danica R a d a n o v , tajnica predsednika OS, Skupščina občine Ptuj;
Olga Radej, saldakontist, Intes Maribor, Živilski kombinat, TOZD Pekarne Vinko Reš, Ptuj;
Jože Rakuša, novinar, Ptujski tednik, Ptuj;
Stanko R a t, vodja kadrovsko splošnega oddelka, Metalna, TOZD Tovarna kmetij sjce mehanike Maribor;
Jože Razdevšek, upokojenec, Maribor, Frankolovska 22;
Leopold Rebernak, zasebni kmetovalec, Kalše 28, p. Šmartno na Pohorju;
Stefan Rebernik, vodja komerciale, Tovarna lesovine in lepenke Prevalje;
Mihael Reticršek, upokojenec, Trate 21, p. Zgornja Velka;
Marija Rijavec, tehnični sekretar, Občinska konferenca SZDL Ptuj;
Feliks Ritonja, sekretar, Tovarna Jože Kerenčič, Ormož;
Konrad R i ž n e r, upokojenec, Spuhlja 22, p. Ptuj;
Franc Robnik, valjar, Industrija metalnih polizdelkov Impol, Slovenska Bistrtca;
Jakob Rode, upokojenec, Brezno 34, p. Podvelka;
Dragica Rogi, učiteljica, Osnovna šola Ivana Cankarja, Maribor;
Edo Rotovnik, skladiščnik, Industrija delovnih zaščitnih sredstev Prevent, Slovenj Gradec;
Marjana Rovšnik, gospodinja, Crna na Koroškem, Mušenik 10;
Pavla Rozman, predmetna učiteljica, Osnovna šola Slovenska Bistrica;
Konrad Rožič, gradbeni tehnik, Tekstilna industrija Otiški vrh, Dravograd;
Maksimiljan Sagadin, obratovodja česane predilnice, Tovarna volnenih izdelkov Majšperk;
Franc S a g e r n i k , gradbeni delovodja,, Gradbeno podjetje Dravograd;
Elza Savi nek, finančni knjigovodja, Gostinsko podjetje Pohorje, Slovenj Gradec;
Franc Sever, družbenopolitični delavec, Občinska konferenca SZDL Maribor;
Rudolf S g e r m , zasebni kmetovalec, Orlica 55, p. Ribnica na Pohorju;
Stane Simonič, upokojenec, Maribor, Frankolovska 29;
Tončka S k r t, fakturist, Tovarna usnja Slovenj Gradec;
Marija Slavinec, obračunski referent, Marles, lesna in pohištvena industrija, Maribor;
Franja Smolar, predmetna učiteljica, Osnovna šola Zgornja Ložnica;
Klara Sračnik, knjigovodja, Občinski odbor RK Maribor;
Ivan S r e b n i k , načelnik oddelka, Skupščina občine Radlje ob Dravi;
Janez Sršen, vodja izmene, Tovarna glinice in aluminija Kidričevo;
Franc Stariha, vodja izmene, ZP Elektrogospodarstva Slovenije, Maribor, Elektrarna Zlatoličje;
Ciril S t e r n a d , krojač-poslovodja, Tovarna volnenih izdelkov Majšperk;
Ivan S t r m š n i k , zasebni kmetovalec, Sv. Vid 82, p. Vuhred;
Jože Strniša, upokojenec, Maribor, Bergleso-va 24;
Vili Stvarnik, ekonomist-analitik, Služba družbenega knjigovodstva, ekspozitura Slovenj Gradec;	'
Alojz Šalamun, zasebni kmetovalec, Gočova 11, p. Gradišče;
Bogdan Savli, vodja komercialnega sektorja, Industrija metalnih izdelkov Klemos, Lenart v Slovenskih goricah;
Ivan Š e n e k a r, zasebni kmetovalec, Lokavec 2, p. Lenart v Slovenskih goricah;
Anica Šešerko, knjigovodja, Agrokombinat KZ, Lenart v Slovenskih goricah;
Marjan Sil er, obratni elektrikar, Industrija metalnih izdelkov Klemos, Lenart v Slovenskih goricah;
Ladislav Simon, kemijski tehnik, Bolnišnica Slovenj Gradec;
Sonja Škorjance, analitik, Skupščina občine Ptuj;
Stanislava Šober, računovodska delavka, Komite občinske konference ZKS Radlje ob Dravi;
Jakob Š o h a r, izmenski vodja, Tovarna glinice in aluminija Kidričevo;
Rado Šorli, vodja mizarske enote, Splošno gradbeno podjetje Konstruktor, Maribor;
Leopold Š p o r i n , referent nabave, Emo, Celje, TOZD Tobi, Bistrica—Limbuš;
Venčeslav Štefanec, kovinski delavec, Industrija metalnih izdelkov Klemos, Lenart v Slovenskih goricah;
Rudi. Št el c er, vodja operativne priprave, Tovarna glinice in aluminija Kidričevo;
Bela Š t i v a n , direktor TOZD, Metalna, Maribor;
Saša Štros, vodja tehnološkega oddelka, Sigma, tovarna gumijastih in kovinskih izdelkov Ptuj;
Karol Štrubelj, upokojenec Starše 76/D, p. Starše;
Franc Štrucl, upokojenec, Maribor, Kamenškova 61;
Jože Tepe j, direktor, Oljarna Fram;
Alojz	Terbuc,	zasebni kmetovalec,	Središče
177, p. Središče ob Dravi;
Lojze Tič, gozdarski tehnik, Gozdno gospodarstvo Maribor, Obrat Slovenska Bistrica;
Pero Todorovič, strojni ključavničar, Industrija metalnih polizdelkov Impol, Slovenska Bistrica;
Nada Tomaž, socialna delavka, šolski center Ravne na Koroškem;
Ivan	Tomažič,	vodja delavnice, Elektrore-
montna delavnica Radvanje, Maribor;
Hinko Toplak,	direktor, Gostinsko	podjetje
Turist, Maribor;
Zofka Tovornik, tajnica, Avto-moto društvo Maribor;
Jože	Trantura,	predmetni učitelj,	Osnovna
šola Podvelka;
Marija Trenta, blagajnik, Samopostrežni obrat družbene prehrane, Železniško transportno podjetje Maribor;
Herta Turičnik, poslovodja, Knjigarna Mladinska knjiga, Slovenj Gradec;
Franc Tušek, krojaški mojster, Storitveno prevozniško podjetje Sladki vrh, p. Šentilj v Slovenskih goricah;
Marija Tušek, gospodinja, Kidričevo 3, p. Kidričeve;
Franc Ur b a n č i č, upokojenec, Maribor, Rapo-čeva 18;
Maks U r n a u t, obratovodj a livarne, Združeno podjetje Slovenske železarne, Ljubljana, Železarna Ravne na Koroškem;
Ivan V a b e 1, zasebni kmetovalec, Pragersko, Selc 8;
Marija Valentinčič, skladiščnik, Konfekcija Okus, Radlje ob Dravi;
Franc Vauda, upokojenec, Ptuj, Krambergerjeva pot 1;
Filomena V a u p o t, tehnik, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec;
Ciril Vaupotič, šef odseka za vojaške zadeve, Skupščina občine Maribor;
Marija Vaupotič, učiteljica, Osnovna šola Franca Osojnika, Ptuj, Podružnica Grajena;
Marica Veber, učiteljica, Osnovna šola Spodnja Polskava, p. Pragersko;
Rudi Veber, vodja obrata, Ingmag Pohorje, Josipdol, p. Ribnica na Pohorju, obrat Cezlak;
Franc Vehovec, gospodarski poslovodja, Gostinski obrat turist, Slovenj Gradec;
Marija V e r š n a k , administrativni tehnik, Center za glasbeno vzgojo Maribor;
Franc V i m e r, učitelj, Osnovna šola Martin Konšak, Maribor—Tezno;
Anton Višnar, delovodja, Lesno industrijsko podjetje Oplotnica;
Elizabeta Vrhnjak, gospodinja, Trbonje 27, p. Trbonje;
Franc Vrlič, vodja izobraževalnega centra, Tovarna glinice in aluminija Kidričevo;
Ivan Vušnik, vodja operativne priprave dela, Združeno podjetje Slovenske Železarne, Ljubljana', Železarna Ravne na Koroškem;
Mira W a 111, novinarka, Radio Slovenj Gradec;
Jože Zabukovec, referent za pridobivanje lesa, Gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec, TOZD Gozdarstvo, Ravne na Koroškem;
Jože Zadek, zasebni kmetovalec, Straža 3, p. Oplotnica;
Jože Zadravec, zasebni kmetovalec, Lačaves, p. Kog;
Franc Zajc, upokojenec, Maribor, Ljubljanska 27/a;
Jože Zajc, vodja konstrukcije orodij in priprav, Sigma, Tovarna gumijastih in kovinskih izdelkov, Ptuj;
Cveto Z a v e r š k i, tehnolog, Tovarna kovinske opreme Primat, Maribor;
Milica Zemljak, upokojenka, Ptuj, Skrabar-jeva 1;
Stane Zemljič, pravnik, Uprava javne varnosti Maribor;
Julijana Zidarič, vzgojiteljica, Osnovna šola — vrtec Središče ob Dravi;
Leopold Z i m i č , matičar, Skupščina občine Lenart v Slovenskih goricah;
Erika Zorec, učiteljica, Osnovna šola Cerkvenjak;
Milan Zupanc, sekretar, Avto-moto društvo Ptuj;
Janez Žagar, upokojenec, Mežica, Senčna vas 25;
Franc Železnik, šef splošne in kadrovske službe, Gorenje Fecro OZD, Slovenj Gradec;
Stanko Žličar, revirni vodja, Gozdno gospodarstvo Maribor, Obrat Ormož;
Maks Z m a u c , sekretar Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ptuj;
Franc Žnidar, referent za kadrovanje, Skupščina občine Maribor;
Franc Z o k a I j , upokojenec, Maribor, Ljubljanska 25/b;
Marjana Z u r m a n , tajnik, Občinski odbor RK Slovenska Bistrica.
St. 111-12/77
Ljubljana, dne 5. oktobra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Msrtjtin Brecelj 1. r.
1160.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter v zvezi s 17. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) in 83. členom zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. septembra 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 5. oktobra 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Murski Soboti
I
Okrožno sodišče v Murski Soboti ima 129 sodnikov porotnikov.
II
Za sodnike porotnike se izvolijo:
Marija Andrejek, blagajnik, Založniško grafično podjetje Pomurski tisk, Murska Sobota;
Drago Antolič, direktor, Kmetijska zadruga Križevci, Ljutomer, Temeljna zadružna enota Kmetovalec, Ljutomer;
Milan Balantič, strojni inženir, Varstroj, Lendava;
Franc B a 1 e r , zasebni kmetovalec, Bograči 14, p. Puconci;
Milan Banič, vodja kadrovske službe, ZGP Pomurski tisk, Murska Sobota;
Marjan Belovič, predmetni učitelj, Vzgojno izobraževalni zavod Veržej;
Geza B e n č e c , upokojenec, Črnelavci 3, p. Murska Sobota;
Marjeta Benko, pravnik, Veletrgovina Potrošnik, Murska Sobota;
Jože Brdnik, upokojenec, Murska Sobota, Severjeva 1;	•
Anica B r e ž n i k , pravnik, Veletrgovina Potrošnik, Murska Sobota;
Marija Cer ni, upokojenka, Beltinci, Kocljevo naselje 4;
Jože Čerpnjak, šef krajevnega urada, Skupščina občine Murska Sobota, Krajevni urad Kuzma;
Marjeta Cučulovič, predmetna učiteljica, Posebna osnovna šola Ljutomer;
Koloman David, zasebni kmetovalec, Hodoš 37, p. Hodoš;
Hilda Devetak, kontrolor, Tovarna perila Mura, Murska Sobota;
Marija Dominko, komercialist, Trgovsko podjetje Univerzal, Lendava;
Franc Dunaj, upokojenec, Kapelski vrh 1, p. Radenci;
Šarika E r b e r t, šef krajevnega urada, Skupščina občine Murska Sobota, Krajevni urad Bodonci;
Franc Erniša, zasebni kmetovalec, Domanj-ševci 128, p. Križevci v Prekmurju;
Ernest Eory, direktor, Tekstil, Ljubljana, TOZD Pletilstvo, Prosenjakovci;
Marta Far tel j, šivilja, Tovarna perila Mura, Murska Sobota;
Stefan F a r t e 1 j, avtomehanik, Kmetijsko in-
dustrijski kombinat Pomurka, Murska Sobota, TOZD Kmetijsko gospodarstvo Rakičan;
Martin Ferenčak, upokojenec, Odranci 116, p. Črenšovci;
Mirko Fišer, referent za kadre, Lesnina, Ljubljana, TOZD Mizarstvo, Ljutomer;
Marjan F 1 a n d i j a , vratar, Avtoradgona, Gornja Radgona;
Štefan Flegar, zasebni kmetovalec, Lemerje 20, p. Puconci;
Vera Flisar, vzgojiteljica, Vzgojnovarstveni zavod Murska Sobota;
Janez Godec, gradbeni inženir, Ingrad, Ljutomer;
Mihael Gomboc, blagajnik. Radenska, Radenci, TOZD Turizem in gostinstvo Zvezda, Murska Sobota;
Marija Gon za, učiteljica, Osnovna šola Drago Lugarič, Lendava;
Ivan Graj, učitelj, Osnovna šola Genterovci, p. Dobrovnik v Prekmurju;
Tone Grčar, radiomehanik, RTV Ljubljana, Oddajni center Murska Sobota;
Anton G r g o r i č , skladiščnik, Založniško grafično podjetje Pomurski tisk. Murska Sobota;
Rudolf Gyergyek, upokojenec, Murska Sobota. Alija Kardoša 2;
Stefan Gubi č, hišnik, Osnovna šola Gornji Petrovci, p. Petrovci;
Peter Gumilar, referent v oddelku za narodno obrambo. Skupščina občine Murska Sobota;
Jože Hajdinjak, upokojenec, Lendava, Trg ljudske pravice 6;
Stefan ,H a 1 a s , visokokvalificirani vrtalski delavec. INA Nafta, Lendava;
Pavel H ari, upokojenec, Murska Sobota, Trstenjakova 18:
Emil Hodošček, zasebni kmetovalec, Zenkov-ci 38, p. Bodonci;
Ivanka Hozjan, ekonomist, INA Nafta, Lendava;
Jože Horvat, poslovodja obrata Dinos, Dinos, Ljubljana, skladišče Murska Sobota;
Marija Horvat, analitik, Mariborska tekstilna tovarna Maribor, obrat Ljutomer;
Marjan Horvat, socialni delavec, Občinska skupnost socialnega skrbstva Lendava;
Simon Horvat, delovodja. Splošno gradbeno podjetje Konstruktor, TOZD Gradbeništvo Pomurje, Murska Sobota;
Zdenka Horvat, pravnik, Skupščina občine Murska Sobota;
Ivan Krašovec, pravnik. Kmetijski kombinat Gornja Radgona;
Stanka Hvalec, trgovska pomočnica, Trgovsko podjetje Vesna-Blagovnica, Ljutomer;
Marjan H u 11, šef krajevnega urada. Skupščina občine Murska Sobota, Krajevni urad Grad;
Stefan Jerebic, zasebni kmetovalec, Lipa 29, p Turnišče";
Bela Kaufman, trgovski poslovodja. Veletrgovina Potrošnik, Murska Sobota, TOZD Blagovna hiša:
Rozalija Kepe, strojni tehnik INA Nafta, Lendava;
Evgen Kerčmar, zasebni kmetovalec, Vanča vas 51. p. Tišina;
Danica Knaflič, glavni finančni knjigovodja, Slovin, Ljubljana, TOZD Ljutomerčan, Ljutomer;
Jože Kocjan, kontrolor-likvidator, Kreditna banka Maribor, Ekspozitura Gornja Radgona;
Stanko Kolar, mesarski delovodja, Kmetijsko industrijski kombinat Pomurka, Murska Sobota, TOZD Mesna industrija, Murska Sobota;
Stanislav Konrad, kovinostrugar, Zdravilišče Radenska, Radenci;
Slobodanka K o n š a k , diplomirani psiholog, Posebna osnovna šola Gornja Radgona;
Andreja Korošec, fizioterapevtka, Zdravilišče Radenska, Radenci;
Marjan Kotnik, zasebni kmetovalec, Bučečovci 48, p. Križevci pri Ljutomeru;
Antonija Ko veš, učiteljica. Osnovna šola Roga-ševci;
Ludvik K r a n č i č , upokojenec, Murska Sobota, Ulica 17. oktobra 19;
Otilija Kreft, učiteljica, Osnovna vzgojno izobraževalna skupnost Murska Sobota, Osnovna šola Krog, p. Murska Sobota;
Franc Kreslin, upokojenec, Ižakovci 126, p. Beltinci;
Janez Kuhar, direktor, Imgrad, Ljutomer;
S Lefan Kuhar, delavec, Tovarna perila Mura, Murska Sobota;
Slavko Lačen, kvalificirani elektromonter in elektrotehnik za jaki tok, DES, Ljubljana, TOZD Elek-trogradnje in montaža Ljutomer;
Franc Lazar, gradbeni delovodja, Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Sobota, Murska Sobota;
Stefan Legen, upokojenec, Murska Sobota, Ti-šinska 9;
Jože Lenarčič, avtomehanik, Kmetijsko industrijski kombinat Pomurka, Murska Sobota, TOZD Agroservis, Murska Sobota;
Ludvik Lenarčič, zasebni kmetovalec, Čepine! 95, p. Petrovci;	,
Jože Lipič, kmetijski tehnik. Kmetijsko industrijski kominat Pomurka, Murska Sobota, TOZD Kooperacija, Lendava;
Stefan M a j c a n, zasebni kmetovalec, Rankov-
ci 32. p. Tišina;
Alojz Makoter, predmetni učitelj, Osnovna
šola Bučkovci;
Stefan Makoter, zasebni kmetovalec, Moravci 40, p. Martjanci;
Alojz Marič, tajnik, Osnovna šola Grad;
Marija Maučec, predmetna učiteljica, Osnovna šola Beltinci;
Stanislav M a u k o, tajnik, Občinska skupnost socialnega skrbstva Gornja Radgona;
Kamila Medjimorec, socialna delavka, Občinska skupnost socialnega skrbstva Murska Sobota;
Slavko Mod lic, kmetijski referent, Skupščina občine Ljutomer;
Stefan Molnar, učitelj, Osnovna šola Fokovci, podružnica Prosenjakovci;
Jožef Muhič, samostojni obrtnik, Gornja Radgona, Gubčeva 1;
Ladislav Muršič, gozdarski tehnik, Kmetijsko industrijski kombinat Pomurka, Murska Sobota, Gozdna uprava Lendava;
Stefan Norčič, zasebni kmetovalec, Kupšinci 35, p. Murska Sobota;
Julka Omahen, administratorka, skupnost za zaposlovanje Murska Sobota;
Ivan Osojnik, komercialist, Kmetijski kombinat Gornja Radgona:
Franc P e r d i g a 1, zasebni kmetovalec, Dokle-žovje 43, p. Beltinci;
Franjo Pevec, poslovodja, Trgovsko podjetje Vesna, Ljutomer;
Roman Piberčnik, strojni tehnik, INA Nafta, Lendava;
Dragica Podlesek, predmetna učiteljica, Osnovna vzgojna izobraževalna skupnost Murska Sobota;
Zlatica Podlesek, upokojenka, Murska Sobota, Kidričeva 63;
Jožef Puhan, kmetijski tehnik, Kmetijsko industrijski kombinat Pomurka. Murska Sobota, Obrat za sodelovanje s kmeti Panonka, Murska Sobota;
Marija Rugole, trgovska pomočnica, Podjetje Emona, Ljubljana, Enota Gornja Radgona;
Jožef Sabotin, avtoličar, Avtoradgona, Gornja' Radgona;
Stefan S a m b t, zasebni kmetovalec. Tešanovci 71, p. Martjanci;
Franc Satler, zasebni kmetovalec, Spodnji Ivaniči 13, p. Spodnji Ivanjci;
Janko Scdonja, kmetijski tehnik, referent za zemljišče, KIK Pomurka, Murska Sobota, TOZD Kmetijsko gospodarstvo Rakičan;
Janez -S r e š , tajnik. Občinska skupnost socialnega skrbstva Murska Sobota;
Miro Steržaj, direktor, Mariborske mlekarne, Maribor, TOZD Mlekopromet, Ljutomer;
Franjo Strbad, referent za plan in analize, Skupščina občine Lendava;
Anton Sukič, zasebni kmetovalec, Podgora, Podgrad 16, p. Gornja Radgona;
Alojz Sadi, zasebni kmetovalec, Ropoča 55, p. Rogaševci;
Mirko Šalamun, računovodja, Križevske opekarne, Križevci pri Ljutomeru;
Jože Savel, referent za tehnično dokumentacijo DES, Ljubljana, TOZD Elektro, Murska Sobota;
Jožef S i m o n k a , pomočnik skladiščnika gotovih izdelkov, Industrija dežnikov in pletenin Indip, Lendava;
Nada Š i m o n k a , diplomirani ekonomist, INA Nafta, Lendava;
Geza Skril c c, zasebni kmetovalec, Mlajtin-ci 17, p. Martjanci;
Anica Škvarč, predmetna učiteljica, Poklicna gostinska šola Radenci;
Avgusta Spanbauer, knjigovodja, Zdravilišče Radenska, Radenci;
Jože Š t i b e r c , skladiščnik rezanega lesa, Marles, Maribor, TOZD Tovarna pohištva, Ljutomer;
Jože S u š 1 e c, zasebni kmetovalec, Kančevci 9, p. Križevci v Prekmurju;
Ludvik T e m 1 i n , referent %za odmero davka, Skupščina občine Murska Sobota;
Ludvik Toth, zasebni kmetovalec, Banuta 10, p. Lendava;
Suzana Uhernik, upokojenka, Murska Sobota, Štefana Kovača 9;	i
Anton Vamberger, obratovodja, Podjetje Lina, lesna industrija, Apače;
Jože Vaš, elektrotehnik, Elektro Maribor, Obrat Murska Sobota;
Alojz Vidovič, delavec, Uprava javne varnosti Murska Sobota;
Alojz Vi n ko v ič, zasebni kmetovalec, Lipovci 105, p. Beltinci;
Karel Vratarič, računovodja, Tovarna dušika Ruše, TOZD Proizvodnja kremenčevega peska Puconci;
Ludvik Vukan, ekonomist, Tovarna perila Mura, Murska Sobota;
Branko Zadravec, upokojenec, Gornja Radgona, Cankarjeva 2;
Cecilija Zadravec, vodja službe računovodstva, Tehticrstroj, Ljutomer;
Franc Zadravec, vodja prodaje na veliko, KIK Pomurka, TOZD Mesna industrija Murska Sobota;
Anion Zver, šef krajevnega urada, Skupščina občine Lendava, Krajevni urad Turnišče;
Lojze Žalik, Upokojenec, I,cndavske gorice 119, p Lendava;
Siefka Žalik, predmetna učiteljica, Osnovna šola Polana, p. Crenšovci;
Karel Z um a n, upokojenec, Ljutomer, Ormožka
27:
Milan Zupančič, traktorist, Kmetijski kombinat Gornja Radgona;
Aleksander Z u p a n e k . šef krajevnega urada, Skupščina občine Murska Sobota, Krajevni urad Šalova.
'St. 111-12/77
Ljubljana, dne 5. oktobra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1161.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnjo obsojenca
ODLOK
o pomilostitvi obsojene osebe
Preostanek izrečene kazni zapora se spremeni v pogojno obsodbo:
Purgarju Kazimirju se preostanek izrečene kazni 1 leta in 4 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo in sicer tako, da se preostanek zaporne kazni ne bo izvršil, če,v 3 letih obsojenec ne bo storil novega kaznivega dejanja.
St. 25-1/77
Ljubljana, dne 3. oktobra 1977.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
1162.
Z namenom, da se priznavalnine udeležencev narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn čimbolj poenotijo, sklepajo na podlagi 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije, Skupščine občin Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Žalec, republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, republiški odbor zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
DRUŽBENI DOGOVOR
o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi
1.	člen
S tem družbenim dogovorom udeleženci določajo:
—	krog udeležencev narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, ki so upravičeni do občinskih priznavalnin;
—	vrste občinskih priznavalnin;
—	pogoje in merila za podeljevanje občinskih priznavalnin;
—	financiranje občinskih priznavalnin.
2.	člen
Udeleženci družbenega dogovora so sc sporazumeli, da imajo pravico do občinskih priznavalnin:
1.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943;
2.	žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. septembru 1943 oziroma 13. oktobru 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodno-
osvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
5.	borci za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918.
3.	člen
Občinske priznavalnine po tem dogovoru so:
1.	stalne;
2.	občasne;
3.	enkratne.
4.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem dogovoru imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in
3.	točke drugega člena tega dogovora, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu ne presegajo vsakokratnega mejnega zneska naj-nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz
4.	in 5. točke 2. člena tega dogovora imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega 811 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem dogovoru, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne "upošteva.
5.	člen
Udeleženci družbenega dogovora so se sporazumeli, da je za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1.,
2.	in 3. točke 2. člena tega dogovora najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 5. točke 2. člena tega dogovora pa 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost.
6.	člen
Če sc spremenijo pogoji iz 4. člena tega dogovora ali drugi pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pravici do stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do priznavalnine iz prvega odstavka tega člena, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili ugotovljeni.
7.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem družbenem dogovoru lajiko v izjemnih primerih podeli
udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 2 člena tega dogovora, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 4. člena tega dogovora.
8.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 4. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 7. člena tega dogovora imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 2. člena tega dogovora, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega dogovora.
9.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora so se sporazumeli, da imajo uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) po tem dogovoru zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določen z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance-delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
Udeleženci narodnoosvobodilnega boja iz 1., 2. in
3.	točke 2. člena tega dogovora, ki prejemajo stalno priznavalnino, imajo zase tudi pravico do podaljšanega ali nadomestnega bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih ob pogojih, ki veljajo za zavarovance delavce, če te pravice nimajo zagotovljene na drugi podlagi.
10.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora so se dogovorili, da se sredstva za priznavalnine in druge pravice iz naslova priznavalnin iz tega dogovora zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem republiškem dogovoru o splošni porabi v občinah.
11.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora so se dogovorili, da bodo Za občane, ki jih ta dogovor ne obsega in katere zajemajo sedanji občinski odloki o priznavalninah oziroma materialnih družbenih pomočeh borcem narodnoosvobodilne vojne, obdržali ureditev drugih oblik pomoči po občinskih odlokih na sedanji ravni.
Udeleženci tega družbenega dogovora so se dogovorili, da je najvišja stalna priznavalnina, ki je navedena v 5. členu tega dogovora, izjemoma lahko tudi višja.
Sredstva za pokrivanje izdatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena zagotovijo občinske skupščine v svojih proračunih.
12.	člen
Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in Republiški odbor zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije bosta organizirala, usmerjala in usklajevala ustrezno družbenopolitično aktivnost pri uresničevanju tega družbenega dogovora ter pri izboljšanju materialne in socialne varnosti udeležencev narodnoosvobodilne vojne.
13.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se zavezuje, da bo v mejah svojih pristojnosti usmerjal in uskla- ' jeval aktivnost republiških upravnih organov in organizacij pri izpopolnjevanju sistema socialne in materialne varnosti borcev narodnoosvobodilne vojne in za postopno uresničevanje tega družbenega dogovora.
14.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora so se dogovorili, da bodo po podpisu tega dogovora v svoje predpise o priznavalninah sprejeli določila, ki jih vsebuje ta dogovor in da jih bodo postopno uresničevali, pri-čenši s 1. januarjem 1977.
15.	člen
Izvajanje tega družbenega dogovora spremlja poseben odbor (odbor udeležencev), ki ima 16 članov in njihove namestnike. Po enega člana in njegovega namestnika imenuje Republiška konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Republiški odbor ■ zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Predstavnika občin in njihove namestnike v odbor udeležencev imenujejo izvršni sveti občinskih skupščin.
Odbor udeležencev spremlja in analizira uresničevanje tega družbenega dogovora, zlasti glede poenotenja pogojev in meril za podeljevanje priznavalnin, glede vrst priznavalnin in sistema financiranja s solidarnostnim združevanjem sredstev ter predlaga udeležencem ustrezne ukrepe.
Udeleženci soglašajo, da bo administrativnotehnič-ne posle za odbor udeležencev opravljal Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov.
Udeleženci se zavezujejo, da bodo Republiškemu komiteju za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov v skladu z določbami tega družbenega dogovora zagotavljali potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora, in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeležencev.
16.	člen
Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora se sprejmejo, po enakem postopku kot ta družbeni dogovor.
17.	člen
Ta družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 191/B-1/77
Ljubljana, dne 11, aprila 1977.
Udeleženke tega družbenega dogovora so:
Skupščine občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste^Poljc, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota. Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radije ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem. Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec. Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec; Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Republiški odbor zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije in Izvršni svet Skupščine ST' Slovenije.
1163.
Na podlagi drugega odstavka 21. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9/68, 12/68, 14/69, 31/72 in 18/74) in tretjega odstavka 15. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74), v zvezi z drugim odstavkom 6. člena pravilnika o šolskem koledarju za osnovne in srednje šole (Uradni list SRS, št. 27/76) izdaja predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
ODREDBO
o časovni razporeditvi pouka in zimskih šolskih počitnic v šolskem letu 1977/78
1
V prvem polletju šolskega leta 1977/78 traja pouk do vključno petka, dne 20. januarja 1978, teoretični pouk za učence zaključnih razredov poklicnih šol z izmenično organizacijo teoretičnega in praktičnega pouka pa do vključno petka, dne 13. januarja 1978. V drugem polletju se pouk začne v ponedeljek, dne 6. februarja 1978.
Zimske šolske počitnice za učence trajajo od vključno ponedeljka, 23. januarja 1978 do vključno petka, 3. februarja 1978.
2
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-2/1977
Ljubljana, dne 23. septembra 1977.
Članica izvršnega sveta in predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ela Ulrih-Atena 1. r.
1164.
Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74) in drugega odstavka 14. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74) izdaja Republiški komite za vzgojo in izobraževanje
ODREDBO
o trajanju šolanja za poklice voznik avtomehanik, krznar in tkalski delovodja 1 2
1	i
V skladu s predmetniki in učnimi načrti, ki jih je sprejel strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na 19. seji, dne 7. julija 1977., traja šolanje za poklice:
—	voznik avtomehanik tri leta (6 semestrov ali 36 mesecev);
—	krznar tri leta (6 semestrov ali 36 mesecev);
—	tkalski delovodja eno leto (dva semestra ali 12 mesecev).
2
. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 611-4/75
Ljubljana, dne 23. septembra 1977.
Članica izvršnega sveta in predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
Ela Ulrih-Atena 1. r.
1165.
Na podlagi 18. člena zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19-906/76) izdaja republiški komite za vzgojo in izobraževanje v soglasju z republiškim komitejem za zdravstvo in socialno varstvo
PRAVILNIK
o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik določa kriterije in postopek za razvrščanje otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (v nadaljnjem besedilu: otroci), postopek za napotitev otroka v organizacijo za usposabljanje in za odpust iz te organizacije, določa sestavo strokovnih komisij in način vodenja razvida otrok.
II.	KRITERIJI ZA RAZVRŠČANJE OTROK
2.	člen
Po določbah tega pravilnika se razvrščajo duševno prizadeti otroci, otroci s slušnimi in govornimi motnjami, slepi in slabovidni otroci, otroci z drugimi telesnimi motnjami, vedenjsko in osebnostno moteni otroci ter otroci z več vrst motnjami.
3.	člen
Duševno prizadeti so tisti otroci, ki imajo tako nizko umsko sposobnost, da ne morejo napredovati v osnovni šoli. Ti otroci se na osnovi klinične preiskave razvrščajo v sledeče skupine:
a)	lažje duševno prizadeti otroci, ki imajo tako zmanjšane sposobnosti za umsko delo, da ne morejo biti uspešni pri rednem vzgojno-izobraževalnem delu in potrebujejo zato posebne oblike usposabljanja (orientacijski inteligenčni kvocient — IQ 51—70),
b)	zmerno duševno prizadeti otroci, ki imajo zmanjšane sposobnosti za samostojno delo, so pa sposobni1 vzdrževati kontakt z okolico, pridobiti navade in skrbeti za svoje osnovne potrebe ter se priučiti za preprosta opravila (orientacijski IQ 36—50).
c)	težje duševno prizadeti otroci, ki imajo tako zmanjšane sposobnosti, da so omejeni v gibanju, govoru in v skrbi za svoje osnovne potrebe ter so nesposobni za samostojno delo, lahko pa se priučijo za najbolj enostavna opravila (orientacijski IQ 21—35).
č) težko duševno prizadeti otroci, ki imajo tako slabo razvite umske sposobnosti, da so tako omejeni v svoji sposobnosti gibanja, govora in skrbi za svoje osnovne potrebe, da potrebujejo stalno varstvo, posebno oskrbo in nego (orientacijski IQ pod 20).
Izjemoma se razvrščajo po določilih tega pravilnika tudi otroci, ki zaradi okrnjenih specifičnih duševnih sposobnosti ali naravnanosti ne morejo slediti delu v osnovni šoli (otroci na meji normalnih sposobnosti).
4.	člen	'
Otroci s slušnimi motnjami so gluhi in naglušni otroci.
Naglušen je otrok, ki je izgubil sluh od 40 do 80 decibelov (v nadaljnjem besedilu: db), s katerim je sporazumevanje nezanesljivo in je razvoj njegovega govora bistveno moten.
Gluh je otrok, ki je izgubil sluh za več kot 80 db in je pogovorno sporazumevanje z njim nemogoče.
5.	člen
Otroci z govornimi motnjami so otroci, ki imajo težje organske ali psihoorgansko pogojene govorne in glasovne motnje, ki jim onemogočajo normalno govorno sporazumevanje in potrebujejo korekcijski postopek.
6.	člen
Slep je otrok, ki ima tudi po korekciji z 'lečo ostrino vida na boljšem očesu manjšo od 0,10 (10 °/o), in otrok s centralnim vidom na boljšem očesu s korekcijsko lečo do 0,25 (25%), toda z zoženim vidnim poljem na 20° in manj.
Slaboviden je Usti otrok, ki ima tudi po korekciji z lečo ostrino vida na boljšem očesu manjšo od 0,4 (40%). K slabovidnim štejemo tudi otroka, ki ima sicer po korekciji z lečo ostrino vida na boljšem očesu večjo kot 0,4, vendar je pričakovati, da se mu bo vid poslabšal.
7.	člen .
Otroci z drugimi telesnimi motnjami so v smislu tega pravilnika,otroci s takimi okvarami in deformacijami ali gibalnimi motnjami, ki jim onemogočajo, da bi se vzgajali in izobraževali skupaj z zdravimi otroki.
8.	člen
Vedenjsko in osebnostno moteni otroci so otroci, pri katerih je zaradi teh motenj ogrožen njihov zdrav razvoj oziroma ogrožajo svojo okolico v taki meri, da so potrebni varstva, vzgoje in oskrbe v organizaciji za usposabljanje.
9.	člen
Otroci z več motnjami so otroci, ki imajo hkrati dve ali več motenj iz 2. člena tega pravilnika. Ti otroci sc razvrščajo glede na motnjo, ki v pedagoškem in socialnem smislu predstavlja naj večjo oviro pri njihovem usposabljanju.
III.	POSTOPEK ZA RAZVRŠČANJE
10.	člen
Strokovna komisija prve stopnje razvrsti otroka na podlagi neposrednega pregleda in na podlagi medicinske in drpge dokumentacije.
Strokovna komisija druge stopnje razvrsti otroka na podlagi dokumentacije komisije prve stopnje, lastnih ugotovitev in drugih virov, po potrebi pa tudi na polagj neposrednega pregleda otroka.
Strokovna komisija lahko zaprosi za mnenje tudi druge strokovne delavce ali ustrezne organizacije. Strokovna komisija lahko opravi večkratni pregled, če je to v korist boljši oceni otroka. Strokovna komisija sodeluje pri svojem delu s starši, skrbniki oziroma rejniki otrok (v nadaljnjem besedilu: starši).
11.	člen
Vsak član strokovne komisije vodi o svojem delu dokumentacijo, ki se hrani na sedežu komisije. Dokumentacija je zaupna.
Na podlagi dokumentacije iz prejšnjega odstavka izda strokovna komisija izvid in mnenje na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika.
12.	člen
Izvid in mnenje sprejme strokovna komisija na seji z večino glasov vseh članov.
Izvid in mnenje podpišejo vsi člani komisije.
Član, ki se ne strinja z mnenjem večine članov, poda svoje mnenje pismeno.
IV.	POSTOPEK ZA NAPOTITEV OTROKA V ORGANIZACIJO ZA USPOSABLJANJE
13.	člen
Občinska skupnost socialnega skrbstva izda odločbo o razvrstitvi in napotitvi otroka v organizacijo za usposabljanje skupaj s potrebno dokumentacijo in jo pošlje staršem otroka in organizaciji za usposabljanje.
Organizacija za usposabljanje je dolžna sprejeti otroka, ki ga je napotila občinska skupnost socialnega skrbstva.
Organizacija za usposabljanje določi datum sprejema otroka in ga sporoči občinski skupnosti socialnega skrbstva ter otrokovim staršem, hkrati pa prične s pripravami za njegov sprejem.
Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena sa starši lahko pritožijo na Skupnost socialnaga skrbstva Slovenije.
V.	ODPUST IZ ORGANIZACIJE ZA USPOSABLJANJE
14.	člen
Starši oziroma organizacija za usposabljanje predlagajo občinski skupnosti socialnega skrbstva uvedbo postopka za ponoven pregled otroka takrat, kadar so mnenja, da obstajajo pogoji za odoust.
Kadar je podan predlog iz prejšnjega odstavka tega člena, mora organizacija za usposabljanje predlagati staršem in pristojni občinski skupnosti socialnega skrbstva ukrepe, ki so potrebni ob odpustu otroka.
15.	člen
Na predlog iz prvega odstavka prejšnjega člena uvede občinska skupnost socialnega skrbstva postopek za ponoven pregled otroka.
Na podlagi izvida in mnenja strokovne komisije izda občinska skupnost socialnega skrbstva odločbo o odpustu oziroma o zavrnitvi predloga iz prvega odstavka prejšnjega člena tega pravilnika.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena se starši lahko pritožijo na Skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
16.	člen
Organizacija za usposabljanje poravna stroške potovanja otroka do kraja bivališča in ga oskrbi s potrebno opremo in osebnimi listinami.
VI.	SESTAVA STROKOVNIH KOMISIJ
17.	člen
Strokovno komisijo sestavljajo: zdravnik pediater ali specialist šolske medicine, psiholog, socialni delavec ter zdravnik 'in specialni pedagog, oba ustrezne specialnosti glede na motnje otroka, ki se razvršča.
Komisija ima predsednika in štiri člane. Predsednik in člani komisije morajo imeti namestnike. Strokovno komisijo imenuje pristojna skupnost socialnega skrbstva.
Član strokovne komisije prve stopnje ne more biti hkrati član strokovne komisije druge stopnje.
18.	člen
Za administrativne zadeve strokovnih komisij skrbijo pristojne skupnosti socialnega skrbstva oziroma organizacije, pri katerih komisije delujejo.
19.	člen
Sredstva za delovanje strokovnih komisij zagotavljajo ustanovitelji komisij.
VII.	NAČIN VODENJA RAZVIDA
20.	člen
Splošni' podatki o otroku z vrsto motenosti in oblikami usposabljanja se vpišejo v matično knjigo. Matično knjigo vodi občinska skupnost socialnega skrbstva po vrstah motenj in oblikah usposabljanja otrok. Matična knjiga se vodi po obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21.	člen
Pristojne skupnosti socialnega skrbstva morajo najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravil-
nika uskladiti akte o ustanovitvi strokovnih komisij z določbami tega pravilnika.
22.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 8-65/74).
23.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 56-7/76
Ljubljana, dne 1. septembra 1977.
Članica Izvršnega sveta in predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
Ela Ulrih-Atena 1. r.
Soglašam:
Član Izvršnega sveta in predsednik republiškega komiteja za zdravstvo in socialno vzgojo
Prim. dr. Anton Fazarinc 1. r.
Obrazec za »Izvid in mnenje«
(sestavni del pravilnika po drugem odstavku 11. člena)
Strokovna komisija za razvrščanje otrok in
mladostnikov z motnjami v telesnem in
duševnem razvoju pri ......................-......—
Štev.: --------------------------
v _______________________________ * 1
dne -----------------------------
IZVID IN MNENJE
1.	Priimek in ime otroka .:-------
2.	Ime očeta in njegov poklic ...
3.	Ime matere in njen poklic .....
4.	Datum otrokovega rojstva........kronološka starost:
5.	Naslov otrokovega prebivališča (kraj, občina, republika ....................-...............—............_
6.	Osebna in družinska zdravstvena anamneza:
7.	Opis socialnih razmer:
8.	Klinične ugotovitve z diagnozo:
9.	Mnenje o razvrstitvi otroka:
10.	Predlog kaj je potrebno storiti za otrokovo usposabljanje:
11.	Rok za ponovni (kontrolni) pregled:
Člani komisije:
1.------------------------------
2.	----------------------------
4.______________________________
Predsednik komisije
Obrazec za »Matična knjiga«
(sestavni del pravilnika po 20. členu)
MATIČNA KNJIGA
Zap. št.	Štev. spisa	Priimek in ime	Vrsta motnje in oblike usposabljanja													
			duševno prizadeti.					slušno prizadeti		govor- ne notnjc	slepi	slabo- vidni	teles- no Dri- zadeti	MVO	več notenj	Opomba
			lažje	zmerno	težje	težko	|na meji i	naglušn	'i							
1	2	3	1 4		5	6	7	8	9	10	n	12	13	14	15	16	17
																
1166.
Na podlagi pete alinee 46. in v zvezi z 11., 12. ter 17. členom zakona o vinu ali drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 16-140/74) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o rajonizaciji vinogradniškega območja SR Slovenije, o sortah vinske trte, ki se smejo saditi in o območjih za proizvodnjo kakovostnih vin
I.	SPLOŠNA DOLOČBA
1.	člen
Ta pravilnik določa rajonizacijo vinogradniškega območja SR Slovenije na vinorodne rajone, okoliše, podokoliše in ožje okoliše; sorte vinske trte, ki se smejo saditi v posameznih vinorodnih okoliših; vinorodna območja, v katerih se lahko proizvajajo kakovostna vina.
II. RAJONIZACIJA VINOGRADNIŠKEGA OBMOČJA SR SLOVENIJE
2.	člen
Glede na ekološke pogoje in organoleptične lastnosti vin se vinogradniško območje SR Slovenije deli na vinorodne rajone. Vinorodni rajoni se delijo na vinorodne okoliše, vinorodni okoliši se lahko delijo na vinorodne podokoliše in ožje okoliše.
3.	člen
Vinorodni rajon je širše geografsko območje s podobnimi klimatskimi, talnimi in drugimi pogoji, po-mbmbnimi za uspešno gojenje vinske trte.
Vinorodni okoliš je geografsko območje v vinorodnem rajonu, ki predstavlja v agroekološkem pogledu temeljno vinogradniško celoto.
Vinorodni podokoliš je geografsko opredeljen del vinorodnega okoliša, v katerem se zaradi posebnega vpliva nekaterih ekoloških pogojev razlikujejo kakovost in organoleptične lastnosti vin od drugih vin, ki izvirajo iz istega vinorodnega okoliša.
Ožji vinorodni okoliš je najmanjši geografsko opredeljen del vinorodnega okoliša s posebnimi agro-ekološkimi pogoji za gojitev takih sort vinske trte, ki dajejo vinu svojstveno kakovost. Ožji vinorodni okoliš zajema lahko eno ali več vinorodnih leg
4.	člen
Vinorodni rajoni so:
1.	Podravski rajon,
2.	Posavski rajon,
3.	Primorski rajon.
5.	člen
Podravski vinorodni rajon obsega naslednje vinorodne okoliše:
1.	Mariborski vinorodni okoliš,
2.	Vinorodni okoliš Radgonsko—Kapelske gorice,
3.	Vinorodni okoliš Ljutomersko—Ormoške gorice,
4.	Vinorodni okoliš Haloze z obrobnim pogorjem,
5.	Vinorodni okoliš Srednje Slovenske gorice,
6.	Vinorodni okoliš Prekmurske gorice.
6.	člen
Mariborski vinorodni okoliš zajema obronke Pohorja od Ruš do ceste Vitanje—Stranice, nato do Špitaliča, Suhadola, Zbelova, nato ob železniški progi do Ptuja in ob reki Dravi do Vurberga, od tu do Lenarta, Ane, Ščavnice, do severne državne meje in ob njej do kote 641, ter do Selnice ob Dravi.
Mariborski vinorodni okoliš se deli v:
a)	vinorodni podokoliš Kozjak in Gornje Slovenske gorice, ki obsega ožje vinorodne okoliše Kozjak, Svečina, Jarenina—Jakob, Malečnik in Sp. Velka— Jurovski dol,
b)	vinorodni podokoliš Obronki Pohorja, ki obsega ožje vinorodne okoliše Pekre, Fram, Rltoznoj, Vinarje, Stanovsko, Skalce in Špitalič.
7.	člen
Vinorodni okoliš Radgonsko—Kapelske gorice zajema območje med Muro in Ščavnico do ceste Naso-va—Apuška dolina.
Vinorodni okoliš Radgonsko—Kapelske gorice se deli v:
a)	Radgonski vinorodni podokoliš, ki obsega ožje vinorodne okoliše Police, Zbigovci m Janžev vrh,
b)	Kapelski vinorodni podokoliš, ki obsega ožja vinorodna okoliša Kapela in Svobodni vrh.
8.	člen
Vinorodni okoliš Ljutomersko—Ormoške gorice zajema območje med cesto Ormož—Tomaž—Cezanjevci —potokom Ščavnica, republiško mejo ter cesto Središče—Ormož.
Vinorodni okoliš Ljutomersko—Ormoške gorice obsega ožje vinorodne okoliše Vin: ki vrh, Kog. Kajžar, Jeruzalem. Litmcrk, Cerovec, RUneč, Hum. Lahonščak, Železne dveri, Slamnjak, Nunska graba, Globoka in Kamenščak.
9.	člen
Vinorodni okoliš Haloze z obrobnim pogorjem zavzema območje med republiško mejo, severnimi obronki Donačke gore in Boča, do železniške proge Zbelovo, Pragersko—Ptuj in ob reki Dravi do republiške meje.
Vinorodni okoliš Haloze z obrobnim pogorjem se deli v
a)	vinorodni podokoliš Haloze, ki obsega ožje Vinorodne okoliše Zavrč—Turški vrh, Cirkulane, Majski vrh in Gorca—Janžki vrh,
b)	vinorodni podokoliš Obrobno pogorje Haloz, ki obsega ožje vinorodne okoliše Sitež, Poljčane in Makole.
10.	člen
Vinorodni okoliš Srednje Slovenske Gorice, zajema območje znotraj ceste Martin—Ciglence, Korena, Lenart—Ana, potoka {Ščavnica proti državni meji, do ceste Vratja vas—Nasova, potoka Ščavnica do ceste Cezanjevci—Tomaž, Ormož ter reke Drava do Martina.
Vinorodni okoliš Srednje Slovenske gorice obsega ožje vinorodne okoliše Mestni vrh—Vurberg, Trnovski vrh, Jurščinci—Sakušak, Podgorci—Vel. Nedelja, Tomaž pri Ormožu, Cogetinci, Zagona, Zg. Porčič, Lo-kavec in Zavrh.
11.	člen
Vinorodni okoliš Prekmurske gorice zajema območje med državno in republiško mejo ter reko Muro.
Vinorodni okoliš Prekmurske gorice se deli v:
a)	Lendavski vinorodni podokoliš, ki obsega ožja vinorodna okoliša Lendavske gorice in Dolgovaške gorice,
b)	vinorodni podokoliš Goričko, ki obsega ožje vinorodne okoliše Dobrovnik—Moravci in Mačkovci— Gerlinci.
12.	člen
Posavski vinorodni rajon obsega naslednje vinorodne okoliše:
1.	Šmarsko—Virštanjski vinorodni okoliš,
2.	Bizeljsko—Sremiški vinorodni okoliš,
3.	Dolenjski vinorodni okoliš,
4.	Belokranjski vinorodni okoliš.
13.	člen
Šmarsko—Virštanjski vinorodni okoliš zajema območje od Kunšperka po desnem bregu Sotle do Rogatca, nato južno možje pogorja Donačke gore in Boča do Pečice. Zbelova—Suhadola—Špitaliča, po zračni črti na Frankolovo, Dobrno. Salek. Pesje. Andraž. Polzela. nato ob vznožju hribov do Celja, naprej pa po dolini Savinje do Laškega in od tu ob meji sosednjega vinorodnega okoliša do Kunšperka.
Šmarsko—Virštanjski okoliš obsega ožje vinorodne okoliše Sladka gora. Dramlje, Tinsko in Virštanj.
14.	člen
Bizeljsko—Sremiški vinorodni okoliš zajema ob-močj e od Kunšperka, Svete gore po vrhu Orlice in Bohorja do Laškega, nato do Zidanega mosta, po levem bregu Save do izliva So*!e v Savo in nato po desnem bregu Sotle do Kun'perka.
Bizeljsko—Sremiški okoliš obsega ožje vinorodne okoliše: Kapele, Bizeljsko, Sremič in Obronki Lisce.
15 člen
Dolenjski vinorodni okoliš zajema območje na desni strani reke Save od Brega pri Litiji do Breganj-ščice. nato do Bregane in po vrhovih Gorjancev do kote 824, od tu po zračni črti do vasi Crmo'niice. Dvor, Smuka. Krka in Šmartno pri Litiji do reke Save.
Dolenjski okoliš obsega ožje vinorodne okoli-e Krško, Gorjanci, Novo mesto, Mokronog.
'	16. člen
Belokranjski vinorodni okoliš zajema Belo Krajino med južnimi obronki Gorjancev, republiško mejo do Starega trga ob Kolpi, zračno linijo do Crmošnjic in do kote 824.
Belokranjski okoliš se deli v
a)	Metliški vinorodni podokoliš, ki obsega ožje vinorodne okoliše Drašiči, Radoviča in Suhor,
b)	Crnomeljski vinorodni podokoli’ ki obsega ožje vinorodne okoliše Semič, Maverlen in Adlešiči.
17. člen
Prijnorski vinorodni rajon obsega naslednje vinorodne okoliše:	i
1.	Briški vinorodni okoliš.
2.	Vipavski vinorodni okoliš,	.
3.	Kraški vinorodni okoliš,
4.	Koprski vinorodni okoliš.
18.	člen
Briški vinorodni okoliš zajema območje med Sabotinom, Korado in državno mejo.
19.	člen
Vipavski vinorodni okoliš zajema Vipavsko dolino z obronki Nanosa ter Trnovske in Kraške planote.
20.	člen
Kraški vinorodni okoliš zajema območje Krasa med državno mejo in cesto Fernetiči—Sežana, do vasi Štorje ter reko Rašo (obronki Vrhov) na severu.
21.	člen
Koprski vinorodni okoliš zajema območje južno od železnice Sežana—Pula do republiške meje.
III.	SORTNI IZBOR VINSKE TRTE
22.	člen
V	posameznih vinorodnih okoliših se smejo saditi samo tiste sorte vinske trte, ki jih določa ta pravilnik.
Glede na agrobiološke in tehnološke lastnosti so sorte vinske trte, ki jih je dovoljeno saditi, razvrščene v priporočene in dovoljene sorte.
23.	člen
Priporočene sorte so tiste sorte plemenite vinske trte, ki na določenem vinorodnem območju zagotavljajo proizvodnjo vin z geografskim poreklom (namizna, kakovostna, vrhunska) ter predstavljajo gospodarsko osnovo za razvoj vinogradništva in vinarstva na določenem vinorodnem območju.
Dovoljene sorte plemenite vinske trte so tiste, ki sicer ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjega odstavka in ki se v posameznih vinorodnih območjih kot samostojne niso uveljavile za proizvodnjo vin, vendar lahko njihova delna prisotnost v vinu v določenih agroekoloških pogojih kakovost dopolnjuje.
24.	člen
V	posameznih vinorodnih okoliših Podravskega vinorodnega rajona se smejo saditi naslednje sorte vinske trte:
1.	v Mariborskem virodnem okolišu
a)	kot priporočene sorte: laški razling, renski rizling, sauvignon, beli pino, rumeni muškat, traminec, rulandec, zeleni silvanec, šipon, muškat Ottonel, modri pino in modra frankinja;
b)	kot dovoljene sorte: rizvanec, rdeča kraljevina, ranina in portugalka;
2.	v vinorodnem okolišu Radgonsko-Kapelske gorice
a)	kot priporočene sorte: laški razling, renski rizling, beli pino, sauvignon, traminec, šipon in modri pino;
b)	kot dovoljene sorte: rizvanec, rulandec, zeleni silvanec in ranina;
3.	v vinorodnem okolišu Ljutomersko-Ormoške
gorice	(
a)	kot priporočene sorte: laški rizling, šipon, beli pino, sauvignon, renski rizling, rulandec, muškat Ottonel. rumeni muškat in traminec;
b)	kot dovoljene sorte: rizvanec, zeleni silvanec;
4.	v vinorodnem okolišu Haloze z obrobnim pogorjem
a)	kot priporočene sorte: laški razling, renski rizling, šipon, sfluvignon, beli pino, rumeni muškat, muškat Ottonel, traminec;
V	vinorodnem podokolišu Obrobno pogorje pa tudi: modri pino, modra frankinja in žametovka;
b)	kot dovoljene sorte: ranfol, šentlovrenka, Portugalka;
5.	v vinorodnem okolišu Srednje Slovenske gorice
a)	kot priporočene sorte: laški razling, beli pino, sauvignon, šipon, modra frankinja in modri pino;
b)	kot dovoljene sorte: žametovka, portugalka, riz-vanec in game-barvarica (v nadaljnjem besedilu: game);
6.	v vinorodnem okolišu Prekmurske gorice
a)	kot priporočene sorte: laški razling, šipon, zeleni silvanec, sauvignon, beli pino in modra frankinja;
b)	kot dovoljene sorte: rizvanec.
25.	člen
V	posameznih vinorodnih okoliših Posavskega vinorodnega rajona se smejo saditi naslednje sorte vinske trte:
1.	v Šmarsko-Virštanjskem vinorodnem okolišu
a)	kot priporočene sorte: laški razling, sauvignon, rdeča kraljevina, modra frankinja in žametovka;
b)	kot dovoljene sorte: rumeni plaveč, beli pino portugalka in game;
2.	v Bizeljsko-Srcmiškem vinorodnem okolišu
a)	kot priporočene sorte: modra frankinja, žametovka, šipon, laški razling, rumeni plaveč in rdeča kraljevina;
b)	kot dovoljene sorte: portugalka, šentlovrenka, modri pino, sauvignon in game;
3.	v Dolenjskem vinorodnem okolišu
a)	kot priporočene sorte: modra frankinja, žametovka, laški rizling in rdeča kraljevina;
b)	kot dovoljene sorte: portugalka, šentlovrenka, game in rumeni plaveč;
4.	v Belokranjskem vinorodnem okolišu
a)	kot priporočene sorte: modra frankinja, šent-lovrcnka, žametovka, rdeča kraljevina in laški rizling;
b)	kot dovoljene sorte: portugalka in game.
26.	člen
V	posameznih vinorodnih okoliših Primorskega vinorodnega rajona se smejo saditi naslednje sorte vinske trte:
1.	v Briškem vinorodnem okolišu
a)	priporočene sorte: rebula, tokaj, beli pino, merlot, cabcrnet sauvignon in barbera;
b)	dovoljene sorte: malvazija, refošk in cabernet franc;
2.	v Vipavskem vinorodnem okolišu
a)	priporočene sorte: rebula, malvazija, laški rizling, sauvignon, pinela, zelen, merlot, barbera in cabernet sauvignon;
b)	dovoljene sorte: refošk in beli pino;
3.	v Kraškem vinorodnem okolišu
a)	kot priporočene sorte: refošk;
b)	kot dovoljene sorte: rebula laški rizling, merlot in cabernet sauvignon;
4.	v Koprskem vinorodnem okolišu
a)	kot priporočene sorte: refošk, merlot, cabernet sauvignon, cabernet franc in malvazija;
b)	kot dovoljene sorte: game in rumeni muškat.
27.	člen
V posameznih vinorodnih rajonih se smejo upo rahljati naslednje podlage vinske trte:
a)	v Podravskem in Posavskem vinorodnem rajonu
1.	Bcrlandicri x Riparia Kober 5 BB,
2.	Berlandieri x Riparia Teleki 8 B,
3.	Berlandieri x Riparia SO 4,
4.	Berlandieri x Riparia 5 C,
5.	Berlandieri x Riparia V M,
6.	Berlandieri x Riparia VI M,
7.	Rupestris du Lot,
8.	Riparia portalis,
9.	(Mourvedre x Rupestris 1202) x Riparia 196/17,
10.	Berlandieri x Rupestris Paulsen 1103,
b)	v Primorskem vinorodnem rajonu
L Berlandieri x Riparia Kober 5 BB,
2.	Berlandieri- x Riparia Teleki 8 B,
3.	Berlandieri x Riparia 420 A,
4.	Berlandieri x Riparia SO 4,
5.	Berlandieri x Riparia V M.
6.	Berlandieri x Riparia VI M,
7.	Rupestris du Lot,
8.	Berlandieri x Rupestris R 99,
9.	(Mourvedre x Rupestris 1202) x Riparia 193 17,
'	:0. Berlandieri x Rupestris Pa"1';''-! 1103.
11.	Berlandieri x Rupestris R HO,
12.	Riparia x Rupestris 3309.
IV.	VINORODNA OBMOČJA. KJER SE LAHKO PROIZVAJAJO KAKOVOSTNA VINA
28.	člen
Na območju posameznih vinorodnih rajonov se ob pogojih iz 12., 17., 18. in 19. člena zakona o vinu in drugih proizvodov iz grozdja in vina, lahko proizvajajo kokovostna vina v naslednjih vinorodnih okoli-ih oziroma ožjih vinorodnih območjih;
1.	V Podravskem vinorodnem rajonu:
— Mariborskem vinorodnem okolišu, razen v ožjih vinorodnih okoliših Sp. Velka—Jurovski dol, Stanovsko in v delu Špitaliča (lega Jernej);
— Vinorodnem okolišu Radgonsko—Kapelske gorice,
— Vinorodnem okolišu Ljutomersko,-Ormoške gorice, razen v ožjem vinorodnem okolišu Kamenščak,
— Vinorodnem okolišu Haloze z obrobnim pogorjem, razen y ožjih vinorodnih okoliših Sitež in Makole,
— Vinorodnem okolišu Srednje Slovenske gorice, vendar le v ožjih vinorodnih okoliših Mestni vrh— Vurbcrg, Podgorci—Vel. Nedelja in Lokavec,
— Vinorodnem okolišu Prekmurske gorice, razen x ožjih okoliših Dolgova ke gorice. Dobrovnik—Morave-. Mačkove: -Gorilne! (logi Bodonci, Gorlinci).
2.	V Posavskem vinorodnem rajonu:
^ — Šmarsko—Virštanjskem vinorodnem okolišu, in sicer v ožjih vinorodnih okoliših Sladka gora (vinorodne lege Sladka gora. Dolga gora, Vrh), Tinsko (vinorodne lege Tinsko, Vinski vrh) in Virštanj (vino-
rodne lege Virštanj, Drcnsko rebro, Pilštanj, Buče, Hrastje—Križan vrh),
— Bizeljsko—Sremiškem vinorodnem okolišu, razen v ožjih vinorodnih okoliših Kapele in Obronkih Lisce,
— Dolenjskem vinorodnem okolišu, in sicer v ožjih vinorodnih okoliših Krško (vinorodne lege Golek, Drenovec, Vel. Trn, Raka), Gorjanci (vinorodne lege Brezovica, Boč j e, Zavode, Črneški vrh, Kočarija, Gadova peč, Vitovec, Velika Dolina), Novo mesto (vinorodne lege na območju Šentjerneja, Škocjana, Smar-jete in Novega mesta), Mokronog (vinorodne lege Gradišče, Zadraga—Hom, Laknica—Jelševec in Malko-vec),
— Belokranjskem vinorodnem okolišu, razen v ožjem vinorodnem okolišu Adlešiči v Črnomeljskem vinorodnem podokolišu.
3.	V Primorskem vinorodnem rajonu sc lahko proizvajajo kakovostna vina v vseh vinorodnih okoliših.
29.	člen
Podrobnejšo razmejitev posameznih vinorodnih območij (rajonov, okolišev, podokolišev, ožjih okolišev), s prikazom obsega vinorodnih območij za proizvodnjo kakovostnih vin opredeljuje elaborat o rajoni-zaciji vinogradniškega območja SR Slovenije. Izvirnik elaborata hrani Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Ljubljani, kopije pa za kmetijstvo pristojni občinski upravni organi.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o rajonizaciji vinorodnih območij in o sortnem izboru za ta območja (Uradni list SRS, št. 30-194/70).
31.	člen «
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320/C-02/77
Ljubljana, dne 26. julija 1977.
Republiški sekretar
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r
1167.
Na podlagi prve in sedme alinee 46. člena zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 16-140/74) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o označevanju vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina 1
1.	člen
S tem pravilnikom se podrobneje določa, kaj se po zakonu o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (v nadaljhjem besedilu: zakon o vinu) šteje kot vino, biser vino in peneče sc vino, ki se dajejo v promet za neposredno porabo, in kaj so drugi proizvodi iz grozdja in vina. Predpisujejo sc obvezne oznake in
oznake, ki sc lahko uporabljajo za označevanje ter način označevanja vina, biser vina, penečega se vina in vinskega mošta, ki se dajejo v promet za neposredno porabo ter konzerviranega grozdnega mošta in koncentriranega grozdnega mošta, ki sta v prometu.
2.	člen
Vino mora vsebovati najmanj 8,5 "/o dejanskega alkohola, razen vina »cviček«, iz dolenjskega vinorodnega okoliša, ki mora vsebovati najmanj 7,5 %> dejanskega alkohola.
Dejanski alkohol je število prostorskih enot alkohola, ki jih vsebuje 100 prostorskih enot proizvoda in se ga označuje kot volumenski odstotek alkohola (%> vol. alkohola).
Biser vino je vino, ki po prvem ali drugem alkoholnem vrenju vsebuje toliko ogljikove kisline, da razvije v zaprtih posodah pri 20° C najmanj 0,5 in največ 2,5 atmosfere tlaka.
Biser vino z dodano ogljikovo kislino, je vino z delno ali v celoti dodano ogljikovo kislino, ki razvije pri 20° C v zaprti posodi najmanj 0,5 in največ 2,5 atmosfere tlaka.
Peneče se vino je vino, ki je proizvedeno s prvim ali drugim alkoholnim vrenjem v majhnih ali velikih vrelnih posodah (steklenicah oziroma tankih). Značilno je po tem, da se peni pri odpiranju steklenic zaradi sproščanja ogljikovega dvokisa, ki je v celoti proizvod alkoholnega vrenja. Količina ogljikovega dvokisa mora biti tolikšna, da je minimalni tlak v zaprti steklenici pri 20° C najmanj 3,5 atmosfere.
Peneče se vino z dodano ogljikovo kislino je peneče sc vino z delno ali v celoti dodano ogljikovo kislino, ki razvije v zaprtih posodah pri 20° C najmanj 3,5 atmosfere tlaka.
3.	člen
Drugi proizvodi iz grozdja in vina so:
— neprevreti in delno prevreti proizvodi iz grozdja: drozga, grozdni mošt, konzervirani grozdni mošt, koncentrirani grozdni mošt, vinski mošt in grozdni sok,
—	vina za dodelavo in predelavo: vina za mešanje, za pripravo pijač z vinom, drožno vino, alkoholizirano vino in osnovno vino za pridobivanje vermuta in drugih pijač pripravljenih iz vina,
—	stranski proizvodi iz grozdja in vina: grozdne tropine, vinske droži, surovi vinski kamen, vinski kis, razredčeni vinski alkohol, izpirek tropin, grozdne pečke in enocianin,
—	destilati iz ^ina in stranskih proizvodov iz grozdja in vina so vinski destilat, vinjak, vinski alkohol, tropinovec in droženka.
Grozdni mošt je tekoč proizvod svežega grozdja, pridobljen na naravni način ali s fizikalnimi postopki.
Konzervirani grozdni mošt je grozdni mošt, ohranjen v nespremenjenem stanju z dovoljenimi fizikalnimi postopki ali enološkimi sredstvi; vsebovati sme največ 1 %> volumna alkohola.
Koncentrirani grozdni mošt je nekarameliziran grozdni mošt, ki se pridobi:
—	z delno dehidracijo grozdnega mošta z uporabo dovoljenih postopkov, tako da specifična teža mošta pri 20n C ni manjša kot 1,240,
—	iz priporočenih oziroma dovoljenih sort groz-ja, ki so določen«' za posamezne vinorodne okoliše s pravilnikom o rajonizaciji vinorodniškega območja v

SR Sloveniji, o sortah vinske trte, ki se smejo saditi in o območjih za proizvodnjo kakovosti vin (v nadaljnjem besedilu: pravilnik o rajonizaciji).
Vinski mošt za neposredno porabo je grozdni mošt v vrenju, ki še ni ločen od lastnih droži. V prometu je lahko do 15. novembra v tekočem letu proizvodnje in ne sme biti dosladkan.
Vinsko-sadna pijača za neposredno porabo je pijača z vinom, ki vsebuje najmanj 60 %> vina, naravni sadni sok ali njihove koncentrate, sladkor, naravne arome in vodo. Vsebovati sme največ 66/o volumna alkohola, ki mora izvirati v celoti iz uporabljenega vina.
4.	člen
Vino mora biti označeno z oznakami, ki so pomembne za ugotavljanje kakovosti, izvora in porekla.
Z obveznimi oznakami mora biti označeno vino, ki se daje v promet originalno vstekleničeno (v nadaljnjem besedilu: vstekleničeno) in vino v drugih posodah, ki je v prometu za neposredno uporabo.
Vino se lahko označi tudi z drugimi oznakami, določenimi s tem pravilnikom.
Z obveznim in dovoljenimi oznakann se vstekleničeno vino, biser vino in peneče se vino označuje na glavni, informativni in ovratni etiketi. Informativna etiketa na steklenici mora biti nasproti glavne etikete.
Za originalno vstekleničeno vino se v smislu 32. člena zakona o vinu šteje vino, ki ga proizvajalec vina iz 6. člena zakona o vinu polni v steklenice do največ dveh litrov.
5.	člen
Za označevanje namiznega vina iz 15. člena zakona o vinu se sme uporabljati samo glavna etiketa z naslednjimi obveznimi oznakami.
—	napis »namizno vino z nekontroliranim poreklom«, ki mora biti na etiketi najbolj viden;
—	napis »polnil«, z navedbo firme oziroma naslova polnilca;
—	neto količina vina;
—•' dejanski alkohol ("/o vol.);
—	vsebnost sladkorja;
—	serijska številka polnitve.
Poleg obveznih oznak iz prejšnjega odstavka, ima to vino lahko še naslednje dovoljene oznake:
—	barva vina;
—	fantazijsko ime, ki pa ne sme vsebovati krajevnih imen in njihovih izpeljank;
—	blagovna znamka, v skladu s posebnimi predpisi;
—	letnica proizvodnje;
—	datum polnitve.
Etiketa za označevanje vina iz tega člena ne sme biti opremljena s slikami, vinjetami ter drugimi podobami krajev, ki bi potrošnika zavajale v zmoto glede porekla vina.
6.	člen
Obvezne oznake na etiketah namiznega vina z geografskim poreklom so naslednje:
—	napis »namizno vino z geograskim poreklom«;
—	geografsko poreklo — ime vinorodnega rajona; izjemoma vinorodnega okoliša za vino cviček;
—	napis »polnil« z navedbo firme oziroma naslova polnilca, ki daje vino v promet za neposredno porabo;
—	neto količina vina;
—	serijska številka polnitve;
—	letnica proizvodnje;
—	vsebnost sladkorja;
—	dejanski alkohol. (% vol.)
—	napis »kontrolirano poreklo«.
Poleg obveznih oznak iz prejšnjega Odstavka, ima to vino lahko naslednje dovoljene oznake:
—	ime ali sorta vina;
—	barva vina;
—	napis »proizvajalca« ali »proizvedel« z navedbo firme oz. naslova proizvajalca vina;
—	napis »lastna trgatev in polnitev«, če proizvajalec vsteklcnlčl vino iz lastnega pridelka grozdja;
—	blagovna znamka v skladu s posebnimi predpisi;
—	morebitna odlikovanja.
7.	člen
Obvezne oznake na etiketah kakovostnega oziroma vrhunskega vina so naslednje:
—	napis »kakovostno vino« oziroma vrhunsko vino«;
—	geografsko poreklo — ime vinorodnega okoliša in vinorodnega podokoliša oziroma ožjega okoliša, če se vino označuje tudi po ožjih vinorodnih območjih;
—	vsebnost sladkorja;
—	napis »polnil« z navedbo firme oziroma naslova polnilca, ki daje vino v promet za neposredno porabo, za vrhunska vina pa firma oziroma naslov proizvajalca in polnilca vina ter napis »proizvedel in polnil« ali »proizvedel« oziroma »polnil«;
—	registrska številka odločbe o ocenitvi vina;
—	serijska številka polnitve;
—	letnica proizvodnje;
—	neto količina vina;
—	dejanski alkohol (°/o vol.);
—	napis »kontrolirano poreklo«.
Poleg obveznih oznak iz prejšnjega odstavka, se ta vina lahko označujejo še z naslednjimi dovoljenimi oznakami:	*
—	ime ali sorta vina;
—	napis »proizvajalec« ali »proizvedel« z navedbo firme oz. naslova proizvajalca vina;
—	napis kakovostne posebnosti iz 20. člena zakona o vinu;
—	barva vina;
—	»lastna trgatev in polnitev«, če je proizvajalec vstekleničil lasten pridelek vina;
—	blagovna znamka v skladu s posebnimi' predpisi;
—	morebitna odlikovanja;
—	zaporedna številka polnitve steklenice.
8.	člen
Od obveznih oznak iz 6. in 7. člena tega pravilnika smejo biti na glavni etiketi samo naslednje oznake:
—	kakovostna stopnja vina (»namizno vino z geografskim poreklom^ »kakovostno vino«, »vrhunsko vino«);
—	geografsko poreklo vina;
—	vsebnost sladkorja;
—	polnilec:
—	»kontrolirano poreklo«.
Cc se vino označi z imenom ali sorto vina, s kakovostnimi posebnostmi iz 20 člena, ali z barvo vina iz 25. člena zakona o vinu, morajo biti te oznake na glavni etiketi.
Na glavni etiketi morata biti najbolj vidni oznaki o kakovostni stopnji in geografskem poreklu vina.
Informativna etiketa vstekleničenih vin iz 6., 7. in 9. člena tega pravilnika sme vsebovati tudi navodilo o uporabi vina in načinu proizvodnje vina ter označbo, po tem pravilniku predpisanih in dovoljenih oznak v tujih jezikih.
9.	člen
Obvezne oznake na glavni etiketi biser vina in penečega se vina so naslednje:
—	napis kakovostne stopnje;
*— firma oziroma naslov proizvajalca;
—	neto količina;
—	vsebnost sladkorja;
—	serijska številka polnitve (za kakovostna biser vina in kakovostna peneča se vina).
Poleg obveznih oznak iz prejšnjega odstavka se za označevanje tega vina lahko uporabljajo še naslednje dovoljene oznake:
—	geografsko poreklo;
—	ime vina;
—	blagovna znamka, v skladu s posebnimi predpisi;
—	letnik proizvodnje, to je proizvodnja vina, ki je uporabljeno kot surovina;
—	dejanski alkohol (%> vol.);
—	postopek proizvodnje — metode (npr. »šampanjska metoda«),
10.	člen
Za označevanje geografskega porekla vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina z geografskim poreklom se smejo uporabljati le imena vinorodnih območij, ki so določena s pravilnikom o rajonizaciji.
11.	člen
Za označevanje imena namiznega vina z geografskim poreklom se sme uporabljati ime vinorodnega rajona oziroma vinorodnega okoliša, iz katerega vino izvira, Pri tem se sme ime vinorodnega okoliša uporabljati v pridevniški obliki (npr.: »bizeljsko«, »haloško«, »vipavsko«, ipd.).
Če se vino označuje z imenom vinorodnega okoliša, lahko vsebuje do 15 °/o vina iz sosednjega vinorodnega okoliša v istem ali neposredno sosednjem vinorodnem rajonu. Če se vino označuje z imenom vinorodnega rajona lahko vsebuje do 15 °/o vina iz neposredno sosednjega vinorodnega okoliša sosednega rajona.
Določila tega člena ne veljajo za vino »cviček« in »kraški teran«.
12.	člen
Za označevanje imena kakovostnega in vrhunskega vina, razen za vino »kraški teran«, se sme uporabljati ime določenega vinorodnega okoliša, podokoliša ali ožjega vinorodnega okoliša v samostalniški obliki (npr, »bizeljčan«, »haložan«, »vipavec«, ipd.), če to vino izvira iz navedenih vinorodnih območij. Na informativni etiketi mora biti naveden sestav glavnih sort vinske trte, ki so vsebovane v vinu.
13.	člen
Vino iz sort grozdja plemenite vinske trte, ki niso navedene v sortnem izboru vinske trte, se sme označiti kot namizno vino z geografskim poreklom.
14.	člen
Vino z geografskim poreklom se lahko označi z imenom sorte vinske trte, če je sorta priporočena za ta okoliš, če ima vino njene značilnosti in če vsebuje najmanj 85 Vo te sorte.
Pri označevanju vina po sortah se smejo uporabljati imena priporočenih sort, ki so za posamezne vinorodne okoliše določene v pravilniku o rajonizaciji. Vino, ki se izvaža pa tudi z imeni sort iz sortne liste ter v skladu s predpisi države uvoznice,
Za vina, ki se označujejo kot kakovostna in vrhunska se praviloma uporabljajo lahko le priporočene sorte vinske trte. Dovoljene sorte sc uporabljajo lahko le kot dopolnilo k priporočeni sorti.
15.	člen
Vino iz 5., 6. in 7. člena tega pravilnika se glede vsebnosti sladkorja označi kot:
—	suho, če vsebuje do 4 gr/l sladkorja;
—	polsuho, če vsebuje od 4 gr do 12.gr/l sladkorja;
—	polsladko, če vsebuje od 12 gr do 50 gr/l sladkorja;
—	sladko, če vsebuje nad 50 gr/l sladkorja.
Vino, ki vsebuje več kot 8 gr/l titracijske kisline,
se sme označiti kot suho tudi, če vsebuje do 6 gr/l sladkorja.
Biser vino se sme označiti kot suho, če vsebuje do 15 gr/l sladkorja.
Peneče se vino se sme označiti kot zelo suho, če vsebuje do 5 gr/l sladkorja, suho, če vsebuje do 15 grA sladkorja, polsuho, če vsebuje od 15 gr do 40 gr/l sladkorja, polsladko, če vsebuje od 40 gr do 80 gr/l sladkorja in sladko, če vsebuje nad 80 gr/l sladkorja.
16.	člen
Za polnilca vina se šteje tisti proizvajalec vina, ki vino doneguje, vstekleniči in ga da v promet.
Če proizvajalec vstekleniči vino iz lastnega pridelka grozdja, sme to označiti z besedami »proizvedel in polnil«. Ta označba mora biti na glavni etiketi z navedbo njegove firme oziroma naslova proizvajalca.
Če proizvajalec in polnilec nista ista, mora proizvajalec glavno etiketo označiti z besedo »proizvedel« z navedbo svoje firme oziroma naslova, na informativni etiketi pa mora navesti firmo oziroma naslov polnilca.
Če proizvajalec vino samo doneguje, vstekleniči in ga da v promet, mora glavno etiketo označiti z besedo »polnil« ter navesti svojo firmo.
17.	člen
Vino se lahko označi z odlikovanji oziroma prizna-njj (v nadaljnjem besedilu: odlikovanji), podeljenimi na razstavah, ki imajo širši regionalni pomen, če ima podeljevalec odlikovanj s splošnim aktom urejen postopek in način podeljevanja odlikovanj, in če vodi evidenco o podeljenih odlikovanjih. Ta evidenca vsebuje naslednje podatke: firmo oziroma naslov proizvajalca vina, količino vina, poreklo vina, ime vina, oceno vina in število ter datum podeljenih odlikovanj.
18.	člen
Etikete, ki so dovoljene po tem pravilniku, lahko vsebujejo tudi označbo »proizvedeno v Jugoslaviji«.
19.	člen
Vsebnost dejanskega alkohola, ki je označena na etiketi iz 5., 6. in 7. člena tega pravilnika lahko odstopa največ za 0,2 %> vol., na etiketi iz 9. člena tega pravilnika pa največ za 0,5 %> vol. alkohola navzgor ali navzdol.
20.	člen
Kot »kraški teran« se sme označevati kakovostno oziroma vrhunsko vstekleničeno vino, ki je proizvedeno iz grozdja sorte rcfošk, pridelanega na območju kraškega vinorodnega okoliša in ki ima značilne lastnosti kraškega terana.
Če niso izpolnjeni vsi pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena, se tako vino ne sme označiti kot kraški teran, temveč kot namizno vino z geografskim poreklom.
21.	člen
Kot »cviček« se sme označevati namizno vino z geografskim poreklom, ki je proizvedeno pretežno iz sort grozdja žametovke, modre frankinje in kraljevine pridelanega na območju dolenjskega in bizcljsko-sremiškega vinorodnega okoliša v posavskem vinorodnem rajonu, ki ima značilne lastnosti cvička. V vinu cviček mora biti najmanj 80 °/o rdečih sort grozdja, ki so s pravilnikom o rajonizaciji določene za ta okoliša.
Za označevanje geografskega porekla se mora za vino cviček uporabljati ime tistega vinorodnega okoliša iz območja katerega izvira pridelano grozdje, oziroma obeh, če je to vino proizvedeno iz grozdja pridelanega na območju obeh vinorodnih okolišev iz prejšnjega odstavka tega člena.
Vino cviček, ki izvira iz grozdja pridelanega na območju dolenjskega vinorodnega okoliša, se lahko označi z oznako »dolenjski cviček«. Za označevanje geografskega porekla pa se poleg vinorodnega okoliša sme uporabiti tudi ime ožjega vinorodnega okoliša ali vinorodne lege v skladu s pravilnikom o rajonizaciji.
22.	člen
Nevstekleničeno namizno vino z geografskim poreklom mora biti v prostoru, kjer se toči, na vidnem mestu označeno z naslednjimi oznakami:
geografsko poreklo, ime ali sorta vina, dejanska stopnja alkohola (%> vol.) in letnik proizvodnje. Razen navedenih oznak, je vino lahko označeno tudi z drugimi oznakami iz 6. člena tega pravilnika, če so dokumentirane.
Posode v kleteh, v katerih je vino namenjeno za neposredno porabo, morajo biti označene z obveznimi oznakami iz 6. člena tega pravilnika.
23.	člen
Nevstekleničeno namizno vino z geografskim poreklom se sme dajati v promet za neposredno porabo, če je opremljeno z listino, ki je predpisana s pravilnikom o vodenju evidence o proizvodnji in prometu vina
24.	člen
Vinski mošt, ki se daje v promet za neposredno porabo, mora biti opremljen z listino iz katere 'morajo ' biti razvidni naslednji podatki: naslov proizvajalca in številka vpisa v register proizvajalcev grozdja in vina ter občina pri kateri je vpisan v register, ime ali sorta, količina, barva, sladkorna stopnja ob trgatvi, datum odpreme oziroma nabave vinskega mošta.
Posode v kleteh, v katerih j e , vinski mošt v prometu za neposredno porabo, morajo biti označene z imenom ali sorto mošta, količino, poreklom in datumom nabave.
V prostoru, kjer se toči vinski mošt za neposredno porabo, mora biti na vidnem mestu označeno ime ali sorta mošta, barva in poreklo.
25.	člen
Konzervirani in koncentrirani grozdni mošt, ki se dajeta v promet, morata biti opremljena z listino iz katere morajo biti razvidne naslednje oznake: ime in naslov proizvajalca, sorta ali mešanica sort, sladkorna stopnja oziroma gostota, geografsko poreklo, količina in datum odpreme oziroma nabave.
26.	člen
Nevstekleničeno uvoženo vino se sme dajati v promet za neposredno porabo le vstekleničeno in mora biti označeno v skladu s 6. členom tega pravilnika; poreklo vina se mora označiti z imenom države izvoznice.
27.	člen
Ne glede na določbe 12. člena tega pravilnika se kakovostno rdeče vino, ki izvira iz Belokranjskega vinorodnega okoliša lahko označuje' z že uvedenim imenom »metliška črnina«, kakovostno rdeče vino, ki izvira iz ožjih okolišev Vinarje in Ritoznoj pa se lahko označuje z imenom »bistriško rdeče«.
Skladno z določbo prvega odstavka 11. člena tega pravilnika se namizno rdeče vino z geografskim poreklom, ki izvira iz grozdja pridelanega na kraškem vinorodnem okolišu lahko označuje z imenom »kraška črnina«.
28.	člen
Če v vinorodnem okolišu, ki je določen za proizvodnjo kakovostnih vin ni proizvodne kleti, se vino iz tega okoliša lahko šteje za kakovostno, če je bilo predhodno donegovano in ocenjeno v proizvodni kleti na območju neposredno sosednjega vinorodnega okoliša.
29.	člen
Ta pravilnik začne veljati 1. maja 1978 za vina, ki se jih vstekleniči in daje v promet od tega datuma dalje, razen 22., 23., 24., 25. in 28. člena, ki se začnejo uporabljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320/C-03/77
Ljubljana, dne 5. septembra 1977.
*	Republiški sekretar
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
1168.
Na podlagi štirinajste alinec 46. člena in v zvezi z 10. členom zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 16-140/74) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z republiškim komitejem za zdravstveno in socialno varstvo
PRAVILNIK
o postopkih in sredstvih ter njihovi uporabi v proizvodnji vina
1.	člen
Pri proizvodnji vina se smejo uporabljati enološka sredstva in postopki, ki so dovoljeni s tem pravilnikom.
Enološka sredstva in postopki se uporabljajo pri proizvodnji vina za dosego obstojnosti vina in za odpravo morebitnih napak v vonju, okusu in barvi.
Pri proizvodnji vina se smejo uporabljati le enološko čista sredstva. Za enološko čista se štejejo sredstva, ki ne vsebujejo zdravju škodljivih sestavin, katerih uporaba ne spreminja kemične sestave drozge, grozdnega mošta, vinskega mošta ali vina in ne njihovih organoleptičnih lastnosti.
2.	člen
Pri proizvodnji vina so poleg običajnih kletarsko-tehničnih opravil (mešanja, pretakanja, dolivanja, zračenja itd.) dovoljeni naslednji postopki in enološka sredstva:
a)	fizikalni postopki:
—	centrifugiranje, ohlajevanje, segrevanje in filtriranje;
—	hladno in toplo koncentriranje mošta ter desul-fitizacija konzerviranega mošta
b)	enološka sredstva:
—	za čiščenje in bistrenje vina: želatina, enotanin, ribji mehur, jajčni beljak, kazein, agar-agar, bentonit, polivinil pimlidon (PVP), polivinil polirolidon (PVPP), gumiarabika, kremenčevo čistilo (kieselsol), infuzorijska zemlja, aktivno oglje — rastlinsko in živalsko, inertna filtrima sredstva (azbest-celuloza, kremenčeva siga), sveže zdrave vinske droži,
—	biološka sredstva: vinske oziroma selekcionirane vinske kvasovke, pektolitični encimi, tiamin (vitamin BI), amonijev fosfat in pantotenska kislina,
—	redukcijska sredstva: žveplo in askorbinska kislina,
—	sredstva za obstojnost vina: metavinska in sor-bična kislina ter kemično čisti vinski kamen,
—	sredstva za razkisanje vina: nevtralni kalijev tartrat in kalijev karbonat,
—	sredstva za dokisanje vina: vinska in citronska kislipa,
—	ostala sredstva: ogljikov dioksid, dušik, bakrov sulfat, srebrov klorid in kalijev ferocianid.
3.	člen
Aktivno oglje — živalsko in rastlinsko sc sme uporabljati samo za odstranitev napake v vonju, okusu in barvi vina.
4.	člen
Vinske droži morajo biti sveže in zdrave iz cen-trifugiranega oziroma razsluženega grozdnega mošta.
5.	Člen
Vinske kvasovke se smejo uporabljati za povretje grozdnega mošta in za ponovno povretje vina, če so pridobljene iz zdravega grozdja plemenite vinske trte in selekcionirane kvasovke proizvedene v organizaciji združenega dela, iki se ukvarja s to dejavnostjo.
G. člen
Amonijev fosfat, tiamin in pantotenska kislina se smejo uporabljati za pospešitev vrenja, in sicer za 'povretje grozdnega mošta, vina, biser vina in penečega se vina.
7.	člen
Pri proizvodnji vina je dovoljeno žveplati:
—	z zgorevanjem žvepla na azbestnih trakovih,
—	s čistim žveplovim dioksidom v plinastem ali zgoščenem (tekočem) stanju,
—	z vodno raztopino žveplaste kisline — najmanj 5 °/o,
—	s kalijevim metabisulfitom.
8.	člen
Askorbinsko kislino je dovoljeno uporabljati kot delni nadomestek' žveplovega dioksida. Vino, namenjeno neposredni porabi, sme vsebovati največ 100 mg/
1 askorbinske kisline.
9.	člen
Za obstojnost vina se sme uporabiti metavinsko kislino samo pri vstekleničenih vinih do 15 g/hl, sor-bično kislino do največ 200 mg/l oziroma kalijev sor-bat največ do 268 mg/l. Če je v vinu več kot 50 mg/l sorbične kisline, mora biti vino označeno, da je konzervirano s sorbično kislino.
10.	člen
Za povečanje kislosti vina se sme uporabljati vinska in citronska kislina. Kislino grozdnega mošta oziroma vina se dovoli povečati za največ 1,5 gr A skupnih kislin v vinu izraženih v vinski kislini. Citronske kisline ne sme biti v vinu več kot 0,5 g/l oziroma 1 gram na liter biser in penečih se vinih
11.	člen
Uporaba srebrovega klorida je dovoljena za odstranjevanje žveplovega vodika iz vina. Po čiščenju sme vino vsebovati največ 0,1 mg/l srebra.
12.	člen "
Proizvajalci vina smejo uporabljati za čiščenje grozdnega mošta in vina kalijev ferocianid samo na podlagi navodila, ki ga izda organizacija združenega dela, pooblaščena za analizo vina. Brez navodila smejo organizacije združenega dela uporabljati kalijev ferocianid za čiščenje grozdnega mošta in vina, če imajo za to dovoljenje republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se organizaciji združenega dela lahko izda le v primeru, če ima potrebno opremo za analizo vina in strokovnjaka z visoko ali višjo strokovno izobrazbo agronomske, živil-sko-tehnolške ali kemijske smeri z najmanj triletno prakso v laboratoriju.
Kmetje in drugi občani — proizvajalci vina, smeje opravljati čiščenje vina s kalijevim ferocianidom le na podlagi navodila in pod neposrednim nadzorstvom pooblaščene organizacije za analizo vina.
Proizvajalec vina, ki je opravil čiščenje vina oziroma grozdnega mošta s kalijevim ferocianidom po navodilu pooblaščene organizacije za analizo vina, mora najpozneje v roku treh tednov po končanem čiščenju poslati vzorec vina oziroma grozdnega mošta v kontrolo pooblaščeni organizaciji za analizo vina skupaj s sprejetim navodilom.
Proizvajalec vina je dolžan voditi evidenco o čiščenju grozdnega mošta in vina s kalijevim ferocianidom in o nabavi, porabi ter zalogah kalijevega fero-cianida.
Posoda, v kateri je grozdni mošt ali vino, ki je v postopku čiščenja s kalijevim feroclanidom, mora biti posebno označena.
Vino in grozdni mošt, ki sta bila čiščena s kalijevim ferocianidom, se smeta dati v promet le na podlagi potrdila pooblaščene organizacije za analizo vina oziroma laboratorija organizacije združenega dela iz prvega odstavka tega člena, da grozdni mošt oziroma vino ne vsebuje članovih spojin.
13.	člen
Vino in grozdni mošt, ki vsebuje cianove spojine, se ne sme dati v promet.
Vino in grozdni mošt, ki sta v prometu in vsebujeta cianove spojine je treba uničiti.
14.	člen
Pri proizvodnji vina je dovoljena uporaba tudi sestavljenih enoloških sredstev, če so sestavljena iz sredstev, ki so dovoljena po tem pravilniku, vendar ne smejo vsebovati cianida oziroma cianovih spojin in nc smejo biti zdravju škodljiva.
Sredstva iz prejšnjega odstavka morajo imeti točno deklarirano sestavo in atest.
15.	člen
Za proizvodnjo polsladkih in sladkih vin je dovoljeno uporabljati konzervirani ali koncentrirani grozdni mošt.
Uporaba koncentriranega grozdnega mošta je dovoljena samo v primeru, če grozdni mošt oziroma drozga nista bila dosladkana.
16.	člen
Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lahko dovoli uporabo tudi drugih sredstev, ki vinu niso tuja, na predlog proizvajalca vina in strokovnega mnenja pooblaščene organizacije za analizo vina.
17.	člen •
Za proizvodnjo biser vin in penečih se vin se poleg postopkov in enoloških sredstev, ki so dovoljena za proizvodnjo vina po tem pravilniku, lahko uporablja za drugo vrenje koncentrirani grozdni mošt in saha-rozo.
Penečemu se vinu in kakovostnemu penečemu se vinu se sme dodati toliko saharoze, da nastane v zaprti posodi pri 20° C največ 7 atmosfer pritiska.
Biser vinu in kakovostnemu biser vinu se sme dodati toliko sladkorja, da nastane v zaprti posodi pri 2011 C največ 2,5 atmosfere pritiska.
Pri proizvodnji biser vin in penečih se vin se sme za doseganje ustrezne vsebnosti sladkorja uporabljali tudi posebej za to proizvodnjo vina pripravljeni liker (ekspedicijski liker).
O porabi sladkorja in likerja v proizvodnji penečih se vin in biser vina morajo proizvajalci voditi evidenco.
18.	člen
Proizvajalci vina morajo voditi evidenco o porabi in zalogi vseh enoloških sredstev.
Enološka sredstva se morajo hraniti v posebnem in suhem prostoru, ki je ločen od drugih prostorov.
19.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta pravilnik, se na območju SR Slovenije prenehajo uporabljati določbe UL, IV. in V. poglavja pravilnika o predelavi grozdja in vina (Uradni list FLRJ, št. 10-159/58, št. 40-560/62 in SFRJ, št. 35-647/65).
20.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320/C-014/77
Ljubljana, dne 26. avgusta 1977.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
Soglašam:
Predsednik
Republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo
dr. Anton Fazarinc 1. r.
1169.
Na podlagi 8. alinee 46. člena in v zvezi s 34. členom zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 16-140/76) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o minimalnih pogojih za promet z nevstekleničenim namiznim vinom z geografskim poreklom in vinskim moštom v gostinskih obratih
1.	člen
Organizacije združenega dela, ki opravljajo gostinsko dejavnost in samostojni gostinci (v nadaljnjem besedilu: gostinski obrati), ki nudijo gostom nevstekle-ničena namizna vina z geografskim poreklom, morajo izpolnjevati pogoje glede prostorov, opreme in naprav ter strokovne usposobljenosti in druge pogoje, ki so predpisani s tem pravilnikom.
2.	člen
Prostor za hrambo nevstekleničenega vina z geografskim poreklom (v nadaljnjem besedilu: klet) mora biti ločen od drugih prostorov v gostinskem obratu. V kleti se poleg nevstekleničenega vina z geografskim poreklom sme hraniti samo še originalno stekleničena vina in vinski mošt.
V kleti se smejo hraniti samo tista vina in vinski mošt, ki jih daje gostinski obrat v promet.
3.	člen
Klet mora biti grajena tako, da je temperatura v njej čimbolj enakomerna, ne glede na letni čas. Temperatura v kleti ne sme biti nižja od 8" C in ne višja od 16» C.
4.	člen
Klet mora biti zračna in urejena tako, da je možno naravno zračenje ali zračenje s prezračevalnimi napravami; imeti mora električno razsvetljavo ter termometer.
V kleti mora biti omogočeno čiščenje s tekočo vodo in urejen mora biti odtok vode v skladu s sanitarnimi predpisi.
Tla v kleti morajo biti iz materiala, ki se da mokro čistiti, tla pred vhodom v klet pa morajo biti tlakovana oziroma protiprašno obdelana.
5.	člen
Vino se mora hraniti v posodi, ki mora biti higiensko neoporečna. Za higiensko neoporečna se šteje posoda, ki ni skisana (ciknjena), plesniva ali zatohla, ki je strokovno negovana in pravilno ovinjena in ki ne pušča v vinu kakršnih koli škodljivih snovi ali snovi, ki povzročajo spremembo kakovosti vina.
Posoda mora biti najmanj tako velika, da yino do iztočen j a ohrani vse lastnosti, ki jih je imelo ob nabavi. Posoda, razen lesena oziroma steklena, mora imeti atest, da je primerna oziroma priporočena za hranjenje vina Posoda iz polivinil klorida se ne sme uporabljati za hrambo vina.
6.	člen
Vino se sme točiti in dajati v promet za neposredno porabo samo iz tiste posode, ki je bila napolnjena ob nabavi (originalno polnjena posoda pri proizvajalcu oziroma polnilcu, ali napolnjena posoda v kleti iz transportne posode).
Za sprotno neposredno dnevno prodajo se sme vino natočiti v drugo posodo, ki ne sme biti večja od petih litrov.
7.	člen
Posoda v kleti mora biti praviloma neposredno povezana z napravo na točilni mizi, iz katere se vino toči za neposredno porabo (šankomati ali drugi sistemi protipritiska). Če pa se vino toči iz posode v. skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena, mora biti le-ta na točilni mizi primerno hlajena.
Posoda, ki je stalno nameščena v kleti, mora biti vidno označena z zaporednimi številkami in označena v skladu s predpisi o merskih enotah in merilih.
vosoda v kleti, v kateri je shranjeno vino, mora bi' i označena v skladu z določbami pravilnika o ozna-č .vanju vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina.
8.	člen
Organizacija združenega dela — gostinski obrat, ki ima v svojem sestavu več dislociranih gostinskih enot, ima pa samo eno klet, lahko iz te kleti dnevno dostavlja svoji enoti vino v količinah, ki ustreza dnevni prodaji.
Delovna enota mora izpolnjevati pogoje iz 5„ 6., 7., 11., 12., 14., 15. in 17. člena tega pravilnika. Posoda z vinom se mora hraniti pri temperaturi, ki je določena v 3. členu tega pravilnika.
9.	člen
Namizno vino z geografskim poreklom, mora ob nabavi spremljati potrdilo o analizi vina, ki ga izda pooblaščena organizacija združenega dela za analizo vina.
Potrdilo vsebuje naslednje .podatke:	alkoholno
stopnjo (dejansko), prosti SO>, ekstrakt, skupno kislino, hlapno kislino, pepel in1 organoleptično oceno vina ter ugotovitev, da v vinu ni primesi samorodnice.
10.	člen
Gostinski obrat določi za ravnanje z nevstekleniče-nim vinom z geograskim poreklom odgovorno osebo, ki mora imeti ustrezno strokovno usposobljenost. To si pridobi s "končano najmanj poklicno oziroma srednjo gostinsko, kmetijsko ali živilsko šolo, ki imajo v učnem programu predmet vinarstvo oziroma kletarstvo.
Kdor nima strokovne usposobljenosti iz prejšnjega odstavka, lahko opravi preizkus usposobljenosti pred strokovno komisijo v okviru gostinske šole, ki za to organizira tečaj po programu, ki ga potrdi Gospodarska zbornica Slovenije.
Šteje se, da ima samostojni gostinec, ki opravi preizkus strokovne usposobljenosti v skladu s predpisi o obrti ustrezno strokovno usposobljenost, če je v programu za preizkus usposobljenosti zajeto vinarstvo oziroma kletarstvo.
11.	člen
Odgovorna oseba iz prejšnjega člena odgovarja za ohranitev kakovosti, hrambo in točenje nevstekleni-čenega vina z geograskim poreklom.
V organizacijah združenega dela, ki opravljajo gostinsko dejavnost, mora biti odgovorna oseba določena v splošnem aktu. V obratih zasebnih gostincev pa je odgovorna oseba samostojni gostinec. Ce ta ne izpolnjuje predpisanih pogojev je odgovorna oseba lahko delavec v obratu, ki te pogoje izpolnjuje.
12.	člen
Nevstekleničeno namizno vino z geografskim poreklom lahko točijo le tisti gostinski obrati, ki mesečno prodajo povprečno najmanj*250 litrov posamezne vrste vina, računajoč povprečje preteklega leta. Ce ne dosežejo prodaje navedene količine, se gostinskim obratom prepove točenje te vrste vina.
Pogoj iz prejšnjega odstavka se pri novih gostinskih obratih ugotavlja, ko od izdaje dovoljenja za točenje nevstekleničenega namiznega vina preteče eno leto.
13.	člen
Zaloge vina v kleti smejo biti največ tolikšne, kolikor znaša trimesečni promet gostinskega obrata, računajoč povprečje preteklega leta.
14.	člen
Gostinski obrati lahko točijo vinski mošt do 15. novembra v tekočem letu proizvodnje.
15.	člen
Gostinski obrati morajo voditi evidenco o prometu z nevstekleničenim namiznim vinom z geografskim poreklom in vinskim moštom na posebnih obrazcih, ki sta sestavni del tega pravilnika:
1.	na obrazcu št. 1 se vodi evidenca o nabavi nevstekleničenega namiznega vina z geografskim poreklom in vinskega mošta; za vsako pošiljko nabavljenega nevstekleničenega vina z geografskim poreklom in vinskega mošta, mora biti k evidenci — obrazcu 1 priložena predpisana dokumentacija.
2.	na obrazcu št. 2 se vodi evidenca o prodaji in zalogah nevstekleničenega namiznega vina z geografskim poreklom in vinskega mošta, in sicer za pretekli mesec tekočega leta.
IG. člen
Dovoljenje za točenje nevstekleničenega vina z geografskim poreklom po tem pravilniku izda za gospodarstvo pristojni občinski upravni organ po predhodnem soglasju občinskih upravnih organov, pristojnih za kmetijsko in tržno inšpekcijo.
17.	člen
Gostinski obrati, ki na dan objave tega pravilnika točijo nevstekleničeno vino, se morajo prijaviti v roku enega meseca od njegove objave za kmetijsko inšpekcijo pristojnemu občinskemu upravnemu onganu.
Gostinski obrati, ki želijo dajati nevstekleničeno namizno vino z geografskim poreklom v promet za neposredno porabo, morajo v roku enega leta od uveljavitve tega pravilnika izpolniti predpisane pogoje.
Evidenco iz 15. člena morajo začeti voditi najkasneje v 30 dneh od uveljavitve tega pravilnika.
Če gostinski obrat izpolni pogoje po tem pravilniku, se mu izda dovoljenje iz prejšnjega člena.
Gostinskim obratom, ki ne ravnajo v skladu z
Evidenca o nabavi nevstekleničenega namiznfcga
določbami tega člena, preneha veljati izdano dovoljenje za točenje nevstekleničenega vina.
18.	člen
Organizacije združenega dela, ki niso gostinski obrati (vinotoči), in ki točijo odprta vina, smejo točiti nevstekleničeno namizno vino z geografskim poreklom za neposredno porabo še šest mesecev po objavi tega pravilnika.
19.	člen
Ta pravilnik prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320/C-010/77
Ljubljana, dne 29. avgusta 1977.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
Obrazec št. 1
'I
vina z geografskim poreklom in vinskega mošta
Zapo- redna šte- vilka	Datum vskla-diščenja v klet kupca	Količina (v litrih)	Označba vina oz. vinskega mošta (ime ali sorta in barva)	% alko- Letnik ' ( =	proiz- korna	vod"ie stopnja		Ime in naslov prolzva-i jalca — dobavitelja	Številka in datum računa oz. dobavnice	Občina pri kateri je proizvajalec vina-vpisan v register in številka vpisa	Oznaka posode v kateri je vibo (oz. vinsk’ mošt) shranjeno
i	2	*	3	4	5	G	7	8	9	10
								Obrazec št. 2	
Evidenca	o mesečni prodaji in zalogah nevstekleničenega namiznega vina z geografskim poreklom in vinske-								
					ga mošta				
			Prodano v i	mesecu		Zaloga	ob koncu meseca		
Zapo- redna šte- vilka	Leto	mcscc	količna (v litrih)	označba vina oz. vinskega mošta	oznaka posode iz katere je vino oz. vinski mošt iztočeno	količina (v litrih)	označba vina oz. vinskega mošta	oznaka posode v kateri je vino oz. vinski mošt shranjeno	Opomba*
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
Opomba: številka in datum potrdila inšpekcijskega organa o prijavi pokvarjenega vina, količina vina oz. vinskega mošta izločenega iz prometa po nalogu inšpektorja in podobno.
1170.
Na podlagi drugega odstavka 12. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76) predpisuje republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
NAVODILO
-	Muciavo lestvic katastrskega dohodka
1.	Katastrskixdohodek je denarna vrednost pridelkov rastlinske in živalske proizvodnje, ki jo zasebni lastniki zemljišč dosežejo pri poprečnem načinu proizvodnje in ob poprečni letini, zmanjšana za materialne stroške proizvodnje in za amortizacijo.
Katastrski dohodek se ugotavlja pri spodaj naštetih katastrskih kulturah na podlagi poprečnih hektarskih pridelkov naslednjih proizvodov:
1.	njive — vse žitarice, ajda, industrijske in zdravilne-rastline, vrtnine v njivski proizvodnji, jagodičja
r. krmne rastline;
2.	vrtovi — vrtnine in cvetje;
3.	sadovnjaki — vse vrste sadja in seno;
4.	vinogradi — grozdje;
5.	travniki in pašniki — seno;
6.	gozdovi — prirastek lesa na panju;
7.	trstičja — trska in stelja.
Zaradi poenostavitve se nekateri manj pogosti posevki in vrste sadnega drevja, ki se gojijo le v manjšem obsegu, zajamejo v okviru ustrezne pretežne
(predstavniške) kulture s tem, da se površine ali drevesa prištejejo in obračunajo z enako vrednostjo pridelka in enakimi stroški kot pri predstavniški kulturi.
Dohodek od živalske proizvodnje se v katastrski dohodek vključi tako, da se vsi pridelki, ki rabijo za krmo ali steljo, ovrednotijo z ozirom na dohodek od živinoreje — ugotovljen pri izračunu narodnega dohodka, od katerega se odbije amortizacija osnovne črede.
Katastrski dohodek pri posameznih katastrskih kulturah se ugotavlja za vsak posamezen katastrski razred zemljišč. Teh je pri posamezni katastrski kulturi največ osem in se razlikujejo med seboj po rodovitnosti. Izračun katastrskega dohodka za vsak posamezen katastrski razred po katastrskih kulturah v okviru katastrskega okraja predstavlja izračun lestvic katastrskega dohodka za katastrski okraj.
2.	Pri izračunu katastrskega dohodka se z ovrednotenjem pridelkov najprej ugotovijo prihodki. Od ugotovljenih prihodkov se odštejejo materialni stroški, vključno z amortizacijo, pri čemer sc upoštevajo naslednji izdatki: vrednost semena in sadik, umetnih gnojil, organskih gnojil za vrtove, sredstev za varstvo rastlin in za vezanje, stroški za vprežno in strojno obdelavo ter prevoze, stroški za namakanje in stroški za obrambo proti toči. Amortizacija kmetijskih zgradb in inventarja sc prišteva k materialnim stroškom pri njivah, pri travnikih in pri senu iz sadovnjakov. Poleg tega se pri izračunu katastrskega dohodka pri sadovnjakih in vinogradih upošteva tudi amortizacija nasadov.
Količine in cene pridelkov ter vrednost porabljenih umetnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin, ki so del materialnih stroškov, se za vsak katastrski okraj ugotovi po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko o izračunu narodnega dohodka za obdobja, določena v 2. odstavku 7. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka. Količine in cene za druge materialne stroške iz prejšnjega odstavka ugotovijo občinske komisije po razpoložljivih podatkih.
Pri izračunu novih lestvić katastrskega dohodka sc morajo upoštevati tudi določbe dogovora republik in pokrajin o osnovnih kriterijih za ugotavljanje katastrskega dohodka iz leta 1977.
Če v posameznem katastrskem okraju na zemljiščih v lasti občanov ni določene katastrske kulture oziroma katastrskega razreda, se katastrski dohodek za te kulture oziroma razrede ugotavlja na zemljišču v družbeni lastnini na podlagi podatkov o poprečnih pridelkih in poprečnih materialnih stroških.
Pri tem je treba upoštevati vse, kar lahko vpliva na razlike v poprečnih dohodkih in poprečnih materialnih stroških med družbenim in zasebnim sektorjem.
3.	Lestvice katastrskega dohodka se izračunajo na predpisanih tiskanih obrazcih, ki so označeni s številkami od 1 do 12.
Obr. št. 1 »Pregled površin po kulturah in razredih«: Obrazec se uporabi za vpis površin zasebnih zemljišč po katastrskih kulturah in razredih. Podatke pripravi geodetska služba.
Obr. št. 2 »Obračun katastrskega dohodka po razredih na 1 ha, za njive«: Na obrazcu sc obračunajo prihodki (A) in stroški (B) za vsako posamezno predstavniško kulturo, ki je prikazana v obrazcu št. 3.
Obr. št. 3 »Obračun katastrskega dohodka po razredih na 1 ha njiv — struktura setve po razredih«: Na obrazcu se prikaže, s kolikšnim procentom je posamezna predstavniška kultura udeležena na posameznem razredu njiv in prihodek (C) ter stroški (D), ki na obrazcu št. 2 niso zajeti. Razlika C-D predstavlja katastrski dohodek.
Obr. št. 4 »Pregled poprečnih pridelkov na 1 ha (za zasebni sektor)«: To je kontrolni obrazec, iz katerega mora biti razvidno, da so pridelki, katere je ugotovila statistika, pravilno zajeti. Ta obrazec se uporabi za vse katastrske kulture..
Obr. št. 5 »Katastrski dohodek po razredih na 1 hektar vrtov«: Na obrazcu se obračuna prihodek (A) glede na strukturo udeležbe posameznih pridelkov in stroške (B). Razlika A-B predstavlja katastrski dohodek.
Obr. št. 6 »Katastrski dohodek po razredih na 1 hektar sadovnjaka«: Obrazec služi za obračun prihodka (A) glede na število rodnih dreves posameznih vrst ali skupin in poprečni pridelek po drevesu ter glede na količino sena in stroške (B). Razlika A-B predstavlja katastrski dohodek.
Obr. št. 7 »Katastrski dohodek po razredih na 1 hektar vinograda«: Na obrazcu se obračuna prihodek
(A)	glede na število trt in poprečni pridelek po trti in stroške (B). Razlika A-B predstavlja katastrski dohodek.
Obr. št. 8 »Katastrski dohodek po razredih na 1 hektar travnika in pašnika«: Ugotovi se prihodek (A) na travnikih glede na količine sena in stroške (B); razlika A-B predstavlja katastrski dohodek travnikov.
Pri pašnikih predstavlja katastrski dohodek vrednost paše, izražene v senu.
Obr. št. 9 »Katastrski dohodek za razred gozda«: Za vsak posamezen razred gozda se prikaže vrednost prirastka glede na udeležbo posameznih drevesnih vrst in na sortimente. Seštevek vrednosti prirastka vseh udeleženih drevesnih vrst predstavlja katastrski dohodek.
Obr. št. 10 »Katastrski dohodek po razredih na 1 hektar trstičja«: Izračuna se prihodek (A) in stroški
(B)	. Razlika A-B predstavlja katastrski dohodek.
Obr. št. 11 »Lestvice katastrskega dohodka«: Na obrazcu se prikaže denarna vrednost na 1 hektar površine za vse kulture in razrede katastrskega okraja.
Obr. št. 12 »Pregled površin in katastrskega dohodka po kulturah za zasebni sektor lastništva«: Na obrazcu se prikaže poprečni katastrski dohodek na 1 hektar posamezne kulture in skupen katastrski dohodek za cel katastrski okraj, glede na podatke iz obrazca št. 1 in iz obrazca št. 11.
4.	Dokler ne bodo zbrani podatki iz 2. odstavka 5. člena zakona o ugotovaljanju katastrskega dohodka, naj komisije ugotovitev oziroma porazdelitev globalnih količin pridelkov na posamezne razrede ustreznih kultur opravijo z uporabo vseh razpoložljivih podatkov, kot so: podatki za opazovane statistične okoliše, razpoložljivi podatki o rodovitnosti zemljišč iz starih opisov vzorčnih zemljišč in podatki iz drugih virov.
5.	To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
117L
Podpisniki družbenega dogovora o oblikovanju cen političnoinformativnih dnevnikov ter časopisnega papirja, tiska in poštnine za te dnevnike (Uradni list SRS, št. 13/75), so sprejeli po svojih predstavnikih, na podlagi 5. člena družbenega dogovora, dne 28. septembra 1977
SKLEP
o cenah dnevnikov v letu 1977
Točke 1, 3, 5, 11 in 12 sklepa se objavijo v Uradnem listu SRS in prično veljati z dnem objave.
1.	S tem sklepom se določajo:
—	raven proizvodne cene dnevnikov v letu 1977,
—	prodajne cene dnevnikov,
—	razlika med proizvodno in prodajno ceno dnevnikov (iz 7. člena družbenega dogovora), kot osnova za pokrivanje razlike dnevnikom v letu 1977.
3.	Struktura proizvodne cene dnevnikov je v letu 1977 naslednja (zneski v din na prodani izvod):
	Delo	Dnevnik	Večer
papir	1,0807	0,5976	0,5923
tisk	0,9634	0,5341	0,4699
poštnina	0,1301	0,0200	0,0905
izdajateljski stroški	3,1210	1,8153	2,4035
akumulacija	0,0633	0,0387	0,0441
Skupaj	5,3585	3,0057	3,6003
5.	Podpisniki se dogovore, da se cene dnevnikov v prodaji od 1. 1. do 30. 9. 1977 oblikujejo v kolpor-taži po enotni ceni 3,00 din za izvod, sobotna številka Dela 5,00 din, mesečna naročnina občanom pri Delu
70,00	din ter pri Dnevniku in Večeru 60,00 din.
Cene se povečajo od 1. 10. 1977 dalje in oblikujejo v kolportaži po enotni izhodiščni ceni 3,50 din za izvod, sobotna številka Dela 5,00 din, mesečna naročnina občanom pri Delu, Dnevniku in Večeru 75,00 din.
S tem bi znašali v letu 1977 prihodki od naklade: pri Delu 2.9947 din, pri Dnevniku 2,4977 din pri Večeru 2,6137 din na prodani izvod.
U. Podpisniki ugotavljajo, da je za pokrivanje razlike med proizvodno in skupno prodajno ceno v letu 1977 predviden znesek v višini 9,300.000 din. Predlaga se pokrivanje tega zneska'iz sredstev republiškega proračuna in sicer sorazmerno s prejšnjo točko za: — Delo	7,099.885 din
— Dnevnik	'	115.637 din
— Večer	2,084,478 din
12.	Podpisniki se dogovore, da se poračun ostalega dela razlike med proizvodno in prodajno ceno izvrši na osnovi obračuna in podatkov iz zaključnih računov za leto 1977. Ta del razlike se bo izplačal v letu 1978 iz republiškega proračuna.
Ljubljana, dne 28. septembra 1977.
1172.
Na podlagi 44. in 59. člena zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino (Uradni list SRS, št. 16/77) je skupščina Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino na 1. seji dne 19. septembra 1977 sprejela
SKLEP
o prispevku iz dohodka za delovanje Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino za čas od 1. septembra do 31. decembra 1977
1.	člen
Člani Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino (v nadaljnjem besedilu: skupnost) obračunajo in plačajo prispevek za delovanje skupnosti po 44. in 59. členu zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino (Uradni list SRS, št. 16/ 77) za čas od 1. septembra do 31. decembra 1977 v višini 0,12 °/o od vrednosti uvoza blaga in storitev v prvem polletju 1977.
2.	člen
Člani skupnosti obračunajo prispevek iz prejšnje točke ob periodičnem obračunu za prvih devet mesecev leta 1977 in ga vplačajo na žiro račun skupnosti št. 50102-661-12066 ob predložitvi periodičnega obračuna vendar najpozneje do 31. oktobra 1977.
3.	člen
Za izvršitev tega sklepa sta pooblaščena Izvršni odbor skupščine skupnosti in predsednik skupnosti.
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 90/77
Ljubljana, dne 19. septembra 1977.
Predsednik
Samoupravne interesne skupnosti SRS za ekonomske odnose s tujino
Anton Slapernik 1. r.
1173.
Na podlagi drugega odstavka 48, člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74) sklenejo Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o pogojih za priznanje rejništva kot samostojne poklicne dejavnosti
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se podpisnice sporazumejo o pogojih, ki jih mora izpolnjevati rejnica ali rejnik, da se opravljanje rejništva šteje za samostojno poklicno dejavnost, na podlagi katere se prizna status zavarovanke oziroma zavarovanca (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) v zdravstvenem ter pokojninskem in invalidskem zavarovanju skladno z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti podpisnic sporazuma.
2.	člen
Podpisnice so se sporazumele, da se rejništvo šteje za samostojno poklicno dejavnost, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
Rejnica ali rejnik mora na podlagi rejniške pogodbe, sklenjene s pristojnim organom občinske skupnosti socialnega skrbstva imeti v rejništvu:
1.	tri otroke, nemotene v psihofizičnem razvoju, ali
2.	dva otroka z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, razvrščena v smislu določb pravilnika o raz-
vrščanju in razvidu otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (v nadaljnjem besedilu: pravilnik), in sicer:
a)	lažje duševno prizadeti otroci (orientacijski IQ 51-70), ki imajo tako zmanjšane sposobnosti za umsko delo, da ne morejo biti uspešni po rednem vzgojno izobraževalnem programu in potrebujejo zato posebne oblike usposabljanja;
b)	zmerno duševno prizadeti otroci (orientacijski IQ 36-50), ki imajo zmanjšane sposobnosti za samostojno delo, so pa sposobni vzdrževati kontakt z okolico, pridobiti navade in skrbeti za svoje osnovne potrebe ter se priučiti za preprosta opravila;
c)	težje duševno prizadeti otroci (orientacijski IQ 21-35), ki imajo tako zmanjšane sposobnosti, da đo omejeni v gibanju, govoru in skrbi za svoje osnovne potrebe ter so nespbsobni za samostojno delo, lahko po se priučijo za najbolj enostavna opravila;
č) slušno prizadeti otroci (4. člen pravilnika);
d)	otroci z govornimi motnjami (5. člen pravilnika);
e)	slepi in slabovidni otroci (6. člen pravilnika);
f)	telesno invalidni otroci (7. člen pravilnika),'pod pogojem, da niso nepokretni;
g)	vedenjsko in osebnostno moteni otroci (8. člen pravilnika), razen v izjemno hudih primerih, ki jih lahko uvrstimo pod točko 3c tega sporazuma;
h)	otroci z več motnjami (9. člen pravilnika), če niso tako zelo moteni, da bi spadali pod točko 3b tega sporazuma;
3.	enega otroka ž motnjami v telesnem in duševnem razvoju, in sicer:
a)	težko duševno prizadeti otroci (IQ pod 20), ki imajo tako slabo razvite umske sposobnosti, da so tako omejeni v svoji sposobnosti gibanja, govora in skrbi za svoje osnovne potrebe, da potrebujejo stalno varstvo, posebno oskrbo in nego (3č člen pravilnika);
b)	otroci z več motnjami, pri katerih predstavljajo oviro pri njihovem usposabljanju zmerna ali težja duševna prizadetost (3b in 3c člen pravilnika), hkrati pa je pri njih ugotovljena še telesna invalidnost (7. člen pravilnika) ali vedenjska in osebnostna motenost (8. člen pravilnika);
c)	vedenjsko in osebnostno moteni otroci, če gre za izjemno hudo stopnjo motenosti, tako da je izključeno, da bi rejnica ali rejnik poleg takega otroka mogla imeti v rejništvu še kakega drugega otroka. Glede motenosti po tej točki mora še posebej dati svoje mnenje komisija za razvrščanje otrok in .mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
3.	člen
Izpolnitev pogojev po 2. členu tega sporazuma ugotovi v vsakem primeru posebej občinska skupnost socialnega skrbstva, na območju katere ima stalno prebivališče rejnica oziroma rejnik, ki se zanj uveljavljajo pravice na podlagi tega sporazuma.
Občinske skupnosti socialnega fkrbstva, ki so oddale otroke v rejništvo rejnici oziroma rejniku iz prvega odstavka tega člena, pošljejo občinski skupnosti socialnega skrbstva Iz prvega odstavka tega člena potrebno dokumentacijo o razvrstitvi rejenca v smislu 2. člena tega sporazuma, ali pa izjavo, da rejenec ni bil razvrščen, ker ni moten v psihofizičnem razvoju.
4.	člen
Ta sporazum velja, ko ga podpišejo pooblaščeni predsedniki podpisnic sporazuma.
Št. 56-3/77
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije
Predsednik skupščine
Franc Dolenc 1. r.
Št. 15-5/18-77-TLGR
Zdravstvena skupnost Slovenije Predsednik skupščine
dr. Srečko Koren 1. r.
Št. S-131/24-77
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik skupščine
Dante Jasnič 1. r.
Ljubljana, dne 30. junija 1977.
1174.
Na podlagi 8. točke prvega odstavka 272. člena v zvezi s tretjim odstavkom 20. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73, 37/74) in v zvezi s sklepom skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 17. marca 1977 ter sklepom skupščine skupnosti socialnega skrbstva Slovenije na seji dne 30. marca 1977, skleneta skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter skupnost socialnega skrbstva Slovenije
POGODBO
o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja rejnic in rejnikov
1.	člen
S to pogodbo so ureja izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja oseb, ki opravljajo rejništvo kot samostojno poklicno dejavnost na območju SR Slovenije in niso zavarovane na kakšni drugi podlagi.
2.	člen
Rejništvo se šteje za samostojno poklicno dejavnost, če so izpolnjeni pogoji, določeni s samoupravnim sporazumom 0 pogojih za priznanje rejništva kot samostojne poklicne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: sporazum).
'3. člen
Lastnost zavarovanca pridobi rejnica ali rejnik z dnem, ko začne opravljati rejništvo kot samostojno poklicno dejavnost, preneha pa ta lastnost s prvim naslednjim dnem po prenehanju opravljanja rejništva kot samostojne dejavnosti.
Izpolnitev pogojev za pridobitev lastnosti zavarovanca ugotavlja občinska skupnost socialnega skrbstva, na obmečju katere ima rejnica oziroma rejnik stalno prebivališče.
Prijavo v zavarovanje in prijavo sprememb, , ki vplivajo na pravico do zavarovanja, vloži občinska
/
skupnost socialnega skrbstva iz prejšnjega odstavka v osmih dneh od dneva, ko posameznik pridobi lastnost, ki ga obvezuje k zavarovanju, oziroma v osmih dneh od dneva nastanka spremembe. Prijavi je treba priložiti potrdilo, iz katerega bo razvidno, da so izpolnjeni pogoji iz 2. člena sporazuma.
4.	člen
Prijava v zavarovanje in odjava iz zavarovanja se vloži pri podružnici skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na območju katere ima rejnica ali rejnik stalno prebivališče.
5.	člen
Na podlagi prijave v zavarovanje izda pristojna podružnica skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja obvestilo, v katerem' določi datum zadetka zavarovanja, zavarovalno osnovo in prispevke za za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Obvestilo iz prejšnjega odstavka se vroči občinski skupnosti socialnega skrbstva, ki je vložila prijavo, in zavarovancu.
Ce se zavarovanec ali prijavitelj z obvestilom ne strinja, lahko zahteva izdajo ustrezne odločbe.
6.	člen
Zavarovancu se všteva v pokojninsko dobo zavarovalna in posebna doba po določbah statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
7.	člen
Zavarovalne osnove so osnove za plačevanje prispevkov in za odmerjanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zavarovalna osnova je enotna za vse zavarovance in znaša 70 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji iz preteklega koledarskega leta.
8.	člen ,
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se plačujejo od zavarovalne osnove, po kateri je zavarovanec zavarovan, in sicer po stopnjah prispevkov, ki so določene za osebe v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih.
9.	člen
Zavezanec za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je zavarovanec sam.
Namesto zavarovanca prevzame obveznost plačevanja prispevkov občinska skupnost socialnega skrbstva, na območju katere ima rejnica oziroma rejnik stal no prebivališče.
Prispevki zapadejo v plačilo zadnji dan v mesecu za nazaj.
10.	člen
Zavarovancu gredo pravice iz pokojninskega in in-validsekga zavarovanja po določbah zakona in statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v , SR Sloveniji.
Zavarovanec, pri katerem nastane invalidnost II. ali III. kategorije, ima pravico do zaposlitve s skrajšanim delovnim časom oziroma pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu in do ustreznih nadomestil le v primeru, če se zaposli primerno preostali delovni zmožnosti v združenem delu ali pri zasebnem delodajalcu.
11.	člen
Ne glede na rok iz tretjega odstavka 3. člena te pogodbe vložijo občinske skupnosti socialnega skrbstva prijavo v zavarovanje za leto 1975 in 1976 najkasneje v dveh mesecih po objavi te pogodbe.
12.	člen
Zaostale obveznosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 1975 in 1976 mora plačati občinska skupnost socialnega skrbstva najpozneje do 31. decembra 1977.
13.	člen
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. S-131/24-1977
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik skupščine
Dante Jasnič 1. r.
St. 56-3/1977
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije
Predsednik Skupščine
Franc Dolenc 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MARIBOR
1175.
Na podlagi 2., 28. in 44. člena zakona o- temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ. št. 6/7G) in 24 člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ. št. 53/76* sklenemo delavci v temeljnih organizacijah' združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območju občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Lenart za obdobje 1976—1889
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Udeleženci s tem sporazumom opredeljujemo najvažnejše naloge in cilje na področju zdravstvenega varstva in socialne varnosti za obdobje 1976—1980 in urejamo medsebojne odnose, pravice, obveznosti in odgovornosti za njihovo uresničevanje.
2.	člen
Pri določanju temeljev plana udeleženci upoštevamo medsebojno soodvisnost in povezanost razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti, prizadevali pa se bomo uresničiti naslednje cilje:
—	zmanjšati obolevnost delavcev in Izostajanje z dela,
—	izboljšati zdravstveno stanje borcev NOB in podaljšati njihovo življenjsko dobo
—	postopoma odpraviti čakalne dobe,
—	tekoče usklajevati pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja z možnostmi gospodarstva.
V	srednjeročnem obdobju imajo zaradi uresničevanja postavljenih ciljev prednost naslednje naloge:
—	hitreje razvijati osnovno zdravstveno dejavnost predvsem medicino dela in zdravstveno varstvo borcev NOB,
—	smotrneje organizirati zdravstveno službo,
—	dosledno uresničevati svobodno menjavo dela v zdravstvu.
POGOJI IN MERILA ZA IZVAJANJE SVOBODNE MENJAVE DELA NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
3.	člen
Svobodna menjava dela v zdravstvu se bo izvajala v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji in sklepi skupščine občinske zdravstvene skupnosti Lenart (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena skupnost).
Za družbeno potrebno delo v zdravstvu se šteje opravljena dejavnost, ovrednotena na nodlaai in v okviru s sporazumi opredeljenih:
—	kadrovskih normativov,
—	časovnih normativov,
—	normativov posteljnega fonda v bolnišnicah,
—	standardi stopenj hospitalizacije oz. poprečne ležalne dobe,
—	standardi materialnih stroškov na eno storitev.
4.	člen
Osnova za oblikovanje cene zdravstvenih storitev v tem srednjeročnem obdobju so minimalni kadrovski normativi, določeni za posamezno dejavnost zdravstvenega varstva s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
5.	člen
, Število delavcev po normativih omogoča zagotavljanje celodnevnega zdravstvenega varstva prebivalstva v obliki izmenskega delovnika.
Skupnost bo posebej zagotavljala sredstva za neprekinjeno zdravstveno dejavnost — dežurstvo zdravnikov v nočnem času, nedeljah in praznikih, ki v normativih ni zajeto.
6.	člen
V	mejah dogovorjenih sredstev bo sporazume o izvajanju svobodne menjave dela s temeljnimi organizacijami združenega dela osnovne, dispanzerske ter lekarniške dejavnosti sklepala zdravstvena skupnost, sporazume s temeljnimi organizacijami združenega dela, ki izvajajo specialistično, bolnišnično in zdraviliško zdravstveno varstvo ter dejavnost zavodov za socialno medicino In higieno pa regionalna zdravstvena skupnost.
7.	člen
Za vrednotenje zdravstvenih storitev se upoštevajo naslednji elementi:
—	materialni stroški,
—	amortizacija,
—	zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti,
—	osebni dohodki in sredstva skupne porabe delavcev,
—	sredstva za obvezno rezervo.
*	8. člen
Vrednotenje zdravstvenih storitev je v programu zdravstvenega varstva za celotno srednjeročno obdobje upoštevano na podlagi cen iz leta 1975,
Cene zdravstvenih storitev za leto 1975 so kalku-lirane na osnovi določil samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji in ustreznega sporazuma o zdravstveni skupnosti,
Zaradi uskladitve realne vrednosti programa in cen zdravstvenih storitev z gibanjem cen življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, bodo cene iz tega programa preračunane v začetku posameznega koledarskega leta.
Pri tem bomo upoštevali;
—	doseženo višino poprečnih osebnih dohodkov v združenem delu v občini Lenart za preteklo leto,
—	materialne stroške v višini iz meseca decembra preteklega leta.
9.	člen
Zdravstvena skupnost bo tekoče med letom revalorizirala cene zdravstvenih storitev, če bo prišlo do drugačnih gibanj materialnih stroškov oziroma življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, kot bodo opredeljena v resolucijskih izhodiščih.
Revalorizacija se opravi polletno ob pogojih, da so:
—	življenjski stroški porastli za 3 "/o nad predvidevanji,
—	osebni dohodki v združenem delu v poprečju nad 5 %> višji od osebnih dohodkov v zdravstvu (preračunano na pogojno nekvalificiranega delavca),
—	porastle zakonske ali druge obveznosti v zdravstvenih delovnih organizacijah.
Pri valorizaciji cen bo zdravstvena skupnost upoštevala gospodarske in dohodkovne možnosti organizacij združenega dela materialne proizvodnje in revalorizirala program zdravstvenega varstva in s tem sredstva zdravstvene skupnosti, oziroma zmanjšala predvideni obseg načrtovanih nalog.
Plan zdravstvene skupnosti
I.	ENOTNI PROGRAM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
10.	člen
Enotni program pomeni količinsko in kakovostno opredelitev zdravstvenih storitev in drugih pravic takšnega pomena za delavce in druge delovne ljudi in občane, da si jamčijo njihovo uresničevanje z medsebojno solidarnostjo ne glede na dohodkovne možnosti v posamezni občini.
Enotni program pokriva v letu 1976 87,52 V« v letu 1980 pa 67,28 % skupnega programa zdravstvenega varstva.
Zdravstvena skupnost s sredstvi, zbranim po enotnih merilih za SR Slovenijo, ne zbere zadosti sredstev za pokrivanje enotnega programa, zato bo manjkajoča sredstva zajemala iz repuliške solidarnosti.
Za uresničitev izvajanja enotnega programa bo treba zagotoviti:
Stran 1290			URADNI
1976	9,031.000	7,229.000	16,260.000
1977	9,464.000	7,125.000	16,589.000
1978	9,892.000	7,017.000	16,909.000
1979	10,372.000	6,886.000	17,258.000
1980	10,854.000	6,757.000	17,611.000
Skupaj 1976—1980	49,613.000	35,014.000	84,627.000
LIST SRS	St. 18 — 14. X. 1977
iz zdravstvenega varstva (dnevnice, potni stroški in drugo). Izhaja iz dosežene ravni zdravstvenega varstva v letu 1975 ter upošteva predviden porast števila zavarovanih oseb in zdravstvenih delavcev.
Za uresničevanje dopolnilnega programa neposrednega zdravstvenega varstva bo potrebno zagotoviti:
Ovrednotenje enotnega programa in prispevek za solidarnostno zagotavljanje njegovega izvajanja v SR Slovenije je začasno. Vsaka sprememba v enotnem programu zdravstvenega varstva ali njegovem vrednotenju oziroma v sistemu solidarnostnega zagotavljanja sredstev za njegovo uresničevanje, bo terjala spremembo opredelitev in zneskov iz tega člena. Ce se bo ugotovilo, da je zdravstvena skupnost zaradi nastalih sprememb ali napačnih izračunov dobila preveč ali premalo sredstev iz solidarnosti, bo razlika poračunana.
v letu 1976 v letu 1977 v letu 1978 v letu 1979 v letu 1980 Skupaj 1976—1980
2.319.000	din
3.638.000	din
5.114.000	din
6.755.000	din
8.563.000	din
26,389.000	din
13.	člen
Programirano, da bo število zdravstvenih delavcev v osnovni zdravstveni službi naraščalo po stopnji 11,4 odstotka letno, s čemer bomo v letu 1980 dosegli 100 odstotkov minimalnega republiškega kadrovskega nor-
II. PROGRAM SKUPNIH NALOG V SR SLOVENIJI mativa za zdravnike. Tako bo v letu 1980 v osnovni
11.	člen
zdravstveni službi poprečno 1 zdravnik na 1948 prebivalcev in 1 zobozdravnik na 3507 prebivalcev.
Program uresničevanja nekaterih nalog skupnega in splošnega pomena v SR Sloveniji na področju zdravstvenega varstva obsega:
—	dokončanje izgradnje predkliničnih institutov medicinske fakultete v Ljubljani in prve faze »TRT« objekta onkološkega inštituta v Ljubljani,
—	sofinanciranje naložb v osnovno zdravstveno dejavnost na manj razvitih območjih,
—	izvajanje nekaterih specifičnih oblik zdravstvenega varstva,
—	sofinanciranje nekaterih prednostnih raziskovalnih nalog.
Za zagotovitev skupnega programa bo potrebno zagotoviti iz sredstev zdravstvene skupnosti:
v letu 1976 v letu 1977 v letu 1978 v letu 1979 v letu 1980 Skupaj 1976—1980
360.000	din
282.000	din
290.000	din
233.000	din
197.000	din
1.362.000	din
Vrednost programa bo vsako leto valorizirana skladno z 11. členom samoupravnega sporazuma o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976—1980. III.
III.	DOPOLNILNI PROGRAM ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
a)	Dopolnilni program neposrednega zdravstvenega varstva
12.	člen
Dopolnilni program neposrednega zdravstvenega varstva zajema količinsko in kakovostno opredelitev zdravstvenih storitev in drugih pravic iz zdravstvenega varstva, ki so upravičencem zagotovljene na podlagi zakona in veljavnih samoupravnih splošnih aktov, presegajo pa obseg storitev po enotnem programu zdravstvenega varstva.
V dopolnilnem programu je zajeto tudi zdravljenje v naravnih zdraviliščih in nekatere druge pravice
b)	Program zagotavljanja socialne varnosti
14.	člen
Udeleženci si bomo zagotavljali na področju socialne varnosti v dopolnilnem programu nadomestila
osebnih dohodkov ob zadržanosti z dela in pravico do pogrebnine in posmrtnine v primerih in v višini kot je opredeljeno v obstoječih samoupravnih sporazumih, ki urejujejo vrste in obseg pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in zavarovanja. Za zagotovitev teh pravic bomo združevali sredstva z ostalimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v podravski regiji in si v okviru enotne prispevne stopnje zagotavljali enake pravice do denarnih dajatev.
Za zadovoljevanje teh potreb bo potrebno zago-
toviti:		Za soli-	
	V občini	darnost v regiji	Skupaj
v letu 1976	684.000	410.000	1,094.000
v letu 1977	761.000	469.000	1,230.000
v letu 1978	847.000	536.000	1,383.000
v letu 1979	945.000	593.000	1,543.000
v letu 1980	1,053.000	669.000	1,722.000
Skupaj 1976—1980	4,290.000	2,682.000	6,972.000
Potrcbna sredstva so ugotovljena na podlagi izdatkov za denarne daj at ve • v letu 1975 z upoštevanjem predvidene realne rasti osebnih dohodkov na zaposlenega delavca in planirano rastjo zaposlovanja. Zneski iz tega programa bodo zato vsako loto valorizirani z nominalnim porastom bruto osebnih dohodkov v občini Lenart in dejansko stopnjo zaposlovanja delavcev.
c)	Program skupnih nalog v podravski regiji
15.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti v podravski regiji bodo združevale sredstva po stopnji 0,77 % od kosmatih osebnih dohodkov za dokončanje bolnišnic po sprejetem investicijskem programu in za izgradnjo najbolj nujnih objektov osnovne zdravstvene službe.
Skupni program zajema:
—	dokončanje izgradnje mariborske in ptujske bolnišnice,
—	sofinanciranje gradnje novega zdravstvenega doma Maribor in Ptuj.
Za zagotovitev tega programa bo potrebno zagotoviti iz sredstev zdravstvene skupnosti:
v letu 1976 v letu 1977 v letu 1978 v letu 1979 v letu 1980 Skupaj 1976—1980
861.000	din
941.000	din
931.000	din
1.022.000	din
1.124.000	din
4.879.000	din
V tem programu niso zagotovljena dodatna potrebna sredstva za izgradnjo mariborske bolnišnice v znesku 58,797.000 din. Toliko je znašala 20 °/o udeležba zdravstvene skupnosti Slovenije pri financiranju izgradnje, ki ni več zajeta v skupnih nalogah zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. Manjkajoča sredstva bo potrebno zagotoviti iz sredstev zdravstvenih skupnosti v podravski regiji.
Zdravstvena skupnost bo preračunala te zneske na nominalne zneske letno na podlagi cen gradbenih del oziroma gradbenega materiala ter opreme v višini iz meseca decembra preteklega leta.
16.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti v podravski regiji bodo združevale tudi sredstva za pokrivanje nekaterih drugih skupnih nalog, kot so- zagotovitev delovanja organov zdravstvenih skupnosti, stroški poslovanja in povračilo za delo strokovne službe, kadrovske štipendije in pozavarovanja.
Za ta namen bo potrebno zagotoviti iz sredstev zdravstvene skupnosti:
v letu 1976 v letu 1977 v letu 1978 v letu IĐ’ig v letu 1980 Skupaj 1976—1980
787.000	din
839.000	din
895.000	din
955.000	din
1.019.000	din
4.495.000	din
y
Materialne obveznosti združevalcev sredstev za izvedbo plana
18.	člen
Za uresničitev celotnega plana zdravstvene skupnosti, po izločitvi sredstev, ki jih prejema iz republiške solidarnosti za enotni program, bomo udeleženci sporazuma zagotavljali naslednja sredstva:
v letu 1976 v letu 1977 v letu 1978 v letu 1979 v letu 1980 Skupaj 1976—1980
14.856.000	din
16.834.000	din
18.985.000	din
21.403.000	din
24.049.000	din
96.127.000	din
19.	člen
Delavci v družbenem in zasebnem sektorju bomo združevali sredstva za pokrivanje celotnega plana po naslednjih prispevnih stopnjah od bruto mase osebnih dohodkov:
v	letu	1976	9,65	»/o
v	letu	1977	-	10,38	°/o
v	letu	1978	11,01	%>
v	letu	1979	11,59	"/o
v	letu	1980	12,10	°/o
Zdravstvena skupnost bo zagotovila, da bodo kmetje, upokojenci in drugi delovni ljudje na podlagi zakona ali samoupravnega sporazuma prispevali ustrezen delež sredstev za uresničevanje programa zdravstvenega varstva in socialne varnosti.
Stopnje iz prvega odstavka tega člena bodo preračunane na nova merila, ko bodo določene osnove in način obračunavanja po določbah zakona o združenem delu.
20.	člen
Vrednost posameznih programov in s tem celotnega plana zdravstvene skupnosti se tekoče valorizira skladno z opredelitvami navedenimi v členih 8., 9., 11., 14., 15. in 16. tega sporazuma.
Zdravstvena skupnost bo preračunala te zneske na nominalne zneske skladno z rastjo celotnega dohodka skupnosti oziroma z rastjo sredsfev za neposredno zdravstveno varstvo.
d)	Rezervna sredstva zdravstvene skupnosti
17.	člen
Rezervna sredstva zdravstvene skupnosti se oblikujejo v višini 2 °/o dohodka po izločitvi sredstev za skupne naloge v SR Sloveniji in sredstev za investicije v podravski regiji.
En odstotek rezerve je obvezen po zakonskih predpisih, en odstotek pa je namenjen za pokrivanje nepredvidenega povečanja izdatkov pri uresničevanju programa zdravstvenega varstva.
Za rezervo bo potrebno zagotoviti:
v letu 1976 v letu 1977 v letu 1978 v letu 1979 v letu 1980 Skupaj 1976—1980
404.000	din
440.000	din
480.000	din
523.000	din
570.000	din
2,417.000	din
21.	člen
Zaradi uskladitve pravic z dogovorjenim obsegom oziroma z razpoložljivimi sredstvi po enotnem, skupnem, vzajemnem in dodatnem programu bodo skupnosti v letu 1977 in po potrebi tudi v naslednjih letih določile v svojih samoupravnih splošnih aktih tiste naloge in dejavnosti, ki jih lahko v svojih programih opustijo ali jih financirajo le delno (participacija skupnosti), če dohodkovne možnosti ne bodo omogočale, da bi jih v celoti uresničile.
Pri tem bodo najprej skrčile ali ustavile obseg investicijskih vlaganj, nato pa skrčile ali zaostrile merila za uveljavljanje pravic do:
—	zdravljenja v naravnih zdraviliščih, razen za borce NOB, če gre za nujno zdravljenje,
—	neobvezna cepljenja,
—	snemnih in fiksnih zobno-protetičnih del,
—	reševalnih prevozov,
—	zdravil,
—	drugih pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in socialne varnosti.
Zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji bodo s samoupravnim sporazumom določile pravice, ki se v ce-
loti zagotavljajo s sredstvi po enotnem programu, kot tudi oblike zdravstvenega varstva in najnižje zneske, ki jih bodo skupnosti zagotavljale uporabnikom.
22.	člen
Obveznosti temeljnih organizacij združenega dela do plačevanja prispevkov za tekoče leto preneha, ko je dosežen planirani letni priliv sredstev, ki zagotavlja uresničitev letnega programa zdravstvenega varstva in socialne varnosti.
23.	člen
Za uresničitev enotnega, skupnega in dopolnilnega programa po tem samoupravnem sporazumu za leto 1977 bo potrebno zagotoviti naslednja nominalna sredstva:
enotni program skupni program dopolnilni program Skupaj Od tega:
—	iz solidarnosti v republiki
—	v solidarnosti v regiji za denarne dajatve
19.533.000	din
332.000	din
8.386.000	din
28.251.000	din
8.389.000	din
561.000	din
Ko od skupnih potrebnih sredstev odštejemo presežke iz leta 1976 in ocenjene dohodke, zbrane v obdobju začasnega financiranja od 1. 1. 1977 do 31. 7. 1977 ter sredstva iz solidarnosti ostane za združevanje v občini v obdobju avgust—december 1977 18,625.000 din, oziroma v. breme sredstev, ki se zbirajo na osnovi bruto mase osebnih dohodkov 4,658.000 din, ki jih bomo zbrali z združevanjem sredstev po stopnji:
7,94 °/o iz osebnih dohodkov,
1,94°/« iz dohodka TOZD.
Obveznost zagotavljanja dodatnih sredstev za financiranje izgradnje mariborske bolnišnice iz tretjega odstavka 15. člena tega sporazuma, ki znaša v letu 1977 24,727.000 din bo v tem letu prevzela v celoti občinska zdravstvena skupnost Maribor.
Spremljanje in nadzor nad izvajanjem sporazuma
24.	člen
Skupščina zdravstvene skupnosti bo imenovala ustrezne organe in delovna telesa za izvajanje samoupravnega sporazuma in strokovnega nadzora nad uresničevanjem opredelitev v tem sporazumu.
25.	člen
Skupščina zdravstvene skupnosti mora ob polletnem periodičnem obračunu in zaključnem računu ana^
lizirati vsebinsko in finančno realizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe.
Če skupščina zdravstvene skupnosti ugotovi, da se programi ne izvajajo iz objektivnih razlogov, in tega ne more odpraviti v mejah svoje pristojnosti, obvesti o tem skupščino občine Lenart po potrebi pa predlaga tudi spremembo tega sporazuma.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26.	člen
Zdravstvena skupnost bo pri preračunavanju skupnih sredstev za pokrivanje plana v letu 1977 izhajala iz izvršene občinske revalorizacije sredstev zdravstvene skupnosti v letu 1976.
27.	člen
Sredstva, ki jih bo zdravstvena skupnost v letu 1977 dobila akontativno iz sklada republiške solidarne, sti, se bodo preračunala, ko bodo urejene nove osnove in merila, za izračun republiške solidarnosti v zvezi s pokrivanjem enotnega programa.
28.	člen
Za avtentično razlago tega sporazuma je pristojna skupščina zdravstvene skupnosti.
29.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopi najmanj 2/3 podpisnikov.
30.	člen
Za udeležence, ki ne potipišejo tega sporazuma uredijo obseg pravic in obveznosti do zdravstvenega varstva in socialne varnosti in ustrezni akti družbenopolitičnih skupnosti.
31.	člen
Ta sporazum velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	*
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Lenart je na seji dne 28. junija 1977 ugotovila, da je k samoupravnemu sporazumu pristopilo nad 2/3 podpism-kov in je s tem sporazum sklenjen.
Št, 022-153/74
Lenart, dne 30. junija 1977.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Lenart
Drago Spasovski 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1176.
Na podlagi 38 člena zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS. št. 37-74). 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list ShS. št. 12/77) in 24. ter 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 36 seji zboru združenega dela dne 15. septembra in na 37. seji zbora občin dne 15. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o hišnem redu na območju mesta Ljubljane
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se zagotovijo pogoji za nemoteno uporabo stanovanjskih hiš in stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah, zavaruje red, varnost In čistoča in da se stanovanjske hiše In stanovanja ter poslovni prostori v stanovanjski hiši vzdržujejo v uporabnem
stanju, se s tem odlokom določijo obveznosti in pravice, ki jih imajo stanovalci kot uporabniki stanovanj in uporabniki poslovnih prostorov, kakor tudi dolžnosti zbora stanovalcev in hišnega sveta.
2.	člen
Za stanovalce po tem odloku se štejejo imetniki stanovanjske pravice in osebe, ki z njimi stalno ali začasno stanujejo, lastniki, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov v stanovanjski hiši.
Določila tega odloka veljajo tudi za vse druge osebe, ki uporabljajo stanovanja, poslovne prostore ter skupne prostore in naprave v stanovanjski hiši, oziroma za vse tiste, ki se občasno zadržujejo v stanovanjski hiši ali na zemljišču, ki hiši pripada.
3.	člen
Vsaka stanovanjska hiša ali druga stavba, v kateri sta več kot dve stanovanji, mora imeti na vidnem mestu v neposredni bližini vhoda izobešen seznam stanovalcev, ki vsebuje ime in priimek stanovalcev, nadstropje in številko stanovanja. V stanovanjski hiši z več stopnišči mora biti izobešen seznam stanovalcev za vsako stopnišče posebej.
Seznam stanovalcev sestavi in sproti dopolnjuje hišni svet. V hiši, ki je v zasebni lastnini, je dolžan skrbeti za seznam stanovalcev lastnik hiše, v poslovno stanovanjski hiši pa organizacija, ki s hišo upravlja.
4.	člen
Vsaka stanovanjska hiša in druga stavba,* v kateri sta vsaj dve stanovanji, mora imeti na vidnem mestu v neposredni bližini vhoda poleg seznama stanovalcev iz 3. člena še:
—	izobešen odlok o hišnem redu,
—	izobešeno navodilo mestnega štaba za civilno zaščito o tem, kako ravnati v primeru naravnih in drugih nesreč ter zračnih napadov,
—	pritrjene poštne nabiralnike s priimki stanovalcev in poseben nabiralnik za hišni svet,
—	vidno objavljeno ime in priimek osebe, ki je v hiši zadolžena za civilno zaščito,
—	vidno obvestilo, kateri dan se čistijo dimniki v hiši in kdo od stanovalcev hrani ključe podstrešja, ključ števca vode, zapornega glavnega ventila vode in plina ter drugih naprav.
Stanovanjske hiše, kjer so dvigala, morajo imeti na vidnem mestu izobešen naslov osebe, ki v slučaju okvare dvigala pomaga.
Za izvršitev zahtev iz tega člena je odgovoren hišni svet.
5.	člen
Vhod v stanovanje in poslovni prostor mora imeti številko stanovanja oziroma poslovnega prostora ter priimek stanovanjske pravice odnosno ime uporabnika poslovnega prostore.
Stanovanjc hišnika, oziroma osebe, ki opravlja hišniška opravila, mora biti označeno na vhodnih vratih z besedo »hišnik«.
če hiša nima' hišnika lahko sporazumno Izbere zbor stanovalcev Osebo, ki jo zadolži za hišniška opravila.
II.	UPORABA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV TER SKUPNIH DELOV IN NAPRAV STANOVANJSKE HIŠE
6.	člen
Stanovalci morajo skrbeti za primerno stanovanjsko kulturo v hiši in njeni neposredni okolici, skrbno gospodariti s stanovanji in prostori ter skupnimi deli in napravami stanovanjske hiše in jih varovati pred okvarami in poškodbami.
7.	člen
Stanovalci so dolžni zlasti:
1.	uporabljati stanovanje in poslovne prostore na tak način,j da drugih stanovalcev ne ovirajo v mirni uporabi njihovih stanovanjskih in poslovnih prostorov ter skupnih prostorov,
2.	paziti na red in čistočo v stanovanjih, poslovnih prostorih in skupnih prostorih ter na zemljišču, ki pripada hiši,
3.	zaklepati vhodna vrata med 22. in 6. uro,
4.	parkirati motorna vozila na mestih, ki so za to določena.
8.	člen
Stanovalci, posebno pa imetniki stanovanjske pravice, so dolžni tudi:
1.	takoj sporočiti hišniku ali hišnemu svetu pomanjkljivosti in okvare na instalacijskih in drugih napravah v stanovanjih in drugih prostorih, če niso dolžni po veljavnih predpisih te pomanjkljivosti in okvare imetniki stanovanjske pravice sami odstraniti,
2.	sproti javljati hišnemu svetu spremembe o številu članov skupnega gospodinjstva ali podnajemnikov ter drugih oseb,
3.	prijaviti oziroma odjaviti prebivališče pristojnemu organu za notranje zadeve,
4.	po potrebi prebeliti stanovanjske prostore,
5.	popraviti oziroma nadomestiti naprave, ki so jih po veljavnih predpisih dolžni vzdrževati stanovalci,
6.	poučiti otroke o dejanjih, ki so po tem odloku prepovedana in jih tudi drugače odvračati od takih dejanj.
9.	člen
Stanovalcem se posebej prepoveduje:
1.	kakorkoli povzročati v stanovanju, v skupnih prostorih ali zunaj hiše prekomeren hrup ali ropot,
2.	posedovati male domače živali in ravnati z njimi v stanovanju, stanovanjski hiši in njeni neposredni okolici v nasprotju s sklepi zbora stanovalcev hiše,
3.	igrati se na mestih, ki niso za to posebej določena,
4.	igrati se na dvorišču ali na drugem prostoru igre, ki bi utegnile ogrožati telesno varnost stanovalcev ali povzročiti škodo na Stanovanjskih hišah ter na drugih objektih ali nasadih,
5.	poškodovati, zamazati ali onesnažiti stanovanjsko hišo oziroma dopuščati, da psi in druge male domače živali onesnažujejo skupne prostore hiše in njeno okolico,
0.	odlagati smeti in odpadke na mestih, ki niso za to določena, ter odlagati nezavarovane eksplozivne In sicer nevarne snovi nasploh,
7.	metati odpadke v stranišča, vodovodne školjke, odtočne cevi in kanale,
8.	uporabljati jaške za smeti v nasprotju z navodili proizvajalca jaškov oziroma zbora stanovalcev hiše ali hišnega sveta,
9.	iztepati preproge in druge predmete v hodnikih ter na oknih, balkonih in ravnih strehah, razen na mestih, ki so za to določena,
10.	pisati ali pritrjevati objave, plakate in obvestila na mestih, ki niso za to določena,
11.	zastavljati veže, hodnike, stopnišča, dvorišča ter druge skupne prostore s predmeti, ki tja ne sodijo,
12.	prekomerno trošiti vodo ali brez potrebe prižigati luči v skupnih prostorih, kakor tudi puščati prižgane luči v skupnih prostorih,
13.	postavljati na okna in balkone nezavarovane cvetlične lončke, kakor tudi zalivati cvetlice v lončkih tako, da voda odteka po zidu ali na stanovalce nižjih nadstropij oziroma na mimoidoče.
14.	uporabljati vodovodne, električne, ogrevalne, plinske, sanitarne in druge naprave na način, ki lahko povzroči okvare,
15.	puščati vključene električne in plinske naprave v stanovanju brez nadzorstva,
16.	uporabljati dvigala in druge tehnične naprave po nepotrebnem in v nasprotju z navodili,
17.	v stanovanjih, poslovnih prostorih in skupnih prostorih odstraniti, predelati ali popravljati obstoječe naprave, katere sme popravljati le strokovna oseba,
18.	postavljati na hiši televizijske in radijske antene v nasprotju s sklepi zbora stanovalcev hiše,
19.	kakorkoli kaliti mir in počitek stanovalcev, zlasti med 22. in 6. uro,
20.	onesnaževati ozračje s kurjenjem odpadkov in smeti ali drugih snovi (gume, plastični predmeti in podobno),
21.	vključevati bencinske in druge motorje, ki povzročajo hrup, ob fasadah in na funkcionalnem zemljišču, ki pripada k hiši in katerega določi zbor stanovalcev,
22.	shranjevati v stanovanju, poslovnem prostoru ali skupnih prostorih vnetljive tekočine in snovi ter posode z vtekočinjenimi plini v nasprotju s predpisi protipožarnega varstva,
23.	uporabljati za pranje perila lahko vnetljive tekočine,
24.	postavljati gorljive predmete ob dimnikih ali ob dimniških vratcih,
25.	obešati perilo na okna in iznad ograj zunaj balkonov pročelnih delov hiš ob glavnih cestah.
10.	člen
Imetnik stanovanjske pravice, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov so dolžni dopustiti, da se opravijo v njihovem stanovanju oziroma poslovnem prostoru dela, ki so potrebna, da se odpravijo okvare v hiši ali izvršijo koristne izboljšave, katerih drugje iti mogoče izvršiti ali pa le z večjimi stroški.
Hišni svet mora poskrbeti, da se dela iz prvega odstavka tega člena opravijo v najkrajšem času in z motnjami, ki najmanj prizadenejo stanovalce.
11.	člen
Imetnik stanovanjske pravice, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov morajo po prenehanju stanovanjske pogodbe oziroma pred izselitvijo izročiti stanovanje stanovanjski skupnosti oziroma lastniku stanovanja.
Način predaje stanovanja določi samoupravna stanovanjska skupnost oziroma lastnik.
12.	člen
Imetnik stanovanjske pravice, uporabnik in najemnik stanovanjskih prostorov ne smejo izvrševati sprememb na stanovanjskih prostorih, odstraniti ali predelati opremo in obstoječe naprave v stanovanju brez prejšnjega soglasja stanodajalca in stanovanjske skupnosti, če je stanovanje v družbeni lastnini, oziroma brez soglasja lastnika, če je stanovanje v lasti občana.
Določila prejšnjega odstavka sc nanašajo tudi na balkone stanovanj.
13.	člen
Da se zagotovi izvajanje zakonskih in drugih predpisov, samoupravnih sporazumov iz lega odloka, opravlja hišni svet poleg drugih tudi naslednje naloge:
1.	skrbi za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši.
2.	skrbi, da stanovalci vzdržujejo in uporabljajo stanovanja in poslovne prostore v skladu s predpisi, normativi, hišnim redom in sklepi zbora stanovalcev,
3.	sklepa pogodbe z izvajalci del za dela, ki spadajo med obratovalne stroške,
4.	skrbi za smotrno uporabo skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši in način njihove uporabe (pralnice, sušilnice, centralna kurjava in podobno) in odloča o povračilu posebnih stroškov za tako uporabo,
5.	skrbi za urejanje zemljišča, ki je potrebno ali namenjeno za redno uporabo stanovanjske hiše,
6.	skrbi, da se ne kvarijo vodovodno, električne, ogrevalne, gasilne naprave ter skupna oprema za civilno zaščito,
7.	‘ skrbi za odstranjevanje snega s pločnikov in dostopnih poti, kakor tudi za odstranjevanje snega s streh in ledenih sveč z napuščev,
8.	skrbi za redne preglede in vzdrževanje vseh instalacij (toplotne postaje, kurilnice, dvigala in podobno), požarno-varnostnih naprav in opreme za civilno zaščito,
9.	skrbi za izvajanje požarno varnostnih ukrepov v stanovanjski hiši,
10.	skrbi za izvrševanje občasnih (enoletnih) pregledov instalacij v stanovanjih in poslovnih prostorih, ki jih opravi strokovna oseba v prisotnosti člana hišnega sveta in imetnika stanovanjske pravice oziroma stanovalca,
11.	skrbi za označitev važnejših mest instalacijskih razvodnih postaj in ventilov v stanovanjski hiši,
12.	skrbi, da se ob državnih in republiških praznikih ter drugih svečanih priložnostih izobesijo zastave,
13.	določi osebo, ki hrani ključe skupnih delov in naprav,
14.	vlaga prijave pri organu za vodenje postopka o prekršku zoper kršilce določil tega odloka,
15.	ugotavlja pravilno in pravočasno prijavo stalnega ali začasnega prebivališča stanovalcev pri pristojnem organu za notranje zadeve,
16.	opravlja druge zadeve, ki mu jih nalagajo zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter drugi predpisi in splošni akti stanovanjske skupnosti.
14.	člen
Zbori stanovalcev ter hišni sveti tor stanovanjska skupnost skrbijo za civilno zaščito v stanovanjskih stavbah, s katerimi upravljajo.
Zbor stanovalcev usmerja delovanje stanovalcev v samozaščiti, hišni svet pa skrbi za izvajanje ukrepov civilne zaščite ter v sodelovanju s pristojnim štabom za civilno zaščito krajevne skupnosti oziroma samoupravne stanovanjske skupnosti skrbi za organiziranje, opremljanje in pripravljenost enote civilne za-zaščitc v stavbi.
15.	člen
Če hišni svet ni izvoljen, ali če ne opravlja svojih nalog, določi samoupravna stanovanjska skupnost organizacijo za vzdrževanje stanovanjskih hiš, da v njegovem imenu in v breme stroškov obratovanja stanovanjske hiše opravlja nujne zadeve iz delovnega področja hišnega sveta.
16.	člen
Zbor stanovalcev kot naj višji samoupravni organ stanovalcev v stanovanjski hiši opravlja poleg drugih z zakonom o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ali tem odlokom določenih nalog tudi naslednje naloge, ki so zlasti pomembne za izvajanje tega odloka:
1.	sprejema pravila o izvrševanju hišnega reda,
2.	daje soglasje k sprejemu delavcev za opravljanje del pri obratovanju stanovanjske hiše ter jim oddajo stanovanja, namenjena za te osebe,
3.	opravlja druge zadeve, ki mu jih nalagajo zakon in drugi predpisih ter splošni akti stanovanjske skupnosti.
17.	člen
Skupni prostori in skupne' naprave morajo biti dostop-1 vsem stanovalcem v hiši na enakopravni podlagi in v skladu z njihovim namenom.
Dostop v skupne prostore, v katerih so kotlovnice strojnice in podobne naprave, imajo le s strani hišnega sveta pooblaščene oziroma zadolžene osebe. Čas in način uporabe skupnih prostorov in naprav določi hišni svet oziroma lastnik stanovanjske hiše ali njenega dela v sporazumu z imetniki stanovanjske pravice.
III.	KAZENSKE DOLOČBE
18.	člen
Z denarno kaznijo do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek kdor krši prepovedi iz 9. člena tega odloka, razen kršilci prepovedi iz L, 10., 13. in 20. točke. Kršilci prepovedi 1., 10., 13. in 20. točke 9. člena tega odloku se kaznujejo v skladu z določbami 11. in 12. člena zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16/74).
IV.	KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu na območju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 24/69).
20.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu S77S
St 025-1/77
Ljubljana, dne 15. septembra 1977.
Predsednik
Skup'" tc m e. "ta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1177.
Na podlagi 48. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16-136/74), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) ter 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 36. seji zbora združenega dela dne 15. septembra 1977 in na 37. seji zbora občin dne 15. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda
I. SPLOSNE določbe
1.	člen
S tem odlokom so določeni varstveni pasovi vodnih virov v Ljubljani in ukrepi za zavarovanje voda, zlasti podtalnice in vodnih črpališč pred onesnaženjem.
2.	člen
Meje varstvenih pasov vodnih virov za potrebe vodarn Kleče in Šentvid, vodarne Hrastje, vodarne Jarški Brod, črpališča Črnuče, vodarne Brest na Iškem Vrša ju ter črpališča Bokalce, so določene z dokumentacijo: »Varstveni pasovi vodnih virov v Ljubljani«, št. 1997 — maj 1977, ki jo je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod.
3.	člen
Varstvena območja vodnih virov so razdeljena na:
1.	najožji varstveni pas z naj strožjim režimom zavarovanja,
2.	ožji varstveni pas g strogim režimom zavarovanja,
3.	širši varstveni pas s sanitarnim režimom zavarovanja,
4.	vplivni varstveni pas z blagim režimom zavarovanja.
4.	člen
Za vsak poseg v varstveni pas vodnih virov, ki bi lahko vplival na spremembo lastnosti podtalnice je potrebno predhodno soglasje pristojnega organa sanitarne inšpekcije v sodelovanju z območno vodno skupnostjo in Mestnim vodovodom Ljubljana.
5.	člen
Samo v skladu z določili tega odloka je možno in dovoljeno na območjih znotraj varstvenih pasov vodnih virov:
1.	graditi nove stanovanjske in gospodarske objekte ter izvajati adaptacije; opravljati gozdarsko, kmetijsko ali drugo gospodarsko dejavnost; graditi komunalne naprave ter ponikovalnice,
2.	urediti cestni promet, zlasti pa še promet z nafto, tekočimi naftnimi derivati in nevarnimi snovmi,
3.	gradili ceste,
4.	graditi kanalizacijo,
5.	priključiti se na javni vodovod,
6.	graditi skladišča nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi.
Zaščitni ukrepi se seštevajo. Vsi ukrepi, ki veljajo za nek zunanji varstveni pas veljajo za vse znotraj njega ležeče pasove.
6.	člen
Opredelitev pojmov, kaj se smatra, po tem odloku za nečisto obrt in industrijo, kako mora biti opravljena
zaščita cest ter skladišč za nafto, tekoče naftne derivate in nevarne snovi je navedena v VI. poglavju tega
odloka.
II. NAJOŽJI VARSTVENI PAS Z NAJSTROZJIM REŽIMOM ZAVAROVANJA
7.	člen
Najožji varstveni pas je namenjen predvsem za zaščito podtalnice in objektov za oskrbo Ljubljane z vodo. V tem varstvenem pasu je prepovedano ali pa samo v omejenem obsegu dovoljeno opravljati posamezne dejavnosti in sicer:
— Gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih stavb v tem pasu ni dovoljena.
— Dovoljena je adaptacija stanovanj in gospodarskih stavb, ki izboljšujejo obstoječe higienske razmere (npr. modernizacija hlevov, gnojišč itd.), vendar se skupna koristna površina stavb ne sme povečati.
.— Dovoljena je gradnja objektov za osnovno oskrbo prebivalstva kot šole, vrtci, trgovine in to znotraj zazidljivih površin, ki jih opredeljuje GUP.
— Gozdarstvo, kmetijstvo in športno rekreacijske aktivnosti v naravi so zaželjene dejavnosti.
— Dovoljena je obstoječa čista obrt in industrija.
— Uporaba biocidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovodikov, cianovodikove kisline, fenola, krezola ter drugih podtalnici škodljivih snovi ni dovoljena. Ni dovoljena intenzivna uporaba drugih agrotehničnih sredstev.
— Dovoljena je tudi nadomestna gradnja objektov, pod pogojem, da se odstrani prejšnji objekt ob vselitvi v nadomestni objekt.
— Gradnja naftovoda ni dovoljena.
— Gradnja plinovoda je dovoljena pod posebnimi pogoji s soglasjem organizacij iz 4. člena.
— Izkop gramoza ni dovoljen.
— Odlaganje odpadkov ni dovoljeno. Obstoječa odlagališča je sanirati v roku enega leta.
— Gradnja ponikovalnic za odpadno vodo ni dovoljena. Ponikovanje padavinskih voda s streh, zelenic je dovoljeno. Dno ponikovalnice mora biti najmanj 6 m nad najvišjo gladino podtalnice.
— Gradnja novih objektov in povečanje črpanja iz podtalnice ni dovoljeno; izjema so javni vodovodi.
— Zajetja so rezervirana izključno za javne vodovode za pitno vodo.
8.	člen
Vsak tranzitni promet z nafto, tekočimi naftnimi derivati in nevarnimi snovmi je prepovedan.
Hitrost vozil za oskrbovanje lokalnih potrošnikov z nafto in tekočimi naftnimi derivati na tem območju je omejena na 40 km na uro.
9.	člen
Gradnja avtocest ni dovoljena.
Mestna obvoznica, vpadnice in regionalne ceste morajo imeti prvo stopnjo zaščite.
Smartinska cesta mora imeti drugo stopnjo zaščite.
10.	člen
Javno kanalizacijsko omrežje in priključki morajo biti nepropustni. Nepropustnost je treba preveriti s tlačnim preizkusom, Pogoje preizkusa predpise Izvršni svet SML v roku 6 mesecev od sprejema tega odloka.
Javne čistilne naprave ne smejo biti locirane v naj ožjem varnostnem pasu.
Industrijske odpadne vode, morajo biti predhodno nevtralizirane in speljane v javno kanalizacijo.
Odpadne fekalne vode morajo biti speljane v javno kanalizacijo.
Obstoječe greznice morajo lastniki ali upravi j alci ukiniti in se priključiti na javno kanalizacijo v šestih mesecih po njeni zgraditvi.
Gradnja greznic in ponikovalnic za odpadno vodo ter odprtih gnojišč ni dovoljena. Adaptacija stanovanjskih in ostalih zgradb in nadomestna gradnja morata biti usklajeni z gradnjo kanalizacije.
Ponikanje padavinske vode z asfaltiranih cest in ploščadi s prometom ni dovoljeno. Ta voda mora biti speljana v javno kanalizacijo ali prečiščena preko maščobnika v posebno kanalizacijo z izpustom v Savo, Ljubljanico ali njene pritoke.
Obstoječa gnojišča morajo biti preurejena tako, da ni nevarnosti pronicanja in prelivanja gnojnice v podtalno vodo.
11.	člen
Priključek na vodovodno omrežje že zgrajene stavbe, ki nima možnosti priključka na javno kanalizacijo se lahko izjemoma dovoli, če ima zgrajeno nepropustno greznico.
Za objekte zgrajene z ustreznimi gradbenimi dovoljenji se financiranje odvoza odpadne vode uredi s sanacijskim programom.
Stroški odvoza odpadne vode. ki bremenijo prebivalce stanujoče v teh objektih, ne smejo biti večji, od stroškov, ki jih plačujejo prebivalci Ljubljane, priključeni na kanalizacijsko omrežje.
12.	člen
Obstoječa skladišča nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo imeti I. stopnjo zaščite.
Prostornina posamezne cisterne je lahko največ 5 m:l in skupna prostornina celotnega skladišča največ 10 m3.
Tehnični pregled cistern mora biti opravljen vsako
leto.
III.	OŽJI VARSTVENI PAS S STROGIM REŽIMOM ZAVAROVANJA
13.	člen
Ožji varstveni pas opredeljuje prostor za zaščito podtalnice pred onesnaženjem. V tem varstvenem pasu je prepovedano ali pa samo v omejenem obsegu dovoljeno opravljati posamezne dejavnosti in sicer:
— Gradnja novih stanovanjskih stavb ni dovoljena.
— Dovoljena je adaptacija obstoječih stanovanjskih in gospodarskih stavb, vendar se skupne koristne površine prostorov ne smejo povečati v 10. letih za več kot 20%>. Dovoljena je nadomestna gradnja objektov pod pogojem, da se odstrani prejšnji objekt ob vselitvi v nadomestni objekt.
— Gozdarstvo, poljedelstvo in športno rekreacijske aktivnosti so zaželjene dejavnosti. Gradnja sanitarij priključenih na kanalizacijo je dovoljena za športno rekreacijske objekte. Reja živine je dovoljena samo v manjših zasebnih hlevih.
— Uporaba biocidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovodikov, cianovodikove kisline, fenola, krezola in drugih podtalnici škodljivih snovi ni dovoljena. Ni dovoljena intenzivna uporaba drugih agrotehničnih sredstev.
— Gradnja naftovoda ni dovoljena.
— Izgradnja plinovoda je dovoljena, pod posebnimi pogoji s soglasjem organizacij iz 4. člena.
— Izkop gramoza načeloma ni dovoljen. Dovoljena je eksploatacija gramoza v gramoznicah posebnega javega pomena. Dno gramoznice mora biti najmanj 6 m nad naj višjo gladino podtalnice. Pogoji eksploatacije morajo biti takšni, da so sprejemljivi z ozirom na zaščito podtalnice. Bodočo izrabo zemljišča opredeljujejo sanacijski programi.
— Odlaganje odpadkov ni dovoljeno. Obstoječa odlagališča je sanirati v roku enega leta.
— Gradnja ponikovalnic za odpadno vodo ni dovoljena.
— Gradnja novih vodnjakov in povečanje črpanja iz podtalnice ni dovoljeno, izjema so javni vodovodi. Pitna voda ima prednost pred industrijsko vodo.
14.	člen
Tranzitni promet z nafto, tekočimi naftnimi derivati in nevarnimi snovmi, je dovoljen samo po obvoznici, vpadnicah in regionalnih cestah, ki imajo I. stopnjo zaščite ter ostalih cestah, ki imajo vsaj drugo stopnjo zaščite cest.
Tranzitni promet z nafto, tekočimi naftnimi derivati in nevarnimi snovmi je prepovedan po Nemški cesti, po Cesti Vižmarje—Kleče—Savlje—Ježica, Tomačevo—Jarše—Obrije—Hrastje—Sneberje, po Saveljski in Vodovodni ce. ti po cesti Nove Jarše—Obrije in novi cesti v industrijski coni na bivšem letališču, dokler le-ta ne bo imela II. stopnjo zaščite.
15.	člen
Gradnja avtocest ni dovoljena z izjemo odseka od Save do Vižmarij. Avtocesta, mestna obvoznica, vpadnice in regionalne ceste morajo imeti prvo stopnjo zaščite.
Smartinska cesta mora imeti drugo stopnjo zaščite. Kolikor bi nova cesta v industrijski coni na bivšem letališču začasno prevzela funkcijo vpadnice ali regionalne ceste, mora imeti zaščito najmanj druge stopnje.
IG. člen
Določbe 10. člena tega odloka veljajo tudi za ožji varstveni pas.
17.	člen
Priključek že zgrajene zgradbe na vodovodno omrežje je dopusten pod pogoji navedenimi v 11. členu tega odloka.
18.	člen
Skladišča nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo imeti drugo stopnjo zaščite.
Prostornina posamezne cisterne je lahko največ 10 m1 in skupna prostornina celotnega skladišča največ 90 m*.
Tehnični pregled cistern mora biti opravljen vsaj na dve leti. IV.
IV.	ŠIRŠI VARSTVENI PAS S SANITARNIM REŽIMOM ZAVAROVANJA
19.	člen
Širši varstveni pas je namenjen za zaščito toka podtalnice proti črpališčem. Na tem območju je do-
voljena pod posebnimi pogoji gradnja čiste industrije in obrti, stanovanjska izgradnja ter vsa spremljajoča gradnja in naslednje dejavnosti:
— V kmetijstvu ni dovoljena uporaba biocidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovodikov, cianovodlkove kisline, fenola, krezola in drugih podtalnici škodljivih snovi.
— Število prebivalstva se lahko povečuje. Gradnja stanovanjskih in gospodarskih zgradb je dovoljena pod pogojem, da že pred pričetkom gradnje obratuje kanalizacija, zgrajena v skladu s tem odlokom.
— Gradnja industrije, ki porabi veliko tekočih naftnih derivatov ter gradnja energetskih obratov na pogon s tekočimi naftnimi derivati, ni dovoljena.
— Gradbišča morajo biti tako organizirana, da je onesnaženje podtalnice onemogočeno.
— Mehanizacija gradbišč naj ima predvsem električen pogon.
— Delavnice in ploščadi za popravilo strojev morajo imeti nepropustno oblogo in kanaliziranje preko maščobnikov v javno kanalizacijo.
— Skladišče tekočih naftnih derivatov na gradbišču mora imeti nepropustno oblogo in loviAo jamo.
— Organiziran mora biti odvoz odpadnih olj,
— Vsako ponikovanje odpadnih olj in drugih tekočih naftnih derivatov je prepovedano.
— Na kanalizacijo morajo biti priključeni že začasni sanitarni objekti gradbišč.
— Velikost skladišč nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi je omejena.
— Gradnja naftovoda ni dovoljena.
— Gradnja plinovoda je dovoljena pod posebnimi pogoji, h katerim dajejo soglasje organizacije iz 4. člena tega odloka.
— Izkop gramoza načeloma ni dovoljen. Dovoljena je eksploatacija v gramoznicah posebnega javnega pomena. Dno gramoznice mora biti najmanj 6 m nad naj višjo gladino podtalnice. Pogoji eksploatacije morajo biti takšni, da so sprejemljivi z ozirom na zaščito podtalnice. Bodočo izrabo zemljišča opredeljujejo sanacijski programi.
— Odlaganje odpadkov ni dovoljeno. Obstoječa odlagališča je sanirati v roku dveh let.
— Gradnja ponikovalnic za odpadno vodo ni dovoljena.
— Gradnja novih vodnjakov in povečanje črpanja iz podtalnice ni dovoljeno, izjema so javni vodovodi.
20.	člen
Tranzitni promet z nafto, tekočimi naftnimi derivati in nevarnimi snovmi, je dovoljen samo po obvoznici, vpadnicah in regionalnih cestah ter ostalih cestah, ki imajo vsaj drugo stopnjo zaščite cest.
Tranzitni promet z nafto in tekočimi naftnimi derivati je prepovedan po Tacenski cesti, po cesti Ježica—Tomačevo in po Zasavski cesti od Črnuč do Nad-gorice.
Tranzitni promet nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi je začasno dovoljen do zgraditve Šentjakobskega mostu, s hitrostjo 40 km na uro po Celovški in Titovi cesti ter cestah v smeri predor pod Gradom—Resljeva cesta—Masarykova—Topniška—Samova—Drenikova in Roška—Poljanska (ali Hradecke-ga)—Litijska cesta.
21.	člen.
Gradnja avtocest ni dovoljena z izjemo odseka od Vižmarij do Trate. Avtocesta mora imeti I. stopnjo zaščite.
Mestna obvoznica, vpadnice in regionalne ceste morajo imeti drugo stopnjo zaščite.
Del Smartinske ceste v tem varstvenem pasu mora imeti najmanj drugo stopnjo zaščite.
22.	člen
Javno kanalizacijsko omrežje in priključki morajo biti nepropustni, kar je treba preveriti s tlačnim preizkusom. Pogoje preizkusa predpiše Izvršni svet SML v roku 6 mesecev po sprejemu tega odloka.
Čistilne naprave morajo biti locirane izven širšega varstvenega pasu. Obstoječe čistilne naprave javne kanalizacije je treba odstraniti takoj po zgraditvi centralne čistilne naprave. Obstoječe greznice morajo lastniki ukiniti in se priključiti na javno kanalizacijo v šestih mesecih po njeni zgraditvi.
Gradnja greznic in ponikovalnic za odpadno vodo ter odprtih gnojišč ni dovoljena:
Gradnja stanovanjskih in gospodarskih zgradb mora biti usklajena z izgradnjo kanalizacije.
Dovoljena je gradnja ponikovalnic za padavinsko vodo s strešnih površin. Dno ponikovalnice mora biti najmanj 6 m nad najvišjp gladino podtalnice.
23.	člen
Priključek že zgrajene zgradbe na vodovodno omrežje je dopusten pod pogoji navedenimi v 11. členu tega odloka.
Gradbeno dovoljenje za gradnjo sc ne sme izdati za zgradbo, ki se nahaja v področju v katerem javna kanalizacija ni zgrajena oziroma se ne gradi sočasno.
24.	člen
Prostornina posamezne cisterne je lahko največ 20 m® in skupna prostornina celotnega skladišča največ 100 m3. Skladišča nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo imeti drugo stopnjo zaščite.
Tehnični pregled cistern mora biti opravljen vsaj na 5 let. V.
V.	VPLIVNI VARSTVENI PAS Z BLAGIM REŽIMOM ZAVAROVANJA
25.	člen
Vplivni varstveni pas je namenjen za prebivanje, za upravno, prosvetno, kulturno in športno dejavnost, za skladišča ter za čisto industrijo in obrt. Ker se pod vsem tem področjem pretaka podtalnica proti črpališčem vodovoda, je treba podtalnico varovati pred onesnaženjem s posebnimi pogoji, ki veljajo za gradbeno in gospodarsko dejavnost. Zato so na tem območju obvezne naslednje omejitve v posameznih dejavnostih:
— V kmetijstvu ni dovoljena uporaba biocidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovodikov, cianovodikove kisline, fenola, krezola, ter drugih podtalnici škodljivih snovi.
— Gradnja stanovanjskih in gospodarskih zgradb je dovoljena pod pogojem, da je že pred pričetkom gradnje zgrajena kanalizacija ali da se gradi sočasno.
— Gradnja industrije, ki porabi veliko nafte ali tekočin naftnih derivatov ali nevarnih snovi kakor tudi večjih energetskih obratov na pogon s tekočimi naftnimi derivati ni dovoli ena.
— Gradbišča morajo biti tako organizirana, da je onesnaženje podtalnice onemogočeno.
— Delavnice in ploščadi za popravilo strojev morajo imeti nepropustno oblogo in kanaliziranje preko maščobnika v javno kanalizacijo ali nepropustno greznico. Skladišče nafte in tekočih naftnih derivatov na gradbišču mora imeti nepropustno manipulativno ploščad in lovilno jamo. Začasni sanitarni objekti gradbišč morajo biti priključeni na javno kanalizacijo ali nepropustno greznico. Organiziran mora biti odvoz odpadnih olj in fekalij. Vsako ponikanje odpadnih olj, drugih naftnih derivatov in odpadnih voda je prepovedano.
— Velikost skladišč nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi je omejena.
— Gradnja tranzitnega naftovoda ni dovoljena.
— Gradnja plinovoda je dovoljena pod posebnimi pogoji s soglasjem organizacij iz 4. člena tega odloka
— Izkop gramoza ni dovoljen z izjemo gramoznic posebnega javnega pomena. Dno gramoznice mora biti najmanj 5 m nad najvišjo gladino podtalnice. Pogoji eksploatacije morajo biti takšni da so sprejemljivi z ozirom na zaščito podtalnice. Bodočo izrabo zemljišča opredeljujeta gradbeno dovoljenje in sanacijski program.
— Odlaganje odpadkov ni dovoljeno. Obstoječa odlagališča je sanirati v roku dveh let.
— Gradnja ponikovalnic za odpadno vodo ni dovoljena.
— Gradnja novih vodnjakov in povečanje črpanja iz podtalnice nista dovoljena, izjema so javni vodovodi.
26.	člen
Promet v vplivnem varstvenem pasu z blagim režimom zavarovanja je dovoljen pod pogoji, ki so določeni v 1. in 3. odstavku 20. člena tega odloka. Tranzitni promet z nafto, tekočimi naftnimi derivati in nevarnimi snovmi je prepovedan tudi po Zasavski cesti od Nadgorice do Šentjakoba.
27.	člen
Gradnja avtocest ni dovoljena z izjemo odsekov od Skaručne do Save in od Trate do Draveljske gmajne. Avtocesta mora imeti II. stopnjo zaščite v odseku od Skaručne do Save.
Mestna obvoznica, vpadnice in regionalne ceste morajo imeti II. stopnjo zaščite.
28.	člen
Določbe 22. člena veljajo tudi za vplivni varstveni pas z blagim režimom zavarovanja.
29.	člen
Priključek že zgrajene stavbe na vodovodno omrežje je dopusten pod pogoji navedenimi v 23. členu tega odloka.
Kjer ni pogojev za gradnjo javne kanalizacije se lahko dovoli gradnja nepropustne greznice pod pogoji, ki jih določi sanacijski program.
30.	člen
Prostornina posamezne cisterne za hrambo nafte in tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi je lahko največ 25 m3 in skupna prostornina celotnega skladišča največ 200 m3.
Skladišče nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi mora imeti vsaj II. stopnjo zaščite.
Tehnični pregled cistern mora biti opravljen najmanj na 5 let.
VI.	OPREDELITEV POJMOV
1.	Nečista obrt in industrija
31.	člen
Nečista obrt in industrija po tem odloku sta tisti, ki uporabljata vodo in jo onesnažujeta bolj, kakor dovoljujeta Pravilnik o nevarnih snoveh, ki se smejo spuščati v vodo (Uradni list SFRJ, št. 3/66) ali s svojimi zračnimi emisijami onesnažujeta okolje z nevarnimi snovmi, katere s padavinami pronicajo v podtalnico ali predstavljajo veliko potencialno nevarnost za podtalnico zaradi surovin, katere uporabljata. Presojo o tem, katera obrt in industrija je nečista izvrši Zavod SRS za zdravstveno varstvo.
2.	Nevarne snovi
32.	člen
Za nevarne snovi po tem odloku se smatrajo strupene, radioaktivne, gabijive in kužne snovi po 2. členu Zakona o prevozu nevarnih snovi (Uradni list SFRJ, št. 24/74) in druge. ,
Dokončno presojo o tem katera snov je nevarna za podtalnico izvrši Zavod za zdravstveno varstvo SRS.
3.	Zaščita cest
33.	člen
Za prvo stopnjo zaščite za ceste je potrebno:
—	nepropustno cestišče in nepropusten ločilni pas, če ta obstoja, ki sta odporna proti pronicanju nafte, tekočih naft.iih derivatov in nevarnih snovi v podtalnico,
—	v cestnem useku mora biti zgrajena nepropustna koritnica in nepropustna brežina do višine 1,8 m nad cestiščem,
—	v cestnem nasipu je potrebna ojačena odbojna ograja, nepropustna brežina,- nepropustna koritnica v poti nasipa in 5 m širok nepropusten pas terena naklonjen proti koritnici,
—	če je cestišče v višini okoliškega terena, je potrebna ali ojačena odbojna ograja, nepropustna koritnica in 3 m širok nepropusten pas naklonjen proti koritnici ali pa nepropusten zaščitni stranski nasip višine 1,8 m nad cestiščem,
—	ponikovanje padavinske vode s cestišča ni dovoljeno,
—	voda, zbrana v koritnici, mora biti speljana preko zadostno dimenzioniranih maščobnikov ali v nepropustno kanalizacijo ali ustrezno očiščena v reko,
—	maščobniki morajo biti strokovno zasnovani ter pravilno oskrbovani in praznjeni.
Za drugo stopnjo zaščite za ceste je potrebno:
—	nepropustno cestišče, običajna odbojna ograja ali enakovreden visok robnik, nepropustna brežina, nepropustna koritnica, 2 m širok nepropusten pas nagnjen proti koritnici, maščobniki in nepropustna kanalizacija,
—	ponikovanje padavinske vode s cestišča ni dovoljeno.
4.	Zaščita skladišč za nafto in naftne derivate ter nevarne snovi
34.	člen
Splošni pogoji, ki veljajo za nafto, tekoče naftne derivate in nevarne snovi obeh stopenj zaščite So:
—	zvezne cevi med cisterno in mestom porabe morajo biti v nepropustnem jarku, ki je nagnjen proti nepropustni lovilni jami. Nepropusten jarek mora biti zgrajen po enakih kriterijih kakor lovilna jama, s tem, da je hajmanjša debelina stene 10 cm,
—	za skladiščenje v sodih veljajo enaki pogoji kakor za skladiščenje v enoplaščnih cisternah,
—	pri dvoplaščnih cisternah je treba meriti gladino tekočine med obema plaščema vsak teden in voditi delovodnik o meritvah,
—	pretakališče je prostor, kjer se nafta ali tekoči naftni derivati ali nevarne tekočine pretakajo iz vozil vključno železniških vagonov v skladišče. Če je na prostem, mora biti preko maščobnika povezano s kanalizacijo. Ponikovanje padavinske vode s pretakali-šča je prepovedano. Pretakališče mora biti zgrajeno za vsako skladišče v skladu z ostalimi določbami tega odloka.
Za prvo stopnjo zaščite pred nafto, lahko tekočimi naftnimi derivati in nevarnimi snovmi je potrebna izgradnja enoplaščne cisterne z nepropustno železobe-tonsko lovilno jamo. Koristna prostornina lovilne jame mora biti enaka ali večja od prostornine cisterne. Jama mora biti pokrita tako, da je suha in vedno pripravljena za svoj namen. Stene lovilne jame morajo biti najmanj 20 cm debele, armirane z mrežasto armaturo v najvišji razdalji 12 cm in iz nepropustnega betona iz odgovarjajoče granuliranega proda in z najmanj 350 kg cementa na 1 rh’ betona ali 400 kg cementa in zrn agregata drobnejšega od 0,2 mm (člen 35 Pravilnika o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani beton, Uradni list SFRJ, št. 51/71). Notranje stene lovilne jame morajo imeti ali nepropusten dvoslojni zalikan cementni omet z visokim sijajem ali enakovredno površinsko tesnilno plast kot npr. omet s Specialnimi dodatki, specialen plastičen obrizg, oblogo s plastično folijo.
Enoplaščna cisterna je lahko v posebnem prostoru npr. kleti. Prostor mora imeti enakovredne zaščite lastnosti kot lovilna jama.
Za drugo stopnjo zaščite pred nafto, lahko tekočimi naftnimi derivati in nevarnimi snovmi je potrebna:
—	ali izgradnja enoplaščne cisterne z nepropustno železobetonsko ali glinasto lovilno jamo. Lastnosti železobetonske jame morajo odgovarjati pogojem določenim v 1. odstavku tega člena, s tem, da je lovilna jama lahko tudi odkrita. V tem primeru ne sme imeti lovilna jama direktnega odtoka za padavinsko vodo, ampak je treba to vodo iz jame izčrpavati in jo preko maščobnika odvajati v kanalizacijo. Nepropustna glinasta lovilna skleda mora biti projektirana in zgrajena v skladu s prakso pri izgradnji glinastih tesnilnih jeder dolinskih pregrad,
—	ali izgradnja dvoplaščne cisterne z napravo za opazovanje gladine tekočine, ki mora napolnjevati prostor med obema plaščema. Izgradnja lovilne jame ni potrebna. Če ni lovilne jame, mora biti nepropusten jarek, v katerem so zvezne cevi med cisterno in mestom porabe nagnjene proti posebnemu lovilnemu jašku, čigar koristna prostornina mora biti ena tretjina prostornine cisterne. Lovilni jašek mora biti zgrajen po enakih načelih kakor lovilna jama.
Organ pristojen za izdajo dovoljenja lahko predpiše, kateri izmed načinov zaščite druge stopnje naj se uporabi.
Cisterne in posode za hrambo nafte ali tekočih naftnih derivatov in nevarnih tekočin morajo biti atestirane.
Tekoči naftni derivati so tisti, ki so tekoči pri 15“ C ali višji temperaturi.
Netekoči naftni derivati so tisti, ki so strnjeni pri temperaturi 15° C ali nižji. To je bitumen in normalne vrste mazuta. Pri netekočih naftnih derivatih je treba zavarovati podtalnico z izgradnjo primerno velikih lovilnih jam, skled ali jarkov pri tistih objektih, kjer so ti derivati raztopljeni s segrevanjem npr. pretakališče, kurišče itd.
VII.	KATASTER SKLADIŠČ NAFTE, TEKOČIH NAFTNIH DERIVATOV IN NEVARNIH SNOVI
35.	člen
Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljane vodi kataster skladišč nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih tekočin na področju varstvenih pasov vodovoda. V ta kataster se vpišejo na osnovi prijave lastnika oziroma upravljalen vsa skladišča, ki odgovarjajo temu odloku in so dobila uporabno dovoljenje na podlagi tehničnega prevzema. Vsak lastnik dobi potrdilo o vpisu skladišča v kataster.
Prijavo je vložiti najkasneje v roku 30 dni po dograditvi.
Kataster mora biti urejen v enem letu od uveljavitve tega odloka. Sanitarna inšpekcija Skupščine mesta Ljubljane je dolžna sodelovati pri sestavi katastra in skrbeti za pregled skladišč nafte.
Obstoječa skladišča je treba prilagoditi pogojem tega odloka in jih vpisati v kataster ali pa jih odpraviti na podlagi odločbe pristojnega organa. Rok za prijavo že obstoječih skladišč je 6 mesecev od uveljavitve tega odloka.
VIII.	DOBAVA NAFTE, TEKOČIH NAFTNIH DERIVATOV IN NEVARNIH SNOVI
36.	člen
Podjetje za promet in prevoz nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi smejo po preteku enega leta dobavljati in prevažati tekoče naftne derivate in nevarne snovi samo v tista skladišča, ki so vpisana v kataster. Na vsaki dobavnici mora biti poleg imena in točnega naslova vpisana tudi katastrska številka skladišč. Podjetja morajo hraniti dobavnice zaradi kontrole vsaj eno leto.
Javne črpalke lahko dobavijo, brez dobavnice in potrdila o vpisu v kataster, največ 200 1 tekočih naftnih derivatov. IX.
IX.	REGULACIJSKA DELA NA SAVI. GRADASClCl
IN IŠKI '
37.	člen
Regulacijska dela na Savi. Gradaščici in Iški ne smejo znižati gladine podtalnice in poslabšati pogojev infiltracije iz rek v podtalnico.	<
Za vsa regulacijska dela na rekah v območju varstvenih pasov vodovodov je potrebno predhodno soglasje organizacij iz 4. člena tega odloka.
X.	KAZENSKE DOLOČBE
38.	člen
Z denarno Runi j o do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, pravna oseba in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:
1.	gradi nove stanovanjske in gospodarske stavbe v pasu, kjer gradnja ni dovoljena (7. člen 2. točka, 13. člen 3. točka),
2.	adaptira stanovanjska in gospodarske stavbe ali gradi nadomestno gradnjo v nasprotju z določili 3. točke 7. člena, ter 3. točke 13. člena),
3.	uporablja biocide na osnovi svinca, živega sreb-
ra, arzena in kloriranih ogljikovodikov (7. točka 7. člena, 6. točka 13. člena, 2. odstavek 19. člena, 3. odstavek 25. člena),	,
4.	gradi nove cisterne za skladiščenje naftnih derivatov (8. točka 7. člena),
5.	koplje gramoz (11. točka 7. člena, 10. točka 13. člena, 15. točka 19. člena, 10. točka 25. člena),
6.	gradi ponikovalnico za odpadno vodo (12. točka
7.	člena, 11. točka 13. člena, 16. točka 19. člena, 11. točka 25. člena),
7.	gradi nove vodnjake in povečuje črpanje iz podtalnice (13. točka 7. člena, 12. točka 13. člena, 16. točka 19. člena, 12. točka 25. člena),
8.	opravlja tranzitni promet z naftnimi derivati in nevarnimi snovmi v nasprotju določil. 1. odstavek 8. člena ter 14. in 20. člena,
9.	gradi čistilne naprave v nasprotju z določili 2. odstavka 10. člena, 16. člena, 2. odstavka 22. člena ter 28. člena,
10.	ne spelje odpadnih voda in prečiščeno industri-ske odpadne vode v javno kanalizacijo (3. odstavek 10. člena),
11.	gradi ponikovalnice za padavinsko vodo s strešnih površin in zelenic v nasprotju z 1. alineo 16. člena,
12.	gradi greznice in ponikovalnice za odpadno vodo ter odprta gnojišča (6. točka 10. člena, 16. člen,
5.	točka 22. člena in 28. člen),
13.	ne uredi gnojišča tako, da ni nevarnosti pronicanja in prelivanja gnojnice v podtalno vodo (8. točka 10. člena),
14.	gra'di skladišča nafte, tekočih naftnih derivatov ir. nevarnih snovi v nasprotju z določili 12. člena, 18. člena in 24. člena,
15.	organizira gradbišča v nasprotju z določili 5. točke 19. člena in 5. točke 25. člena,
16.	gradi delavnice in ploščadi za popravilo strojev v nasprotju z določili 7. točke 19. člena in 6. točko 25. člena,
17.	gradi skladišče naftnih derivatov v nasprotju z
8.	točko 19. člena in 7. točko 25. člena,
18.	ne organizira odvoza odpadnih olj (9. točka 19. člena),
19.	ne priključi začasnih sanitarnih objektov gradbišča na kanalizacijo (11. točka 19. člena),
20.	ne ukine obstoječe greznice in se priključi na javno kanalizacijo (3. točka 22. člena),
21.	odlaga odpadke ali ne sanira odlagališč odpadkov v predpisanem roku (7., 13., 19. in 25. člen),
22.	ne prijavi skladišča nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi v predpisanem roku (35. člen),
23.	če dobavitelj ne postopa v skladu z odlokom (36. člen).
Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje za prekrške tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe za dejanje iz 1. odstavka tega člena ali če dovoli priključek že zgrajene stavbe, ki nima možnosti priključka na javno kanalizacijo v nasprotju z določili 11. člena, 17. člena, 23. člena in 29. člena.
39.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki:
1.	gradi stanovanjsko ali gospodarsko stavbo v pasu, kjer gradnja ni dovoljena (2. točka 7. člena, 2. točka 13. člena),
2.	adaptira stanovanjsko ali poslovno stavbo ali gradi nadomestno gradnjo v nasprotju z določili 3. točke 7. člena in 3. točke 13. člena,
3.	uporablja biocide na osnovi svinca, živega srebra, arzena, in klorirnih ogljikovodikov (7. točka 7. člena, 6. točka 13. člena, 2. točka 19. člena in 2. točka 25. člena),
4.	gradi nove cisterne za vskladiščenje naftnih derivatov (8. točka 7. člena),
5.	koplje gramoz (11. točka 7. člena, 10. točka 13. člena, 15. točka 19. člena in 10. točka 25. člena),
6.	gradi ponikovalnice za odpadno vodo v nasprotju z 12. točko 7. člena, 11. točka 13. člena, 16. točka 19. člena in 11. točka 25. člena,
7.	gradi nove vodnjake in povečuje črpanje iz podtalnice (13. točka 7. člena, 12. točka 25. člena),
8.	ne spelje odpadnih voda v javno kanalizacijo
(3. točka 10. člena, 16. člen),	/
9.	ne ukine obstoječe greznice in se ne priključi na javno kanalizacijo v 6 mesecih po njeni zgraditvi (5. točka 10. člena, 16. člen, 3. točka 22. člena, 28. člen),
10.	gradi greznice in ponikovalnice z odpadno vodo ter odprta gnojišča (6. točka 10. člena, -16. člen, 5. točka 22. člena, 28. člen),
11.	ne uredi gnojišča tako, da ni nevarnosti pronicanja in prelivanja greznic v podtalno vodo (8. točka 10. člena, 16. člen),
12.	gradi skladišče nafte, tekočih derivatov in nevarnih snovi v nasprotju z določili 12. člena, 18. člena, 24. člena in 30. člena,
13.	gradi ponikovalnico za padavinsko vodo s strešnih površin in zelenic v nasprotju z določili 1. alihee 16. člena in 8. točka 22. člena,
14.	odlaga odpadke ali ne sanira odlagališča odpadkov v predpisanem roku (7., 13., 19. in 25. člen),
15.	ne prijavi skladišča nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi v predpisanem roku (35. člen).
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40.	člen
Samoupravne interesne skupnosti katerih področje dela zajema ta odlok in druge asociacije združenega dela, krajevne skupnosti in občani, pripravljajo in sprejemajo sanacijske programe ir. programe varovanja na zavarovanih območjih vodnih virov ter skrbe za njihovo realizacijo.
Za izvrševanje sprejetih programov sklenejo zainteresirani samoupravne sporazume, s katerimi določijo nač^n zbiranja sredstev in namen njihove porabe.
Predlogi sanacijskih programov in programov varovanja morajo biti sprejeti najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka.
če sanacijski programi niso sprejeti v določenem roku, sprejme Skupščina mesta Ljubljane z začasnim odlokom način in roke saniranja obstoječih objektov, ki niso v skladu z določili tega odloka.
41.	člen
Sanacijska dela v najožjem varstvenem pasu morajo biti izvršena v enem letu, v ožjem varstvenem pasu pa v treh letih, v ostalih varstvenih pasovih pa skladno z etapami določenimi po sprejetju sanacijskih programov.
42.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka upravlja Uprava za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
43.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha* veljati odlok o zaščitnem pasu Mestnega vodovoda MLO Ljubljana (Uradni list LRS, št. 3/55).
44.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-ner^ listu SRS.
St. 324-2/77
Ljubljana, dne 15. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1178.
Na podlagi 4. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-109/67) ter v skladu z 21. in 124. členom statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-203/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 36. seji zbora združenega dela dne 15. septembra 1977 in na 37. seji zbora občin dne 15. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane za določitev varstvenega območja črpališča Iški Vršaj in za razširitev varstvenega območja črpališča Črnuče—Jarški brod
1.	člen
Odlok o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28/72) se v 5. členu dopolni z novim odstavkom, ki se glasi:
»Za določitev in zaščito varstvenega območja vodnega črpališča Iški Vršaj in za razširitev varstvenega območja vodnega črpališča Črnuče—Jarški Brod se urbanistični program za območje mesta Ljubljane vskladi z dokumentacijo, ki jo je Ljubljanski urbanistični ^avod izdelal pod številko projekta 1997 — maja 1977.
2.	člen
Vsa območja navedena v tem odloku se smatrajo za zavarovana zemljišča v smislu 2. točke 24. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, Št. 16-109/67) in so zato vsi posegi znotraj teh varstve-
nih območij dopustni le v skladu z »Odlokom o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepi za zavarovanje voda«.
3.	člen
Dokumentacija, ki opredeljuje to spremembo in dopolnitev, je na vpogled pri upravnih organih skupščin občin in mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem, pri Upravi za inšpekcijske službe, pri Geodetski upravi mesta Ljubljane ter pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 324-4/77
Ljubljana, dne 15. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1179.
Na podlagi 7. in 155. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter v skladu z 21. in 124. členom statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 36. seji zbora združenega dela dne 15. septembra 1977 in na 37. seji zbora občin dne 15. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju
Generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane za določitev oziroma razširitev varstvenega območja vodnih virov Šentvid—Kleče in Hrastje
1.	člen
Odlok o sprejetju Generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) se v 1. točki 3. člena dopolni z novim odstavkom, ki se glasi:
»Za določitev in zaščito varstvenih območij vodnih virov Šentvid—Kleče in Hrastje se plan funkcionalne členitve površin — nezazidljive površine uskladi z dokumentacijo, ki jo je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. projekta 1997 — maj 1977«.
2.	člen
Vsa območja navedena v tem odloku se smatrajo za zavarovana zemljišča v smislu 2. točke 24. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-109/67) in so zato vsi posegi znotraj teh varstvenih območij dopustni le v skladu z »Odlokom o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepi za zavarovanje voda«.
3.	člen
Dokumentacija, ki opredeljuje to spremembo in
dopolnitev generalnega plana, je na vpogled pri uprav-
nih organih skupščin občin in mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem, pri Upravi za inšpekcijske službe, pri Geodetski upravi mesta Ljubljane ter pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe, Skupščina mesta Ljubljane.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 324-3/77
Ljubljana, dne 15. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1130.
Na osnovi 7. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), ter v skladu z 21. in 124. členom statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 36. seji zbora združenega dela dne 15. septembra 1977 in na 37. seji zbora občin dne 15. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane za razširitev glinokopa BP — 9 v Črnučah
/
»	1. člen
Odlok o sprejetju Generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) sc dopolni tako, da se v 1. točki 3. člena doda nov odstavek, ki se glasi: »Za potrebe razširitve glinopoka BP-9 v Črnučah, se plan funkcionalne členitve nezazidljivih površin vskladi z dokumentacijo, ki opredeljuje navedeno razširitev. Tako spremenjen plan funkcionalne členitve nezazidljivih površin je upoštevati tudi pri točki 5. tega člena.«
2.	člen
Dokumentacijo s pravilnikom, ki opredeljuje spremembo iz drugega odstavka prvega člena tega odloka je pod naslovom »Razširitev glinokopa Opekarne v Črnučah BP-9« izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v januarju 1977 pod številko projekta 2098/75.
3.	člen
Dokumentacija iz drugega člena tega odloka je na vpogled pri upravnih organih Skupščine občine Ljubljana Bežigrad. Skupščine mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem, pri Upravi za inšpekcijske službo, pri Geodetski upravi mesta Ljubljane in pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe.
\
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-9/77
Ljubljana, dne 15. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1181.
Na osnovi 7. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), ter v skladu z 21. in 124. členom statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na svoji 36. seji zbora združenega dela dne 15. septembra 1977 in na 37. seji zbora občin dne 15. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o sprejetju Generalnega piana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane za spremembo namembnosti površin za potrebe visokega šolstva in inštitutov v vzhodnem delu zazidalnega otoka B>f-2
1.	člen
Odtok o sprejetju Generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta J,jubijane (Glasnik, št. 6/66) se spremeni tako, da se v 2. točki 3. člena doda nov odstavek, ki se glasi:
»Za potrebe visokega šolstva in inštitutov, se plan funkcionalne členitve zazidljivih površin vskladi z dokumentacijo, ki opredeljuje spremembo namembnosti površin. Tako spremenjen plan funkcionalne členitve zazidljivih površin je upoštevati pri tretjem odstavku tega člena.«
2.	člen
Dokumentacija, ki opredeljuje spremembo na-mebnosti površin iz drugega odstavka prvega člena tega odloka je pod naslovom »Predlog spremembe namembnosti GUP za del zazidalnega otoka BM-2 (območje med Allendejevo ulico, servisno cesto, Vojkovo ulico in predvideno peš povezavo BS-3 — BI-2« izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v februarju 1977.
3.	člen
Površine za potrebe visokega šolstva in inštitutov zajemajo zemljišča s parcelnimi številkami: 455, 456, 457, 458, 459, 460, 461, 462, 463, 464, 465, 466, 468, 834 in 447 vse k. o. Brinje.
Gradnja na teh površinah se ureja neposredno z lokacijsko tehnično dokumentacijo.
4.	člen
Dokumentacija iz drugega člena tega odloka'je na vpogled pri upravnih organih Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, Skupščine mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem, pri Upravi za inšpekcijske službe, pri Geodetski upravi mesta Ljubljane in pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-10/77
Ljubljana, dne 15. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1182.
Na osnovi 7. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), ter v skladu z 21. in 124. členom statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na svoji 36. seji zbora združenega dela dne 15. septembra 1977 in na 37. seji zbora občin dne 15. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o sprejetju Generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane za spremembo namembnosti
zelenih in obdelovalnih površin v površine za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejavnosti — za zazidalni otok MS 8-4 Zgornji Kašelj
1.	člen
Odlok o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) se spremeni tako, da sc v 2. točki 3. člena doda nov odstavek, ki se glasi:
»Za potrebe stanovanjske graditve se plan funkcionalnih členitev zazidljivih površin uskladi z dokumentacijo, ki opredeljuje spremembo namembnosti površin«.
Tako spremenjeni plan funkcionalne členitve zazidljivih površin je upoštevati pri tretjem odstavku tega člena.
2.	člen
Dokumentacijo, ki opredeljuje spremembo namembnosti površin iz drugega odstavka prvega člena tega odloka je pod naslovom »predlog za dopolnitev GUP (sprememba namembnosti površin) na območju Zgornjega Kašlja, občina Moste-Polje« izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v juniju 1977 pod številko projekta 2269/S-77.
3.	člen
Gradnja na območju novega zazidalnega otoka z oznako MS 8-4 se ureja z zazidalnim načrtom.
4.	člen
' Dokumentacija iz drugega člena tega odloka je na vpogled pri upravnih organih Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, Skupščine mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem pri Upravi za inšpekcijske službe, pri Geodetski upravi mesta Ljubljane in pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe.	.	•••
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-8/77
Ljubljana, dne 15. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1183.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) ter 17. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 36. seji zbora združenega dela dne 15. septembra 1977 in na 37. seji zbora občin dne 15. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane — za nadzidavo objekta Gregorčičeva 27 na območju zazidalnega otoka CO-1/9
1.	člen
V 2. odstavku 1. člena odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 39/67), se izloči, zemljišče s pare. št. 283 k. o. Gradiško predmestje, na katerem stoji stavba Gregorčičeva 27, iz območja zazidalnega otoka CO-1/9.
2.	člen
Za izločeno zemljišče iz 1. člena tega odloka ne velja splošna prepoved graditve ter prepoved parcelacije zemljišč, zato se ustrezno popravi tudi grafični prikaz iz 4. člena cit. odloka.
3.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-6/77
Ljubljana, dne 15. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1184.
Na podlagi 1. alinee 6. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) ter 17. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 36. seji zbora združenega dela, dne 15. septembra 1977 in na 37. seji zbora občin, dne 15. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi območij za katere se izdelajo zazidalni načrti za nadzidavo objekta Gregorčičeva 27, na območju zazidalnega otoka CO-1/9
1.	člen
V 2. odstavku 1. člena odloka o določitvi območij za katera se izdelajo zazidalni načrti (Glasnik, št. 39/ 67) se izloči iz območja zazidalnega otoka CO-1/9 zemljišča s pare. št. 283 k. o. Gradiško predmet j e, na katerem stoji stavba Gregorčičeva 27.
2.	člen
Za izločeno zemljišče iz 1. člena tega odloka se ne izdela zazidalni načrt, zato se ustrezno popravi tudi grafični prikaz območij iz 2. člena cit. odloka.
3.	člen
Izločeno območje iz 1. člena tega odloka se ureja na podlagi lokacijsko tehnične dokumentacije, ki jo je pod številko LD 22156/77 izdelal v avgustu 1377 Ljubljanski urbanistični zavod.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-7/77
Ljubljana, dne 15. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1185.
Na podlagi 49. člena zakona o srednjem šolstvu in
4.	člena pravilnika o organizaciji in izvajanju izobraževanja odraslih v srednjih šolah ter 36. in 124. člena statuta mesta Ljubljane, je Skupščina mesta Ljubljane na 36. seji zbora združenega dela dne 15.' septembra 1977 in 37. seji zbora občin dne 15. septembra 1977 sprejela
SKLEP
o soglasju k ustanovitvi enot za izobraževanje odraslih pri Tehniški šoli za kemijsko, metalurško in papirno stroko, Ljubljana, Aškerčeva 7/1
1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje, da se pri Tehniški šoli za kemijsko, metalurško in papirno stroko, Ljubljana, Aškerčeva 7/1 ustanovi:
—	dislocirana enota za izobraževanje odraslih za poklic metalurški tehnik pri Tehniški kemijski šoli v Rušah za potrebe Tovarne dušika v Rušah;
—	dislocirana enota za izobraževanje odraslih za poklic kemijski procesničar pn Izobraževalnem centru Cinkarne v Celju za potrebe Cinkarne;
—	dislocirana enota za izobraževanje odraslih za poklic kemijski laborant, kemijski procesničar in pri-pravljalec kemikalij pri Revirski delavski univerzi Trbovlje, za potrebe organizacij združenega dela na področju Skupščin občin Trbovlje in Hrastnik in
—	dislocirana enota za izobraževanje odraslih za poklic plastikar pri Tovarni »Piama« v Ilirski Bistrici za potrebe tovarne.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-8/77
Ljubljana, dne 15. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1186.
Na podlagi 49. in 50. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74), 8. člena Zakona o poklicnem izobraževanju, 36. in 124. člena statuta mesta Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 36. seji zbora združenega dela dne 15. septembra 1977 in 37. seji zbora občin 15. septembra 1977 sprejela v
SKLEP
o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka šole za farmacevtske tehnike šolskega zdravstvenega centra Ljubljana, pri Zdravstveni šoli Maribor
1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi dislociranega oddelka šole za farmacevtske tehnike Šolskega zdravstvenega centra Ljubljana, pri Zdravstveni šoli Maribor.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-7/77
Ljubljana, dne 15. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1187.
Na podlagi 49. in 50. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74), sklepa zbora delovnih ljudi gimnazije Poljane z dne 31. marca 1977 ter 36. in 124. člena statuta mesta Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 36. seji zbora združenega dela dne 15. septembra 1977 in 37. seji zbora občin dne 15. septembra 1977 sprejela
SKLEP
o soglasju k preimenovanju gimnazije Poljane,
Ljubljana
1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k preimenovanju gimnazije Poljane, Ljubljana v Gimnazijo Vide Janežič — Poljane.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-6/77
Ljubljana, dne 15. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1188.
Na podlagi 17. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) in 173. člena gta-tuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 36. seji zbora združenega dela dne 15. septembra 1977 na 37. seji zbora občin dne 15. septembra 1977 in na 36. seji družbenopolitičnega zbora dne 15. septembra 1977 sprejela
SKLEP
o izvolitvi sodnikov porotnikov občinskega sodišča I v
Ljubljani
Za sodnike porotnike občinskega sodišča I v Ljubljani se izvolijo: Bajič Vera, Baloh Janez, Blejec Mojca, Braučič Maks, Brumen Maks, Cimperman Majda, Cernej Saša, Dimnik Stanislava, Dernovšek Pavla, Djurič Uroš, Gaspari Peter, Grošelj Viko, Habič Franc, Hafner Valerija, Hlade-Zore Duša, Hladnik Marjan, Izlakar Majda, Jagodic Andrej, Jančič Vid, Jerše Karel, Keber Dušan, Klančar Jožica, Kocjan Mirko, Ko-mavli Simon, Kranjc Terezija, Lekše Marta, Lužič Jože, Maraž Milka, Marc Jože, Maček Moj mir, Marcon Marjeta-Ana, Mohar Ana, Novak Cveto, Oslakovič Pavla, Osterman Franc, Pečaver Vida, Perič Veselin, Pogačar Stanislav, Pogačnik Jože, Prelesnik Alojz, Roz-bavd Rihard, Selan Peter, Selan Franc, Simnič Drago, Šubic Valerija, Tramšek Metka, Turk Edo, Modec Marija.
St. 111-20/77
Ljubljana, dne 15. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1189.
Na podlagi 17. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 36. seji zbora združenega dela dne 15. septembra 1977, na 37. seji zbora občin dne 15. septembra 1977 in na 36. seji družbenopolitičnega zbora dne 15. septembra 1977 sprejela
SKLEP
o izvolitvi sodnikov porotnikov občinskega sodišča II v Ljubljani
Za sodnike porotnike občinskega sodišča II v Ljubljani se izvolijo: Baričevič Vida, Belič Viljem, Božnar Srečko, Burnik Jože, Buser Stanko, Centa Alojz, Ceglar Vinko, Cotman Karel, Cvar Ruth, Čop Janez, Čuček Pavla, Demšar Vinko, Dobravec Veronika, Dolinar Pavel, Drnovšek Jože, Držanič Jože, Furlan Rudi, Glavič Monika, Godec Alojz, Gombač Bruno, Gorjup Branko, Gorjup Vera, Seme Darja, Guleski Kiro, Gumilar Alojz, Habič Avgust, Hunski Jože, Janc dr. Miha, Jereb Janez, Jerele Jože, Kestner Darinka, Klobučar Josip, Kocijan Marko, Korce Anton, Kos Nuša, Košar Elza, Kuštrin Igor, Laboda Vera, Leben Ludvik, Ličen Karel, Ložar Frane, Macanovič Dimitrije, Mandeljc Stana, Marcon Jasto, Maroša Drago, Maton Jožica, Miserit Marjan, Mladenič Marjan, Mlakar Olga, Mole Dušan, Novak Jože, Pajenk Franček, Paravinja
Dušan, Pavletič Cveta, Pencelj Miroslav, Petelin Ernest, Petrič Jože. Pirjevec Ljuba, Pistotnik Viktor, Pizzulih Rudi, Pohl Dušan, Pračun Kristina, Prek Mirko, Purkart Janez, Repar Zvonka, Roš Ivan, Rozina Avguštin, Saksida Jože, Simončič Ivan, Snoj Peter, Sodja Albina, Starec Alojz, Stele Andreja, Valant Vera, Zalar Emil, Zatler Nikolaj, Zbačnik Ana, Zdešar Milan, Zdešar Pavel, Zgonce Lado, Zupan Silva, Žgajnar Vida, Žužek Janez.
St. 111-33/77
Ljubljana, dne 15. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1190.
Na osnovi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter v skladu z 42. členom odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 268. seji dne 4. oktobra 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi urbanistične dokumentacije, ki
ponazarja predlog spremembe in dopolnitve
generalnega piana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane — za gradnjo VVZ in trgovine v Sp. Hrušici — MS 111
1
Javno se razgrne urbanistična dokumentacija, ki ponazarja predlog za spremembo in dopolnitev GUP (Glasnik, št. 6/66) za gradnjo VVZ in trgovine v Sp. Hrušici — MS 111.
2
Dokumentacijo iz prejšnje točke tega sklepa je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. projekta 2358/77 v septembru 1977.
3
Navedena dokumentacija bo javno razgrnjena zaradi zbiranja pripomb občanov in organizacij v atriju Magistrata, Mestni trg 1, v prostorih SOb Ljubljana Mostc-Polje, Proletarska cesta 1, ter v prostorih Krajevne skupnosti Hrušica—Fužine, Kulturni dom, Pot do šole za v času od 15. oktobra do 14. novembra 1977.
St. 953/1-1977
Ljubljana, dne 4. oktobra 1977.
Predesdnik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Albin Vengust 1. r.
BREŽICE
1191.
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73)- in statuta krajevne skupnosti Velika Dolina ter na predlog zbora krajanov naselja Ponikve z dne 23. septembra 1977 je svet krajevne skupnosti Velika Dolina na svoji seji dne 17. avgusta 1977 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbd krajevnega samoprispevka na območju naselja Ponikve, krajevna skupnost Velika Dolina
1.	člen
Za območje naselja Ponikve v krajevni skupnosti Velika Dolina se razpiše referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za modernizacijo ceste skozi naselje Ponikve.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za čas od 1. 11. 1977 do 30. 4. 1978.
3.	člen
Referendum bo v nedeljo dne 23. oktobra 1977 na glasovalnem mestu, ki ga bo določila komisija za izvedbo referenduma.
4.	člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki stalno prebivajo na območju naselja Ponikve v krajevni skupnosti Velika Dolina v naslednjih določenih zneskih:
1. Znesek 10.000 din:	4. Znesek 5.000 din:
Bajs Jože	Kuhar Janez
Biščanič Andrej	Rostohar Jože
Gajski Stanko	Sinko Alojz 6a
Kuhar Ivan	Sinko Andrej
2. Znesek 8.000 din:	5. Znesek 4.000 din:
Galič Franc	Bašič Miha
Heimbring Anton	Ogrinc Jožefa
Heimbring Jože	Rostohar Martin
Kodrič Martin	Rostohar'Janez
Kunar Miha	Sinko Alojz 15
Matkovič Franc	Sinko Jože
Prišel Jože	Sinko Miha
Sinko Milan	Škofij anc Jože
Tomše Milan	Vogrin Alojz
Vogrin Stanko 3. Znesek 7.000 din: Kuhar Stanko Rostohar Branko	Zobarič Ivan
5.	člen
Določene denarne zneske v 4. členu tega sklepa so zavezanci dolžni vplačati do 30. 4. 1978.
6.	člen
Za oprostitev krajevnega samoprispevka veljajo določbe 10. člena zakona o samoprispevku.
7.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva bodo namenska sredstva za izključno izvajanje modernizacije ceste skozi naselje Ponikve in se bodo zbirala na žiro računu krajevne skupnosti Velika Dolina.
8.	člen
Pravico glasovanja imajo vsi krajani naselja Ponikve, ki so vpisani v splošni volilni imenik.
9.	Člen
Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah
delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in se nanašajo na družbeno politični zbor.
Komisija za izvedbo referenduma vodi referendum, ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma,
10.	člen
Izid glasovanja na referendumu se objavi v Uradnem listu SRS.
11.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in kra- • jani neposredno in 'tajno z glasovnico na kateri je naslednje besedilo:
Glasovnica
Za referendum dne 23. 10. 1977 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za financiranje' modernizacije ceste skozi naselje Ponikve v krajevni skupnosti Velika Dolina.
Samoprispevek se uvaja za čas od 1. 11. 1977 do 30. 4. 1978 v določenih zneskih, ki jih je določil in sprejel zbor krajanov naselja Ponikve na svojem sestanku dne 23. 9. 1977.
Inkasiranjc bo vršil blagajnik odbora za izvedbo mod-rnizacije ceste.
Glasujem
»ZA«	»PROTI*
Zig
Glasovalec Izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI« če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
CELJE
1192.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na seji, dne 21. septembra 1977 sprejel
SKLEP
o Javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Otok v Celju (gradnja doma upokojencev)
1
Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Otok v Celju (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt). Zazidalni načrt je grafično ponazorjen v dokumentaciji št. 186/77, ki jo je v mesecu septembru 1977 izdelal Razvojni center Celje.
2
Zazidalni načrt bo javno razgrnjen v prostorih oddelka za gradbene, gospodarske in splošne zadeve občine- Celje in v prostorih sveta krajevne skupnosti Karel Destovnik Kajuh v Celju.
3
Pripombe k zazidalnemu načrtu lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter organi.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
St. 351-469/1977-2
Celje, dne 21. septembra 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič L r.
12. člen
GROSUPLJE
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Velika Dolina.
13.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, o njegovi vsebini so pa bili seznanjeni zavezanci v pismeni obliki prfcd sklicem zbora, ki je bil 23. 9. 1977, ko je bil sklep sprejet.
14.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS.
Velika Dolina, dne 30. septembra 1977.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Velika Dolina
Stanko Klemenčič 1. r.
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Velika Dolina
Stanko Gajski 1. r
1193.
Na podlagi 144. člena ustave SRS ter v skladu z 242. in 243. členom zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) sklepamo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za sofinanciranje nalog ljudske obrambe
1.	člen
Podpisniki tega sporazuma bomo v obdobju od 1.
1.	1977 do 31. 12. 1980 združevali sredstva za sofinanciranje skupnih nalog ljudske obrambe po programih, za katere se vsako leto posebej dogovorimo in določimo višino potrebnih sredstev za njihovo izvršitev.
2.	člen
Programi, za katere podpisniki združujemo sredstva po tem sporazumu obsegajo naloge ljudske ob-
rambe krajevnih skupnosti ter naloge in potrebe ljudske obrambe, ki so širšega pomena v občini in pokrajini (v nadaljnjem besedilu: skupne in splošne potrebe ljudske obrambe).
Te programe predlaga in ovrednoti za vsako leto posebej svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na podlagi srednjeročnega programa ljudske obrambe, ki je sestavni del družbenega plana občine.
3.	člen
Podpisniki samoupravnega sporazuma združujejo sredstva za skupne ih splošne potrebe ljudske obrambe s prispevkom iz dohodka v skladu s 110. členom zakona o združenem delu.
O višini in načinu obračunavanja prispevka za skupne in splošne potrebe ljudske obrambe se podpisniki vsako leto dogovorimo z aneksom, ki ga za vsako leto posebej predlaga svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Prispevek se akontira iz tekočega dohodka. Med letom plačujemo podpisniki mesečne akontacije v višini 1 dvanajstine obveznosti.
4.	člen
Krajevne skupnosti bodo na podlagi tega sporazuma združena sredstva koristile za financiranje naslednjih svojih nalog ljudske obrambe:
a)	za vzgojo in urjenje enot in štabov teritorialne obrambe;
b)	za opremo in usposabljanje enot in štabov civilne zaščite;
c)	za organizacijo in vzdrževanje alarmnega sistema;
d)	za usposabljanje in opremljanje organov ljudske obrambe v miru in vojni;
e)	za obrambno vzgojo in usposabljanje prebivalstva.
5.	člen
V občini se bodo na podlagi tega samoupravnega sporazuma združena sredstva koristila za financiranje naslednjih nalog ljudske obrambe, ki so širšega pomena:
a)	za organizacijo pouka in vaj enot teritorialne obrambe, nabavo učil in vzgojo učnega osebja;
b)	za skladiščenje in vzdrževanje opreme in oborožitve teritorialne obrambe;
c)	za vzgojo mladine, ki prostovoljno vstopa v enote teritorialne obrambe;
d)	za organizacije pouka in vaj štabov in enot civilne zaščite, nabavo učil in vzgojo učnega osebja;
c) za opremljanje štabov in enot civilne zaščite;
f)	za obrambno vzgojo in usposabljanje prebival-stva ter za usposabljanje učnega osebja in nabavo učnih pripomočkov za pouk delovnih ljudi in občanov;
g)	za sodelovanje pri izdajanju publikacij ljudske obrambe:
h)	za sofinanciranje obrambnih priprav pokrajinskega odbora In pokrajinskega štaba teritorialne obrambe.
6.	člen
Sredstva, ki jih podpisniki tega samoupravnega sporazuma združujemo za sofinanciranje skupnih in splošnih potreb ljudske obrambe se stekajo v sklad za financiranje obrambnih priprav, ki so skupnega pome-
na za občino in se lahko trošijo le za izvršitev nalog iz 4. in 5. člena tega sporazuma.
S sredstvi sklada za finaciranje obrambnih priprav, ki so skupnega pomena za občino upravlja svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Podpisniki:
IMP TOZD Livarna Ivančna gorica, Kovinostroj Grosuplje, Black & Decker Grosuplje, Lesnina TOZD Sinoles Ivančna gorica, Slovenijales TOZD Stolarna Dobrepolje, Motvoz in platno Grosuplje, Ljubljanske mlekarne TOZD Prašičereja, Kmetijska zadruga Videm, Dobrepolje, Kmetijska zadruga Stična, Veterinarska postaja Krim Grosuplje, Kmetijska zemljiška skupnost Grosuplje, Gozdno gospodarstvo TOZD obrat Grosuplje, SGP Grosuplje TOZD gradbena operativa, Samoupravna delovna skupnost SGP Grosuplje, Obrtno podjetje Instalacije Grosuplje, Avtoprevoz Ivančna gorica, Združeno trgovsko podjetje ABC Tabor Grosuplje, Knjigovodski biro Grosuplje, Gostinsko podjetje Polževo Grosuplje, SGP Grosuplje — TOZD Obrtna dejavnost, Lesnina TOZD splošno mizarstvo Grosuplje, Valjčni mlin Stična, Pekarna Grosuplje, Obrtno komunalno podjetje Univerzal Ivančna gorica. POZD Elektroservice Grosuplje, Samoupravna stanovanjska skupnost Grosuplje, Komunalno podjetje Grosuplje, Združenje obrtnikov Grosuplje; Hotel Turist — TOZD Motel Grosuplje, Rašica — TOZD 'Vltava Grosuplje, Rašica — TOZD Ambrus.
1194.
Na podlagi 2. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za sofinanciranje nalog ljudske obrambe, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki smo podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev za obdobje 1977 do 1980 sprejemamo
DODATEK
k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za sofinanciranje nalog ljudske obrambe
I
Podpisniki sprejemamo predlog programa, ki ga predlaga svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter se na tej osnovi sporazumemo, da bomo v letu 1977 sofinancirali naslednje naloge in v spodaj navedenih zneskih:
a)	za organizacijo pouka in vaj enot teritorialne obrambe, nabavo učil in vzgojo učnega osebja 165.000 dinarjev;
b)	za skladiščenje in vzdrževanje opreme in oborožitve teritorialne obrambe 721.000 din;
c)	za vzgojo mladine, ki prostovoljno vstopa v enote teritorialne obrambe 15.000 din;
d)	za opremo in usposabljanje enot in štabov civilne zaščite 190.000 din;
e)	za obrambno vzgojo in usposabljanje prebivalstva ter usposabljanje učnega osebja in nabavo učnih pripomočkov za pouk delovnih ljudi in občanov 95.000 dinarjev;
II
Podpisniki se sporazumemo, da bomo sreastva in drugega člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za sofinanciranje nalog ljudske obrambe plačevali iz dohodka, kot obračunska osnova pa bo služil bruto osebni dohodek po stopnji'0,4 °/o.
III
Sredstva za skupne in splošne potrebe ljudske obrambe, ki jih je potrebno združiti za naloge ljudske obrambe v letu 1977 kot so opredeljene v dodatku k samoupravnemu sporazumu znašajo: 1,186.000din.
Prispevek se akontira iz tekočega dohodka, ki ga bomo plačevali v mesečnih zneskih 1 šestine obveznosti za letošnje leto.
Podpisniki:
IMP TOZD Livarna Ivančna gorica, Kovinostroj Grosuplje, Black & Decker Grosuplje, Lesnina TOZD Sinoles Ivančna gorica, Slovenijales TOZD Stolarna Dobrepolje, Motvoz in platno Grosuplje, Ljubljanske mlekarne — TOZD prašičereja, Kmetijska zadruga Videm Dobrepolje, Kmetijska zadruga Stična, Veterinarska postaja Krim Grosuplje, Kmetijsko zemljiška skupnost Grosuplje, Gozdno gospodarstvo — TOZD Obrat Grosuplje, SGP Grosuplje — TOZD gradbena operativa, Samoupravna skupnost SGP Grosuplje, Obrtno podjetje Instalacije Grosuplje, Avtoprevoz Ivančna gorica, Združeno trgovsko podjetje ABC Tabor Grosuplje, Knjigovodski biro Grosuplje, Gostinsko podjetje Polževo Grosuplje, SGP Grosuplje — Obrtna dejavnost, Lesnina TOZD Splošno mizarstvo Grosuplje, Valjčni mlin Stična, Pekarna Grosuplje, Obrtno komunalno podjetje Univerzal Ivančna gorica Grosuplje, POZD Elektroservice Grosuplje, Samoupravna stanovanjska skupnost Grosuplje, Komunalno podjetje Grosuplje, Združenje obrtnikov Grosuplje, Hotel Turist— TOZD Motel Grosuplje, Rašica TOZD Vltava Šentvid, Rašica TOZD Ambrus.
1195.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni Ust SRS, št. 39/74) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Grosuplje za leto 1976
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Grosuplje za leto 1976, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Grosuplje.
2.	člen
Zaključni račun proračuna občine Grosuplje izkazuje:	din
—	dohodke	23,168.256,15
—	izdatke	23,028.861,60
—	presežek dohodkov
nad izdatki	139.394,55
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v znesku 139.394,55 din se prenese kot dohodek proračuna v letu 1977.
4.	člen
Zaključni račun rezervnega sklada občine Grosuplje izkazuje:
—	dohodke	1,170.610,19
—	izdatke	307.000,00
—	presežek dohodkov
nad izdatki	863.610,19
5.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 863.610,19 din se prenese kot dohodek sklada za leto 1977.
6.	člen
Neporabljena sredstva na posebnih računih se prenesejo kot dohodek teh računov za leto 1977.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-4/77
Grosuplje, dne 28. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
1196.
Na podlagi 2. odstavka 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 24. člena statuta krajevne skupnosti Stična je svet in zbor delegatov krajevne skupnosti Stična na seji dne 12. junija 1977 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje gradnje šolskega centra Ivančna gorica—Stična, za sofinanciranje gradnje trgovskega objekta v Stični in gradnjo komunalnih naprav po
letnem programu krajevne skupnosti Stična
1.	člen
Za celotno območje krajevne skupnosti Stična se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje gradnje šolskega centra Ivančna gorica—Stična in za sofinanciranje gradnje trgovskega objekta v Stični in za gradnjo komunalnih naprav po letnem programu krajevne skupnosti Stična.
2.	člen
S samoprispevkom bo zbranih 2,303.800 din sredstev, ki bodo uporabljena po naslednjem programu:
—	80 o/o ali 1,843.040 din za sofinanciranje gradnje šolskega centra Ivančna gorica—Stična.
10 °/o ali 230.380 din kot prispevek krajevne skupnosti trgovski delovni organizaciji za gradnjo trgovskega objekta v Stični.
—	10 »/o ali 230.380 din za gradnjo komunalnih naprav po letnem programu krajevne skupnosti Stična.
3.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1982. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Stična po stopnji:
—	2 Ve delovni ljudje iz razmerja v združenem delu in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov, vključno od nagrad in dela na domu ter upokojeni občani, ki prejemajo neto pokojnino nad 1E00 dinarjev,
—	1 °/o upokojeni občani, ki prejemajo neto pokojnino do 1500 dinarjev,
—	po stopnji 3 Vo zavezanci, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelekt valne storitve od osnov, od katerih se odmerja davek,
5 Vo delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti.
4.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevka tudi ne plačujejo:
—	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 100 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja,
—	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov,
—	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od opravljanja obrtnih 'in drugih gospodarskih dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov.
5.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska in sc bodo uprabljala izključno za sofinanciranje objektov iz 2. člena tega sklepa.
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, upravlja svet krajevne skupnosti Stična.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranimi sredstvi opravlja organ, ki ga imenuje / krajevna skupnost.
6.	člen
Referendum bo v nedeljo, 23. oktobra 1977 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih.
7.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani krajevne skupnosti Stična, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku ter zaposledi občani, mlajši od 18 let, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopdlitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik.
8.	člen
Za postopek o glasovanju za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma na območju krajevne skupnosti.
Glasovanja o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija.
9.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST STIČNA
Na referendumu dne 23. oktobra 1977 za uvedbo samoprispevka v denarju na območju krajevne skupnosti Stična za sofinanciranje gradnje šolskega centra Ivančna gorica—Stična, sofinanciranje gradnje trgovskega objekta v Stični in za gradnjo komunalnih naprav po letnem programu krajevne skupnosti Stična za dobo 5 let, od 1. 1. 1976 do 31. 12. 1982
glasujem
»ZA«	»PROTI«
žig
Delovni ljudje in občani izpolnijo glasovnico tako, da obkrožijo besedo 'ZA«, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI« pa, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo.
I.	0. člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Stična.
II.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS.
Predsednik sveta Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Slična krajevne skupnosti Stična
Lojze Ljubič 1. r.	Janez Šeme 1. r.
1197.
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 23, člena statuta krajevne skupnosti Šentvid pri Stični j c zbor delegatov krajevne skupnosti Šentvid pri Stični na svoji seji dne 20. septembra 1977 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na
območju krajevne skupnosti Šentvid pri Stični
1.	člen
Za celotno območje krajevne skupnosti Šentvid pn Stični se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje gradnje šolskih objektov v občini Grosuplje in sofinanciranje programa krajevne skupnosti Šentvid pri Stični.
2.	člen
S samoprispevkom bo zbranih 4,010.000 dinarjev sredstev, ki bodo uporabljena po naslednjem programu:	/
1.	50°/o, to je 2,005.000 dinarjev, za sofinaciranje gradnje šolskih objektov v občini Grosuplje;
2.	325.000 din za financiranje I. faze gradnje kanalizacije v Šentvidu pri Stični. Celotna investicijska
vrednost znaša 650.000 din. Razliko do celotne vrednosti del v anesku 325.000 din bosta prispevali Komunalna skupnost občine Grosuplje in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje.
3.	300.000 din za javno razsvetljavo in gradnjo trafopostaje po letnem programu krajevne skupnosti;
4.	300.000 din za modernizacijo dela občinske ceste Šentvid pri Stični—Zaboršt. Investicijska vrednost teh del je 1,000.000 din. Razliko v znesku 700.000 din bo prispevala Skupnost za ceste;
5.	480.000 din za zaporno plast na občinski cesti skozi Šentvid pri Stični v dolžini 2 km in za modernizacijo občinske ceste Sv. Rok — železniška postaja Šentvid pri Stični. Razliko do celotne investicijske vrednosti, ki je ocenjena na 1,600.000 din, v znesku 1,120.000 din bo pokrila Skupnost za ceste.
6.	600.000 din za modernizacijo krajevnih poti po letnem programu krajevne skupnosti.
3.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1. 11. 1977 do 31. 10. 1982. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Šentvid pri Stični
—po stopnji 2 "'o od naslednjih osnov:
a)	delovni ljudje iz razmerja v združenem delu in delavci pri zasebnih delodajalcih od osebnih dohodkov,
b)	upokojeni občani od neto pokojnin,
—	po stopnji 5 °/o delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti;
—	po stopnji 3 °/o občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtno in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske pravice do osnov, od katerih se plačuje davek.
x	4. člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevka tudi ne plačujejo:
1.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 1.500 din mesečno;
2.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 100 dinarjev na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja;
3.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti, za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov.
5.	člen
Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po členu 151. zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, Št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
6.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva in se stekajo na poseben račun krajevne skupnosti, uporabljala pa se bodo izključno za izvajanje programa del, navedenih v 2. členu tega sklepa.
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom upravlja svet krajevne skupnosti.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja organ, ki ga imenuje krajevna skupnost.
7.	člen
Referendum bo v nedeljo, 16. oktobra 1977 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih bo določila volilna komisija.
8.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani krajevne skupnosti Šentvid pri Stični, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku. Pravico glasovanja imajo tudi zaposleni občani, mlajši od 18 let, stanujoči v krajevni skupnosti Šentvid pri Stični, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik.
9.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in se nanašajo na družbenopolitični zbor.
Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma na območju krajevne skupnosti.
Glasovanja o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija.
10.	člen
Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
11.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Šentvid pri Stični
Na referendumu dne 16. 10. 1977 za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje gradnje šolskih objektov v občini Grosuplje in sofinanciranje programa krajevne skupnosti Šentvid pri Stični za dobo 5 let, od 1. 11. 1977 do 31. 10. 1982
glasujem
»ZA« •	»PROTI«
žig
Delovni ljudje in občani izpolnijo glasovnico tako, da obkrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI« pa, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo.
12.	člen
Sredstva za izvedbo refrenduma zagotovi krajevna skupnost Šentvid pri Stični.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS.
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Šentvid pri Stični
Cop Emil L r.
IDRIJA
1198.
Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za naselje Godovič
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za naselje Godovič, ki ga je izdelal Atelje za projektiranje pri QKP Idrija pod št. 028/77.
2.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občaftom in organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pri upravnem organu Skupščine občine Idrija, ki je pristojen za zadeve urbanizma.
3.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil 2. odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju Izvršni svet Skupščine občine Idrija.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri medobčinskem inšpektoratu skupščin občin Idrija, Logatec in Vrhnika.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-3/77
Idrija, dne 20. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r.
1199.
Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za predel Cegovnica v Idriji
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za predel Cegovnica v Idriji, ki ga je izdelal Atelje za projektiranje pri OKP Idrija pod št. 082/76.
2.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pri upravnem organu Skupščine občine Idrija, pristojnem za urbanizem.
3.	člen
Manjše odmike od zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določb 2. odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju Izvršni svet Skupščine občine Idrija
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri medobčinskem inšpektoratu občin Idrija, Logatec in Vrhnika.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/76
Idrija, dne 20. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija ,
Cveto Šulgaj 1. r.
1200.
Na podlagi 2. odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. septembra 1377 sprejela
ODLOK
o obveznem prispevku za financiranje temeljnih nalog programa skupnosti za varstvo pred požarom občine Idrija v letu 1977
1.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni ljudje,'ki z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, plačujejo prispevek v skladu z določbami tega odloka.
2.	člen
Prispevek se plačuje iz dohodka po stopnji 0,11 %> od bruto osebnih dohodkov.
Obveznosti iz prejšnjega odstavka se obračunavajo iz tekočega dohodka ob vsakokratnem obračunu osebnih dohodkov.
3.	člen
Zbrana sredstva skupnost uporablja za kritje s programom določenih potreb.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 420-16/77
Idrija, dne 20. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
1201.
Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko graditev v območju zazidalnega načrta za naselje Črni vrh
1.	člen
Za pospeševanje stanovanjske izgradnje v Črnem vrhu in pridobitev zemljiških površin, ki so potrebne za stanovanjsko graditev ter komunalno ureditev zemlje po zazidalnem ngčrtu za naselje Crni vrh (Uradni list SRS, št. 27/76), preidejo nezazidana stavbna zemljišča, ki ležijo znotraj tega območja v družbeno lastnino.
2.	člen
Zemljišča, ki jih zajema zazidalni načrt imajo naslednje zemljiško knjižne in katastrske označbe ter ležijo v k. o. Crni vrh:
Pare. št. 37a/l njiva, 1904 m1’, pare. št. 378/2 travnik 333 m- vi. ^St. 286 k. o. Crni vrh last Kavčič Franca, Kavčič Petra oba Črni vrh št. 12 in Kavčič Berte, Crni vrh št. 69.
Pare. št. 230 njiva, 117 m2 vi. št. 9Q k. o. Crni vrh last Rupnik Dominika Črni vrh št. 93.
Pare. št. 512 njiva 62 nV vi. št. 200 k. o. Crni vrh last Homovec Ivana Crni vrh št. 7.
Pare. št. 383/1 njiva 965 m2, pare. št. 383/3 travnik 1804 m-’ last Pagon Cirila Crni vrh št. 83.
Pare. št. 239/3 njiva 454 m2, pare. št. 239/1 travnik 2057 m2, pare. št. 239/2 njiva 1659 m2 vi. št, 296 k. o. Crni vrh last Rudolf Pavle Črni vrh št. 91.
Pare. št. 372/1 travnik 871 m2, pare. št. 380 njiva 1811 m2, pare. št. 379 travnik 197 m2 vi. št. 351 k. o. Crni vrh last Kavčič Marije Crni vrh št. 53.
Pare. št. 405/1 njiva 6218 m-', pare. št. 405/4 travnik 305 m-‘ vi. št. 321 k. o. Črni vrh last Raznožnik Marije Crni vrh št. 2.
Pare. št. 372/2 travnik 490 m2 in njiva 118m2 last Rupnik Franca Črni vrh št. 90.
Pare. št. 382/1 travnik 4715 m2, pare. št. 381/1 njiva 1392 m2 pare. št. 382/6 njiva 680 m2 in travnik 191 m2, pare. št. 381/3 njiva 173 m2, pare. št. 382/16 travnik 62 m2 k. o. Crni vrh last Cociani Frančiške, Gorica Via Boschetto št. 29 Italija.
' Pare. št. 282/15 travnik 654 m2 It. o. Crni vrh last Skvarča Ivana Crni vrh št. 94.
Pare, št. 371/2 njiva 483 m2, pare. št. 371/3 travnik 266 m2, pare. št. 371/4 njiva 1200 m* in travnik 110 m* pare. št. 367/4 travnik 293 m2 k. o. Crni vrh, last Lampe Ivana Crni vrh št. 72. 3
3.	člen
Z dnem ko stopi v veljavo ta odlok, preneha lastninska pravica na zemljiščih iz prejšnjega člena ter na teh nepremičninah pridobi pravico uporabe občina Idrija.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-19/77
Idrija, dne 20. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Sulgaj L r.
1202.
Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko graditev v območju zazidalnega načrta za predel Mostanija v Cerknem
1.	člen
Za pospeševanje stanovanjske izgradnje v Cerknem in pridobitev zemljiških površin, ki so potrebna za stanovanjsko graditev ter komunalno ureditev zanje po zazidalnem načrtu za predel Mostanija v Cerknem (Uradni list SRS, št. 9/75), preidejo nezazidana stavbna zemljišča, ki ležijo znotraj tega območja v družbeno lastnino,
2.	člen
Zemljišča, ki jih zajema zazidalni načrt imajo naslednje zemljiškoknjižne in katastrske označbe v k. o. Cerkno: pare. št. 362 travnik v izmeri 320 m2, pare. št. 363 njiva v izmeri 763 m2, pare. št. 364 travnik v izmeri 1294 m2, vpisane v z. k. vi. 123 k. o. Cerkno last Marka Obida in Marije Mlakar, Cerkno št. 185.
Pare. št. 427 travnik in njiva v izmeri 1957 m2, pare. št. 428 pašnik v izmeri 784 m2 z. k. vi. št. 267 k. o. Cerkno last Štefanije Eržen Cerkno št. 67.
Pare. št. 365 travnik v izmeri 3800 m2, pare. št. 366 travnik v izmeri 6945 m2, pare. št. 370 travnik v izmeri 3097 m2 z. k. vi. št. 355, last Elizabete Magajne Cerkno št. 157.
Pare. št. 369 travnik v izmeri 825 m2, pare. št. 388/1 njiva v izmeri 5.325 m2, pare. št. 388/2 travnik v izmeri 230 m2 z. k. vi. št. 33 k. o. Cerkno last Ivana Eržena, Cerkno št. 158.
Pare. št. 389/1 njiva v izmeri 820 m2, pare. št. 389/2 njiva v izmeri 620 m2 z. k. vi. št. 436 k. o. Cerkno, pare. št. 423 pašnik v izmeri 530 m2 z. k. vi. št. 223 k. o. Cerkno, last Regine Močnik Cerkno št. 156.
3.	člen
Z dnem ko stopi v veljavo ta odlok, preneha lastninska pravica na zemljiščih iz prejšnjega člena ter na teh nepremičninah pridobi pravico uporabe občina Idrija.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-18/77
Idrija, dne 20. septembra 1977.
,	Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r.
1203.
Na podlagi 2. točke odloka o razporeditvi delovnega časa v okviru 5 dnevnega delovnega tedna (Uradni list SRS, št. 51/71) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o razporeditvi delovnega časa in o uradnih dnevih upravnih organov občine Idrija
1.	člen
Delovni čas v občinskih upravnih organih traja v ponedeljek, torek, četrtek in petek 8 ur in v sredo 10 ur.
Delavec lahko pride na delo ob 6., 6,30 ali 7. uri in preneha z delom ob 14., 14,30 ali 15. uri. O času prihoda na delo se delavec dogovori s predstojnikom upravnega organa in sicer posebej' za čas od 15. oktobra do 1. marca in posebej za čas od 1. marca do 15. oktobra.
Evidenca o času prihoda na delo se vodi pri upravnem organu.
2.	člen
Občinski upravni organi sprejemajo nevabljene stranke:
V	ponedeljek in petek od 8. do 13. ure.
V	sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so uradne ure v sprejemni pisarni, prijavni in matični službi vse delovne dni ves delovni čas.
3.	člen
Med delovnim časom imajo upravni delavci pravico do polurnega odmora in sicer v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 10. do 10,30 ure, v sredo pa od 12. do 12,30 ure.
4.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati sklep o razporeditvi delovnega časa in o uradnih dnevih upravnih organov občine Idrija (Uradni list SRS, št. 27/75).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-4/77
Idrija, dne 20. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj L r.
1204.
Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o ukinitvi nekaterih posebnih računov Skupščine občine Idrija 1
1.	člen
Posebni račun sredstev za graditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav kolektivne po-
trošnje (prispevek za uporabo mestnega zemljišča), posebni račun sredstev za^urejanje gradbenih zemljišč (komunalni prispevek) in
posebni račun sredstev za financiranje gradenj komunalnih objektov in objektov splošnega družbenega standarda (bivši komunalni sklad), se ukinejo.
2.	člen
Vse pravice in obveznosti iz posebnih računov v
1.	členu tega odloka preidejo na Samoupravno komunalno interesno skupnost občine Idrija.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 44-5/77
Idrija, dne 20. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Sulgaj 1. r.
1205.
Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. septembra 1977 sprejela
SKLEP
o pristopu in podpisu družbenega dogovora o delu Razvojno-projcktivnega centra Idrija
1
Skupščina občine Idrija sprejme in pristopa k družbenemu dogovoru o delu Razvojno-projektivnega centra Idrija.
2
Za podpis družbenega dogovora se pooblasti Cveto Sulgaj, predsednik občinske skupščine.
3
Ta sklep velja takoj.
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-1/77
Idrija, dne 20. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r.
KAMNIK
1206.
Na podlagi 3. odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 179. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) je Skupščina občine Kamnik na seji družbenopolitičnega zbora dne 20. septembra 1977, zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1977 in'zbora združenega dela dne 26. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o obveznem prispevku za financiranje nalog programa varstva pred požarom v občini Kamnik
1.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso podpisale samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za financiranje požarnovarnostne dejavnosti v občini Kamnik, plačujejo prispevek za financiranje programa samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Kamnik.
.	2. člen
Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela oziroma iz sredstev delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek.
Osnova za obračun prispevka so izplačani bruto osebni dohodki.
3.	člen
Prispevna stopnja za obračun in plačilo znaša 0,40 %.
4.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po postopku, predpisanem za plačevanje davkov občanov. Prispevek odmerja občinska davčna uprava.
Prispevek se plačuje na tekoči račun samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Kamnik.
5.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. oktobra 1977.
St. 010-32/77-7
Kamnik, dne 26. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Franc Svetclj 1. r.
1207.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74), na 33. seji zbora združenega dela dne 23. septembra 1977 in 33. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o izgradnji obvozne ceste v Kamniku
1.	člen
V Kamniku se gradi obvozna cesta, ki poteka preko zemljišč delov parcel št. 519, 520, 521, 522, 441, 442,
440, 926, 447, 443, 446, 924, 445, 409, 408, 410, 411, 407, 406, 405, 404, 403, 402, 896, 436/3, 401, 400, 433, 432/1, 413, 431/2, 428, 414/2, 936, 427, 426, 424/3, 423, 422, 421, 418, 420 in 935/2 v k. o. Volčji potok;
preko zemljišč delov pare. številk 751/1, 291, 292, 293/1, 294 in 705/2 v k. o. Smarca;
preko zemljišč delov pare. številk 1489, 1478, 1484, 1483, 1482/4, 1482/1, 1482/3, 1552, 1557, 1467/1, 1467/7, 1467/6, 1554/1 in 1554/8 v k. o. Podgorje;
preko zemljišč delov pare. številk 1476/2, 821, 818/
1,	818/4, 819, 818/2, 818/3, 820/1, 817/12, 817/11, 817/10, 779, 1069/2, 1067/1, 783/1, 783/2, 817/6, 1504/1, 1069/5, 1069/4, 1069/6, 1070/1, 1070/4, 1070/3, 1078/5, 1078/3, 1078/
2,	1481, 1080/3, 1098/2, 1098/5, 1099, 1100/3, 1100/4, 1111, 1112/1, 1112/2, 1114/2, 1480/2, 1115, 1113/1, 1113/2, 1504/1, 1004/2, 1121, 1122, 1124, 1125/2, 1129/3, 1129/1, 1129/4, 1129/2, 1132/1, 1132/2, 1132/3, 1496/5, 1482, 1995/2, 860/1, 857/3, 858, 856, 857/1, 850, 851/1, 849/1, 848, 1475, 828, 823/1, 822, 1135/1, 1136, 1138/1, 1139, 1140/1, 1140/2, 1134, 1181, 1130/1, 1130/2, 1130/3, 1160, 1128/2, 1128/1, 1127, 1125/3, 1451/1, 1452, 481/1, 484/1 in 485 v k. o. Kamnik;
preko zemljišč delov pare. številk 181, 166/1, 166/3, 165/1 in 573/4 v k. o. Mekinje.
2.	člen
Obvozna cesta v Kamniku se bo gradila po trasi, ki poteka v skladu z odlokom o določitvi trase obvezne ceste v Kamniku (Uradni list SRS, št. 16/77) in v skladu s projektom obvoznice Kamnik, št. 014-67, ki ga je izdelal geodetski zavod SRS Ljubljana.
3.	člen
S tem odlokom je ugotovljen splošni interes za zgraditev obvozne ceste v Kamniku na zemljiščih v
k.	o. Volčji potok, v k. o. Smarca, v k. o. Podgorje, v k. o. Kamnik in v k. o. Mekinje, ki so navedene v
l.	členu tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-31/77-7
Kamnik, dne 26. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r.
LITIJA
1208.
Na podlagi 6. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), v skladu s statutom krajevne skupnosti Kostrevnica in sklepa zbora delegatov z dne 25. septembra 1977 je sprejet
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo podaljšanja krajevnega samoprispevka za dokončanje del in asfaltiranje ceste Bajernik—Lupinica in rekonstrukcijo ceste Olaf—Liberga
1. člen
8. člen
Razpiše se referendum o podaljšanju krajevnega samoprispevka izglasovanega dne 31. 3. 1974 v denarju za sofinanciranje modernizacije in asfaltiranje ceste Bajernik—Lupinica (v nadaljnjem besedilu: krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Ko-strevnica).
2.	člen
Referendum se razpiše za celotno območje krajevne skupnosti,
3.	člen
Na referendumu se bo odločalo o podaljšanju samoprispevku za izgradnjo in dokončanje del modernizacije in asfaltiranje ceste Bajernik—Lupinica in Olaf —Liberga.
Skupna predračunska vrednost znaša 2,560.000 din.
4.	člen
Referendum bo dne 16. 10. 1977 na glasovalnem mestu na Libergi pri Fortuna Jožetu in v Kostrevnici v zadružnem domu, od 8. do 16. ure.
5.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v volilni imenik na sedežu krajevne skupnosti Kostrevnica in zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice.
6.	člen
Podaljšani samoprispevek se razpisuje za dobo od
1.	6. 1979 do 31. 5. 1982, to je od izteka samoprispevka, ki je bil izglasovan dne 31. 3. 1974.
Plačevanja samoprispevka bodo oproščeni:
1.	občani, ki imajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu, nadomestil in pokojnin, ki ne presega 60 "/o od povprečnega osebnega dohodka v SR Slo- , veni ji za preteklo leto,
2.	občani od socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, invalidnin ter od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter učenci v gospodarstvu od nagrad,
3.	občani, ki so zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 4000 din na gospodarstvo.
9.	člen
Na referendumu se glasuje neposredno in tajrio z glasovnico na kateri je naslednje besedilo:
Skupščina občine Litija Krajevna skupnost Kostrevnica
Glasovnica za referendum dne 16. oktobra 1977 o uvedbi podaljšanega krajevnega samoprispevka za dokončanje del in asfaltiranje ceste Bajernik—Lupinica in rekonstrukcijo ceste Olaf—Liberga za obdobje od 1. 6. 1979 do 31. 5. 1982.
glasujem
»PROTI*	»ZA*
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedico »ZA«, če se strinja z uvedbo podaljšanega samoprispevka, obkroži »PROTI«, če še z uvedbo podaljšanega samoprispevka ne strinja.
7.	člen
Plačevali bi ga naslednji zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Kostrevnica:
1.	občani bodo plačevali iz čistega osebnega dohodka iz rednega delovnega razmerja, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu 2 V«,
2.	osebni, invalidski družinski upokojenci, ki prejemajo nad 800 din mesečno dohodka 2 %>,
3.	zavezanci od skupnega katastrskega dohodka
6 Vo,
4.	Zavezanci od osebnega dohodka iz obrti, samostojnih poklicev, od postranske dejavnosti in od intelektualnih storitev 2 “/o,
5.	lastniki osebnih avtomobilov 200 din letno,
6.	lastniki motornih "koles in traktorjev brez prikolic 100 din letno,
7.	lastniki traktorjev s prikolico, prevozniki 200 din letno, lastniki traktorjev pod točko 6 in 7 plačajo prispevek tudi v primeru kadar traktor nimajo registriran,
P. lastniki počitniških hišic 500 din letno, tudi če lastnik nima stalnega bivališča v krajevni skupnosti Kostrevnica,
9.	lastniki hiš ob nanovo asfaltirani cesti poleg prispevka, tudi pogodbeno 2500 do 3000 din v dveh obtokih v dobi petih let,
10.	lastniki hiš v nižinskem predelu krajevne skupnosti kot so: Lupinica, Dvor. Vel. Kostrevnica in del Male Kostrevnice v znesku od 500 do 3000 din v petih letih.
10.	člen
Denarna sredstva zbrana na podlagi podaljšanega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na zbirnem računu krajevne skupnosti Kostrevnica št. 50150-645-68151.
Za zbrana sredstva krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti, ki obenem vodi izvajanje del.
11.	člen
Svet krajevne skupnosti je dolžan o zbranem samoprispevku na krajevno običajen način seznaniti občane. O zbranih sredstvih je dolžan svet krajevne skupnosti izdelati posebno poročilo in ga predložiti zboru delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Kostrevnica.
12.	člen
Za izvedbo referenduma se imenuje tričlanska volilna komisija, za vsako glasovalno mesto se določi tudi tričlanska komisija z namestniki.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS.
Predsednik
Sveta krajevne skupnosti Velika Kostrevnica
Anton Knez 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
1209.
Na podlagi drugega odstavka 12. člena v zvezi s
3.	in 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in št. 27-225/72) ter 5. alinee 153. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9-192/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 34. seji družbenopolitičnega zbora, 35. seji združenega dela in 36. seji zbora krajevnih skupnosti dne 14. septembra 1977 sprejel?
ODLOK
o sprejetju noveliranega zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 2/2 — Rapova jami
1.	člen
S tem odlokom se sprejme novelirani zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka BS 2/2 — Rapova jama, za katerega je sprejet zazidalni načrt »Rapova jama« z odlokom Mestnega sveta Ljubljana o potrditvi urbanistične dokumentacije (Glasnik — Uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 7/65).
Novelirani zazidalni načrt iz prejšnjega odstavka je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 1972/75 novembra 1976.
2.	člen
Zazidalni otok BS 2/2 obsega območje med Vojkovo ulico, Topniško ulico, Linhartovo cesto, predvideno novo cestno zvezo sever-jug v podaljšku Topniške ulice ter predvideno novo cestno zvezo vzhod-zahod južno od zazidalnega otoka BP-1.
3.	člen
Novelirani zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, delovnim ljudem, organizacijam združenega dela in skupnostim pri organu Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, pristojnemu za urbanizem, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljana, Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljana.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati zazidalni načrt »Rapova jama«, sprejet z odlokom Mestnega sveta Ljubljana, citiranim v 1. odstavku 1. člena tega odloka, . . . .	.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-42/75-5
Ljubljana, dne 15. septembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1210.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 4. člena odloka o sprejetju regulacijsko zazidalnih načrtov za območja zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah MM 2/1, MM 2/2, MM 4, MP 1/1, MP 1/2,
MP 2, MP 3 (Glasnik, št. 10/69) in v skladu z 182. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 126. seji dne 4. oktobra 1977 sprejel
SKLEP
o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo skladiščno-prodajnega centra
»Radenska« v zazidalnem otoku MP 3, kare 5 z regulacijsko zazidalnim načrtom za območja zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v - Mostah (Glasnik, št. 10/69)
1.	člen
Izvršni svet ugotavlja skladnost dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo skladiščno-prodajnega centra »Radenske« v zazidalnem otoku MP 3, kare 5, z regulacijsko zazidalnim načrtom za območja zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah.
2.	člen
Dokumentacijo iz 1. člena tega sklepa je v avgustu 1977 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro projekta 2291/77 in je sestavni del tega sklepa.
3.	člen
Območje, ki ga zajema dokumentacija iz 1. člena tega sklepa, je na severu omejeno z industrijskim tirom, na jugu z objektom Pletenine, na vzhodu z objektom Plutala in na zahodu z zahodno povezovalno cesto.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/77
Ljubljana, dne 5. oktobra 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje Jože Kavčič, dipl. oec. L r.
LJUBLJANA SISKA
1211.
Na podlagi 2. odstavka 96. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) in 155. člena statuta Skupščine občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 35. skupnem zasedanju Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 26. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi štaba za teritorialno obrambo občine Ljubljana-Siška
1.	člen
Ustanovi se štab za teritorialno obrambo občine Ljubljana Siska (v nadaljnjem besedilu:	Občinski
štab za teritorialno obrambo).
2.	člen '
Občinski štab za teritorialno obrambo je samostojni vojaški strokovni organ, ki vodi štabe, enote in zavode teritorialne obrambe na območju občine.
Za uspešno izvajanje svojih nalog sodeluje z upravnim organom za ljudsko obrambo in drugimi upravnimi organi ter družbenopolitičnimi organizacijami.
3.	člen
Občinski štab za teritorialno obrambo je odgovoren za organiziranje, mobilizacijo in borbeno pripravljenost štabov, enot in zavodov teritorialne obrambe na območju občine v skladu s sklepi in stališči Sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter povelji in navodili nadrejenih štabov za teritorialno obrambo.
4.	člen
Sestav občinskega štaba za teritorialno obrambo predpiše po enotnem sistemu teritorialne obrambe v republiki komandant teritorialne obrambe SR Slovenije.
5.	člen
Sredstva za delovanje občinskega štaba za teritorialno obrambo zagotavlja Skupščina občine Ljubljana Šiška v svojem proračunu.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1-8-03/77-474/77
Ljubljana, dne 26. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
1212.
Na podlagi 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška in na podlagi 26., 28. in 30. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72 in 19/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 34. skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. septembra 1977 z ločenim glasovanjem, na predlog Petrola Ljubljana, sprejela
ODLOČBO
I
Ugotovi se potreba in smotrnost ustanovitve služnosti v korist Petrola Ljubljana, TOZD Zemeljski plin, Ljubljana, Vošnjakova 2, zaradi gradnje plinovoda, na naslednjih zemljiščih:
K. O. Zg. Šiška
1.	Pirš Albin, Ljubljana, M. Krpana 16, pare. št. 9/3, vi. št. 1709, njiva, 1974 m2.
2.	Juvan Josip, naslov neznan — prej Podutiška 10, pare. št. 12/1, vi. št. 1685, njiva, 1965 m2.
K. O. Dravlje
1.	Klemenc Jernej, Ljubljana, Vodnikova 58, pare. št. 494/1, vi. št. 1503, nj. 2155 m2, pare. št. 481/1, vi. št. 1503, nj. 1023 m2.
2.	Še ti na Vlado, Ljubljana, Zlatek 34, pare. št. 1294/2, vi. št. 1171, hiša 60 m2, pare. št. 1295/2, vi. št. 1171, njiva, 656 m2.
3.	K u n o v ar Jože, ZDA, pare. št. 45, vi. št. 182, njiva, 6692 m2, pare. št. 470/1, vi. št. 182, nj. 2092 m2.
4.	Pečnik Franc, ZDA, pare. št. 1282, vi. št. 1721, gozd. 4110 m2.
K. O. Šentvid
1.	Jama Janez, Ljubljana, Podgorska 1, pare. št. 716, vi. št. 162, njiva, 5573 m2.
2.	C i r m an Marija, Ljubljana, Celovška 404, pare. št. 155. vi. št. 67, njiva, 6812 m2.
3.	Kavec Ignac, Ljubljana. Tomažičeva blok 7. pare. št. 849 vi. št. 474. travnik. 3302 m2.
4.	Lenarčič Janko. Ljubljana, Ob izvirih 5. pare. št. 719/2, vi. št. 173, travnik 4080 m2.
5.	Sfiligoj Cilka, Maribor, Ciril Metodov trg 1, pare. št. 729, vi. št. 802, njiva 749 m2.
6 Žan Milan. Ljubljana, Bohoričeva 11,
Žan Franc, Ljubljana Šentvid, Smerdujeva 25, pare. št. 690/2, vi. št. 938, travnik, 14.285 m2,
K. O. Vižmarje
1.	Lenarčič Matija, PodgoraS, Ljubljana Šentvid, pare. št. 1255 travnik, vi. št. 729, v izmeri 8872 m2.
2.	Sladič Marija Celovška c. 396, Ljubljana Šentvid, pare. št. 1188, vi. št. 847. travnik, 1027 m2.
3.	Renčelj Ivana. Šentvid 69, Ljubljana, pare. št. 1217, vi. št. 398, pašnik, 106 m2, pare. št. 1237, vi. št. 398, njiva 749 m2.
K. O. Stancžiče
1.	Ješ e Ana, Medno 20, Ljubljana Šentvid, pare. št. 1406, vi. št. 177 njiva 18636 m2, pare. št. 1409, vi. št. 177 njiva 9301 m2.
2.	Burgar Jože, Medno 12, Ljubljana Šentvid, pare. št. 1391, vi. št. 159, njiva, pare. št. 1392, vi. št. 159, travnik, pare. št. 1393, vi. št. 159, njiva.
K. O. Preska
1.	Peternelj Janez, Verje 5, Medvode, Peternelj Majda. Fani, Julijana, Medvode 25,
pare. št. 837/11, vi. št. 511. travnik, 1762 m2.
2.	pok. Kopač Marija, Sp. Senica 1 (dedič neznan), pare. št. 837/15, vi. št. 493, travnik, 1898 m2.
II
Po izdaji te odločbe bo izdal občinski upravni organ pristojen za pfemoženjsko-pravne zadeve odločbo o ustanovitvi služnosti.
Št. 1-352-04/77-465/77
Ljubljana, dne 13.- septembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. Inž. 1. r.
1213.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in ob smiselni uporabi 179. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 185. seji dne 15 septembra 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za del območja ŠS 9 Koseze, z oznako »G« (z lokacijskimi smernicami za sanacijo Koseškega bajerja)
1
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za del območja ŠS 9 Koseze, z oznako »G« (z lokacijskimi smernicami za sanacijo Koseškega bajerja). Meja območja G poteka od Koseškega bajerja po Kmečki poti do obstoječe kmetije, ki jo obide, ter dalje po Koseški cesti do bajerja. Dokumentacijo je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod maja 1977, št. projekta 2215.
2
Navedena urbanistična dokumentacija se razgrne osmi dan po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS za trideset dni v prostorih Krajevne skupnosti Koseze in v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1. Rok za pripombe poteče zadnji dan razgrnitve.
Št. 6-03/77
Ljubljana, dne 19. septembra 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Jože Dimnik 1. r.
LOGATEC
1214.
Na podlagi 2. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2/74), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na skupni seji Zbora združenega dela In Zbora krajevnih skupnosti dne 22. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Logatec v letu 1977
1.	člen
Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zatiranja tuberkuloze, pljučnega raka in drugih obolenj prsnega koša, se v občini Logatec izvede obvezno tluorografiranje vseh občanov, rojenih do 31. 12. 1953.
2.	člen
Fluorogralska akcija na območju občine Logatec bo izvedena od 11. 10. do 13. 10. 1977.
3.	člen
Fluorografiranje je za občane brezplačno
4.	člen
Fluorografiranje bo izvedel inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik.
5.	člen
Po izvršnem fluorografiranju se morajo na individualni poziv za zdravstvo pristojnega organa ali po-
oblaščenega zdravstvenega zavoda pozvani občani odzvati na kontrolni pregled.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Logatec izda po potrebi podrobnejša navodila in sprejme ustrezne ukrepe za izvajanje tega odloka.
7.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor se ne udeleži fluorografiranju ali kontrolnega pregleda
2.	odgov&rna oseba delovne organizacije, ki ne dovoli ali prepreči udeležbo na fluorografiranju
3.	kdor kakorkoli ovira nemoten potek fluorograf-ske akcije.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 510-1/76
Logatec, dne 22. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria, 1. r.
SEVNICA
1215.
Na podlagi 238. člena statuta občine Sevnica (Ur. list SRS, št. 20-206/74), 2. in 4. člena odloka o ukrepih za družbeno kontrolo cen v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 33-819/73 in 18:894/76) je Izvršni svet Skupščine občine Sevnica na seji dne 22. septembra 1977 sprejel
SKLEP
o soglasju k cenam komunalnih storitev 1
Daje se soglasje k cenam prispevka za priključek na kanalizacijsko omrežje, ki jih predlaga Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica s pogojeni, da jih namensko porabi za rekonstrukcijo in sanacijo kanalizacijskega omrežja v Sevnici in naselju Šmarje:
—	za individualno	stanovanjsko hišo	3.500
—	za večstanovanjske objekte po
stanovanjski enoti	2.500
—	gospodarske organizacije in
ustanove	0,4 "/o od investicijske
vrednosti gradbenega objekta
—	za spremembe v individualnih objektih na kanalizacijskem	• ; ^1
omrežju, ki povzročajo povečanje
odvoda vode	1.185
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-4/77-1
Sevnica, dne 22. septembra 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica
Mišo Keršič 1. r.
1216.
Na podlagi 10. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-865/72) daje občinska volilna komisija Slovenske Konjice naslednje
POROČILO
o Izidu glasovanja na referendumu dne 25. septembra 1977 za uvedbo III. samoprispevka v denarju za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti in programa izgradnje na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva, kulture, telesne kulture, socialnega varstva in komunalnega gospodarstva na območju občine Slovenske Konjice od 1. januarja 1978 do 31. decembra 1982
I
Na območju občine Slov. Konjice so bili na referendumu dne 25. septembra 1977 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja po območjih:
I. območje naslednjih krajevnih skupnosti:
Slov. Konjice, Konjiška vas, Bezina, Dobrava— Gabrovi)e, Polene, Sp. Grušovje Tepanje, Stranice. Vešenik—Brdo, Zeče, Špitalič, Soj ek—Kamna gora, Loče pri Poljčanah, Jernej pri Ločah, Žiče, Draža vas in Zbelovo.
1.	V imenikih je bilo vpisanih 9284 glasovalcev.
2.	Od vpisanih glasovalcev je glasovalo 8553 ali 92,18 °/o glasovalcev.
3.	Za uvedbo III. samoprispevka je glasovalo 7233 ali 81,87 %> glasovalcev.
4.	Proti uvedbi III. samoprispevka je glasovalo 1223 ali 13,84 "/o glasovalcev.
5.	Neveljavnih glasovnic je bilo 102 ali 1,15 %>.
II.	območje naslednjih krajevnih skupnosti:
Zreče, Gorenje pri Zrečah, Skomarje in Resnik.
1.	V imenikih je bilo vpisanih 2590 glasovalcev.
2.	Od vpisanih glasovalcev je glasovalo 2280 ali 88,03 °/o glasovalcev.
3.	Za uvedbo III. samoprispevka je glasovalo 1700 ali 69,05 "/o glasovalcev.
4.	Proti uvedbi III. samoprispevka je glasovalo 556 ali 22,58 % glasovalcev.
5.	Neveljavnih glasovnic je bilo 33 ali 1,34 °/o.
III.	območje Krajevne skupnosti Vitanje:
1.	V imenikih je bilo vpisanih 1720 glasovalcev.
2.	Od vpisanih glasovalcev je glasovalo 1621 ali 94,24 % glasovalcev.
3.	Za uvedbo III. samoprispevka je glasovalo 1223 ali 74,44 °/o glasovalcev.
4.	Proti uvedbi III. samoprispevka je glasovalo 354 ali 21,55 °/o. glasovalcev.
5.	Neveljavnih glasovnic je bilo 44 ali 2,68 %>.
II
Občinska volilna komisija Slov. Konjice na podlagi glasovalnih spisov ugotavlja, da je za uvedbo
III.	samoprispevka v občini Slovenske Konjice glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja in da je sprejeta odločitev za uvedbo III. samoprispevka v denarju za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti in programa izgradnje objektov na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva, kulture, telesne kulture, socialnega varstva in komunalnega go-
spodarstva v občini Slovenske Konjice za obdobje od 1. januarja 1978 do 31. decembra 1982.
St. 014-1/77-1
Slovenske Konjice, dne 26. septembra 1977.
Predsednica
Občinske volilne komisije v Slovenskih Konjicah
Lilijana Kladnik, dipl. iur. 1. r.
Šentjur pri celju
1217.
Na podlagi 11, člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 19-119/67 in 27-255/72) ;er 145. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-603/74) je Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju na 73. seji dne 30. avgusta 1977 sprejel
i
SKLEP
I
Osnutek zazidalnega načrta stanovanjske soseske
III.	Šentjur pri Celju, ki ga je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje Celje se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 18-119/67 m 27-255/72) javno razgrne.
II
Osnutek zazidalnega načrta se razgrne za dobo 30 dni od dneva objave in to v sejni dvorani Doma družbenopolitičnih organizacij Šentjur pri Celju.
Osnutek si lahko v času razgrnitve ogledajo občani in organizacije in dajo nanj pismene pripombe in predloge na oddelek za gospodarstvo in finance občine Šentjur pri Celju.
St. 350-25/77-4
Šentjur pri Celju, dne 30. avgusta 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Jože Buucr inž. L r.
VRHNIKA
1218.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16'67 in 27/72) ih 152. člena statuta občine Vrhnika, je Skupščina občine Vrhnika na skupni seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega_zbor'a, dne 28. junija 1977 sprejela
ODLOK
o splošni prepovedi parcelacije in spremembe
kulture zemljišč za območje naselja Dragomer
1. člen
Da se zagotovi nemotena izpeljava postopka uvedbe prenehanja lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev se razglaša splošna prepoved parcelacije in spremembe kulture zemljišč za območje naselja Dragomer.
2.	člen
Prepoved velja za zemljišča, ki so z zazidalnim načrtom Dragomer opredeljena za kompleksno graditev.
Zazidalni načrt Dragomer je na vpogled občanom, organom in organizacijam pri upravnem organu SO Vrhnika, pristojnem za zadeve urbanizma.
3.	člen
Določbe tega odloka ne veljajo za geodetsko izmero in druga pripravljalna dela, ki so potrebna za uvedbo prenehanja lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev ali za omejitev drugih pravic na njih, če je to v splošnem interesu.
4.	člen
Ta odlok velja za čas, dokler Skupščina občine Vrhnika ne sprejme odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev.
5.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/10-346/B-1/77
Vrhnika, dne 28. junija 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž, 1. r
1219.
Na podlagi 152. in 256. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74), je Skupščina občine Vrhnika, na seji zbora združenega dela. dne 22. septembra 1977, na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 22. septembra 1977 in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 22. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi statuta občine Vrhnika
1.	člen
V statutu občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11-286/74) se izvršijo naslednje spremen^be in dopolnitve:
11. člen se spremeni in glasi:
Občinska skupščina lahko osebe,«4ci so izredno zaslužne za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za utrjevanje miru in za ohranitev izročil narodnoosvobodilnega boja, za razvoj znanosti in kulture oziroma za razvoj občine, proglasi za častne občane občine Vrhnika.
Naslov častnega občana se podeli s posebno listino.
Častni občan prejme tudi priznanje občine Vrhnika »Plaketo pisatelja Ivana Cankarja«.
2.	člen
152.	člen se spremeni in glasi:
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor, enakopravno:
1.	sprejemajo statut občine,
2.	sprejemajo poslovnik skupščine občine,
3.	sprejemajo odlok o izvršnem svetu skupščine občine.
4.	sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na usmerjanje in načrtovanje družbenoekonomskega razvoja občine, delo upravnih organov in organizacij v občini v okviru pristojnosti skupščine občine,
5.	sprejemajo predpise s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite,
6.	obravnavajo poročila o delu izvršnega sveta, občinskih upravnih organov, temeljnega sodišča, temeljnega javnega tožilstva In javnega pravobranilstva, organov javne varnosti, sodišča združenega dela, občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja ter drugih organov in organizacij v občini,
7.	sprejemajo družbeni načrt občine,
8.	sprejemajo predpise, ki določajo finančne obveznosti delovnih ljudi in občanov ter organizacij združenega dela za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, kadar tako določa zakon,
9.	volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika skupščine ter imenujejo in razrešujejo sekretarja skupščine,
10.	volijo in razrešujejo predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta ter imenujejo in razrešujejo predstojnike občinskih upravnih organov,
11.	volijo in razrešujejo predsednika in člane stalnih in občasnih komisij ter drugih delovnih teles skupščine,
12.	volijo in razrešujejo predsednika in sodnike temeljnega sodišča, sodnike za prekrške ter sodnike porotnike,
13.	volijo in razrešujejo predsednika in sodnike samoupravnih sodišč, Če tako določa zakon ali na njegovi podlagi izdan odlok,
14.	imenujejo in razrešujejo občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilca.
15.	imenujejo in razrešujejo druge funkcionarje, kadar tako določa zakon ali odlok občinske skupščine,
16.	podeljujejo nagrade in priznanja občine, domicile vojaškim enotam in organom NOB ter proglašajo častne občane občine Vrhnika,
17.	odločajo o vključitvi občine v skupnost občin In druge skupnosti,
18.	odpravljajo in razveljavljajo predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi,
19.	s sklepom pooblaščajo izvršni svet, da reši določene naloge če ni z zakonom določeno, da je taka zadeva v izključni pristojnosti skupščine občine,
20.	opravljajo druge zadeve iz pristojnosti občine ir. skupščine občine, ki jih po tem statutu ali zakonu ne opravlja posamezni zbor ali zbora ali kak drug organ.
3.	člen
153.	člen se spremeni in glasi:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, enakopravno obravnavata ter sprejemata odloke ter druge splošne akte o zadevah, ki se nanašajo na:
1.	področje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjske politike, gospodarjenja s prostorom, prostorskega planiranja in urbanizma ter varstva človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti,
2.	področje načrtovanja, investiranja in gradnje objektov, kmetijstva, združevanja kmetov, gospodarjenja z gozdovi, gostinstva, turizma, blagovnega pr o-
meta, obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, prometa in zvez, varstva živali in rastlin, lova in ribolova,
3.	področje družbene kontrole cen proizvodom in storitvam,
4.	lastninska, zemljiška in druga stvarno pravna razmerja, razlastitev, promet z nepremičninami, evidenca družbenega premoženja, pogodbena in druga obligacijska razmerja ter premoženjska in druga materialno pravna razmerja na področju prometa iz občinske pristojnosti,
5.	sistem informiranja in javnega obveščanja v občini,
6.	temeljna načela za financiranje skupnih potreb v krajevnih skupnostih v občini,
7.	potrditev samoupravnih sporazumov o ustanovitvi in statutov samoupravnih interesnih skupnosti in soglasja & odločitvam, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov, združenih v samoupravnih interesnih skupnostih, če tako določa zakon ali odlok,
8.	odločitve o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih sama ne odloči,
9.	področje davčne politike v občini,
10.	sprejemata in dopolnjujeta proračun in zaključni račun proračuna občine,
11.	odločata o zadolžitvah, razpisu občinskega posojila in o drugih premoženjsko pravnih razmerjih v občini,
12.	odločata o uvedbi varčevanja in o drugih oblikah prostovoljnega in solidarnega združevanja sredstev v občini,
13.	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti,
14.	odločata v skladu z zakonom o začasnih ukrepih zoper organizacije združenega dela in skupnosti ali druga združenja teh organizacij, v katerih nastanejo bistvene motnje v samoupravnih odnosih oziroma v katerih so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti,
15.	opravljata nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela,
16.	odločata o razpisu referenduma v občini in o uvedbi samoprispevka za več krajevnih skupnosti ali za območje občine,
17.	odločata o oblikovanju in določata načela organiziranosti samoupravnih interesnih skupnosti, če tako določa zakon,
18.	odločata o varnosti prometa, varstva pred požari in naravnimi nesrečami, prevozom vnetljivih tekočin, plinoy, razstreliva in drugih nevarnih snovi,
19.	vzpodbujata samoupravno sporazumevanje in sodelujeta pri družbenem dogovarjanju,
20.	sprejemata predpise in odločata o zadevah, ki se nanašajo na gospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena (soglasje ali potrditev samoupravnih sporazumov, statutov ali drugih splošnih aktov, dajanje soglasij ali potrditev imenovanja ali razrešitve poslovodnih organov itd.), če tako določa zakon.
4.	člen
154.	člen se spremeni in glasi:
Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje In razvoj v občini, skrbi da se na vseh področjih go-
spodarskega in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja in v zvezi s tem zavzema stališča in daje predloge drugima zboroma občinske skupščine oziroma skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine.
Vsakemu zboru daje v okviru njegove pristojnosti stališča v zadevah, ki se nanašajo na temeljna vprašanja usmerjanja in delitev dohodka in delitev osebnih dohodkov, na načela za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti in na medsebojna razmerja delavcev na teh področjih, na splošne pogoje javnega obveščanja, na ustavnost in zakonitost, na varstvo svoboščin in pravic delovnih ljudi, občanov ter družbeno lastnino, na družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov, na samostojno osebo delo s sredstvi, ki so lastnina občanov, na združevanje občanov in prireditve, na uresničevanje ustavnosti, zakonitosti in varstva svoboščin ter pravic človeka in občana.
5.	člen
160. člen se spremeni in glasi:
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti iz področja izobraževanja in vzgoje, kulture, zdravstva, socialnega varstva in raziskovalne dejavnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih, ki so v pristojnosti teh zborov, če gre za njihova področja. Ta področja so omenjena v zakonih in samoupravnih sporazumih o ustanovitvi in delu posameznih samoupravnih interesnih skupnosti.
Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja v zvezi z delom interesne skupnosti, če skupriost o takih vprašanjih ne odloči samostojno, sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe nasproti skupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organizacijam združenega dela.
6.	člen
195. člen se spremeni in glasi:
Izvršni svet sestavljajo: predsednik, eden ali več podpredsednikov in 6 do 15 članov.
Predsednika izvršnega sveta izvolijo zbori občinske skupščine na predlog predsedstva OK SZDL, podpredsednika in člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta na podlagi mnenja predsedstva OK SZDL.
Na predlog predsednika izvršnega sveta imenuje občinska skupščina v skladu z 210. členom tega statuta predstojnike občinskih upravnih organov.
Člani izvršnega sveta ne morejo biti hkrati člani delegacije (178. člen ustave SRS).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-011-04/77
Vrhnika, dne 22. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
1220.
Na podlagi 38. člena zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 37/74), 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, dne 22. septembra 1977, na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 22. septembra 1977 in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 22. septembra 1977 sprejela
ODLOK o hišnem redu
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok predpisuje pravice in dolžnosti stanovalcev, podstanovalcev, hišnikov, čistilcev, najemnikov in lastnikov poslovnih prostorov in njihovih samoupravnih organov pri uporabi in vzdrževanju stanovanj in poslovnih prostorov, skupnih prostorov, naprav, opreme, neposredne okolice in funkcionalnega zemljišča.
Nadalje določa v stanovanjskih hišah pogoje za zagotovitev varnosti, požarne varnosti, reda, miru in snage.
Določila tega odloka veljajo za vse hiše v katerih se oddajajo stanovanja v najem, ne glede na to, kdo jih upravlja.
2.	člen
Za stanovalce se po tem odloku štejejo: imetniki stanovanjske pravice in drugi uporabniki stanovanj po prvem odstavku 5. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18,74), etažni lastniki ter lastniki in najemniki poslovnih prostorov.
3.	člen
Za upravljalca stanovanjske hiše v družbeni lastnini. se po tem odloku štejejo hišni svet, zbor stanovalcev za hiše, ki imajo manj kot pet stanovanj in organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbeni lastnini, če hišni svet ni izvoljen ali če ne opravlja svojih nalog.
Pri novo vseljivih stanovanjskih hišah v družbeni lastnini je do izvolitve hišnega sveta, upravljalcc pri- ■ stojna služba samoupravne stanovanjske skupnosti.
4.	člen
Odgovorno osebo za upravljanje stanovanjske hiše v družbeni lastnini določi zbor stanovalcev s pravili o izvrševanju hišnega reda ali upravljalec iz 3. člena tega odloka.
5.	člen
Za stanovanjsko hišo se po tem odloku šteje: stanovanjska hiša v družbeni lastnini, poslovna zgradba, stanovanjska hiša v etažni lastnini občanov in družinska stanovanjska hiša v lasti občana.
6.	člen
Stanovanjska hiša mora imeti v prostoru, kjer je glavni vhod na vidnem mestu izobešen prepis odloka o hišnem redu, seznam stanovalcev in navodilo občinskega štaba za civilno zaščito o ravnanju v primeru vojne in ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
Ce ima stanovanjska hiša več stopnišč, velja določba prvega odstavka za vsako stopnišče.
Za izvrševanje tega člena je odgovoren upravljalec stanovanjske hiše.
7.	člen
Stanovanja v stanovanjski hiši morajo biti oštevilčena. Za oštevilčenje stanovanj skrbi upravljalec. Hišniško stanovanje mora biti označeno kot tako. Ce hišnik — Čistilec, ne stanuje v hiši, mora biti na seznamu označeno, kje stanuje.
8.	člen
Obrazec seznama stanovalcev in prepis odloka o hišnem redu založi Samoupravna stanovanjska skupnost občine Vrhnika.
9.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora v treh dneh obvestiti upravljalca stanovanjske hiše o vsaki spremembi števila stanovalcev v njegovem stanovanju.
II. SKUPNI PROSTORI, NAPRAVE IN OPREMA
10.	člen
Skupni prostori, naprave in oprema v stanovanjski hiši (odprta zaklonišča, stopnišča, hodniki, pohodne terase, pralnice, sušilnice perila, dvigala, dvorišča, vodnjaki, ipd.) morajo biti na razpolago vsem stanovalcem.
C as in način uporabe ter čiščenje skupnih prostorov, naprav in opreme uredijo stanovalci hiše s pravili o izvrševanju hišnega reda.
Ce se v skupnih prostorih pojavi poplavna, talna ali fekalna voda, mora upravljalec stanovanjske hiše takoj prepovedati uporabo teh prostorov, odpraviti tako stanje ter oskrbeti morebitna popravila, čiščenje in razkuževanje prostorov ter hranjenih predmetov, zlasti živil.
11.	člen
Stanovalci so dolžni uporabljati skupne prostore, naprave in opremo tako, da pri tem ne ovirajo drugih stanovalcev in da prostorov, naprav in opreme ne poškodujejo.
Kadar stanovalec ugotovi, da so v skupnih prostorih, napravah ali opremi nastale okvare ali drugačne pomanjkljivosti, mora o tem nemudoma obvestiti upravljalce stanovanjske hiše.
12.	člen
Skupni prostori se ne smejo uporabljati za stanovanje, pa tudi oddajati jih ni mogoče v kakšne druge namene.
Prepovedano je shranjevati v skupnih prostorih polne plinske jeklenke, vnetljive in druge predmete, razen tistih, ki so potrebni za namensko uporabo teh prostorov. To velja tudi za podstrešja, ki morajo biti zaklenjena. Za izvajanje določb tega člena so dolžni skrbeti upravljalec in stanovalci.
13.	člen
Vsaka stanovanjska hiša mora voditi seznam skupnih naprav in opreme.
Upravljalec stanovanjske hiše določi osebo, ki hrani ključ skupnih prostorov.
Način vodenja seznama iz prvega odstavka tega člena predpiše samoupravna stanovanjska skupnost.
14.	člen
Upravljalec stanovanjske hiše mora zagotoviti redne preglede streh, dimnikov, dvigal, zasilne razsvetljave, gasilnih in drugih naprav ter opreme. Zagotoviti mora tudi redne preglede strelovodnih naprav.
Upravljalec stanovanjske hiše mora skrbeti za popravilo okvar in odpravo pomanjkljivosti pri skupnih napravah in opremi ter obnovo opozorilnih napisov.
15.	člen
Upravljalec je v skladu z odlokom o izobešanju zastav v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 15/73) dolžan skrbeti za izobešanje zastav.
III.	UPORABA IN VZDRŽEVANJE STANOVANJ
16.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora pri uporabi stanovanja ravnati s skrbjo dobrega gospodarja. Stanovanjske prostore mora redno vzdrževati, varovati pred poškodbami in jih uporabljati v skladu z namenom ter na način, ki ne povzroča čezmerne obrabe.
Pri izvrševanju dolžnosti iz prvega odstavka tega člena je treba zlasti skrbeti, da se ne pokvarijo vodovodne, električne In ogrevalne naprave. Parketna tla je prepovedano čistiti z vodo. V stranišča in vodovodne odtoke ni dovoljeno metati odpadkov in predmetov, ki lahko odtoke zamašijo.
17.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora pravočasno opraviti tista dela v stanovanju in zamenjati dotrajane elemente, če to sodi v njegovo obvezno redno vzdrževanje stanovanja. Prezidava stanovanja ali odstranitev posameznih elementov iz stanovanja je dovoljena le s pismenim soglasjem samoupravne stanovanjske sRupnosti in lastnika stanovanja.
Namestitev TV anten na strehah je dovoljena le s soglasjem upravljalca stanovanjske hiše.
18.	člen
Prepovedano je v skupnih prostorih demontirati ali predrugačiti kakršnekoli naprave ali izvajati na njih popravila brezNpismenega soglasja stanovanjske skupnosti in lastnikov stanovanja.
19.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora plačevati stroške za upravljanje in obratovanje stanovanjske hiše oz. stanovanja po obstoječih predpisih,
. Imetnik stanovanjske pravice je odgovoren za škodo, ki jo povzroči v stanovanju in skupnih prostorih po svoji krivici on ali njegovi stanovalci.
20.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora' ob izselitvi izročiti stanovanje s primopredajo Samoupravni stanovanjski skupnosti v takem stanju, kot ga je prevzel ob vselitvi, upoštevajoč pri tem normalno obrabo.
Stanovanjc sc izroči ob podpisu zapisnika ob primopredaji.
Izročeno stanovanje mora biti očiščeno in razkuženo. Razkužitcv opravi pooblaščena organizacija združenega dela.
1
21.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora upravljalcu stanovanjske hiše oz. izvajalcu popravila dovoliti vstop v stanovanje zaradi rednega pregleda in popravila okvar, ki škodujejo zgradbi in mora omogočiti odpravo okvar.
Imetnik stanovanjske pravice mora omogočiti redni pregled stanovanja osebam iz prvega odstavka tega člena.
IV.	SNAGA, RED IN MIR V STANOVANJSKIH
HIŠAH
22.	člen
V	stanovanjskih hišah in okolici mora biti snažno,
.jadati mora red in mir, čuvati se morajo javne naprave, otroška igrišča in zelenice. Zato so dolžni skrbeti stanovalci. t	.
23.	člen
x V stanovanju oz. skupnih prostorih stanovanjske hiše sc praviloma ne sme rediti živali. Psa, mačko ali večje število ptičev sme stanovalec imeti pod pogoji, ki so določeni v pravilih o izvrševanju hišnega reda.
• 24. člen
V	stanovanjski hiši sc ne sme uporabljati strojev in drugih naprav, ki povzročajo smrad, čezmeren hrup in motenje.
Šteje se, da hrup, ki ga povzročajo brezhibni gospodinjski stroji, ni čezmeren.
Ni dovoljeno sekati drv ali drobiti premoga v prostorih, ki niso za to določeni.
Z balkona in skozi okna je prepovedano zlivati razno nesnago, vodo, metati predmete in stepati preproge ter druge predmete.
25.	člen
V	veže. hodnike, stopnišča in na dvorišča se ne sme postavljati predmetov, ki lahko prostor poškodujejo, ovirajo prost prehod ali onemogočajo normalno uporabo prostora.
Na mesta, ki niso za to določena, se ne sme pritrjevati lepakov, ne sme se pisati ali risati po zidovih ali kako drugače poškodovati sten hiš.
V	vežah, hodnikih in stopniščih ni dovoljeno stepanje preprog in predpražnikov.
26.	člen
Ne sme se pljuvati na tla in ne odlagati odpadkov v skupnih prostorih in na dvorišču zunaj določenih mest.
Stanovalci, ki onesnažujejo okolico stanovanjske hiše, dvorišča ali skupne prostore, so dolžni onesnažen: prostor takoj očistiti.
27.	člen
Pri odlaganju smeti morajo stanovalci paziti, da ne onesnažijo okolice.
Pred prostorom za odlaganje smeti je prepovedano parkirati avtomobile.
28.	člen
Okolje stanovanjske hiše mora biti primerno urejeno in vzdrževano, za kar skrbi upravljalec stanovanjske hiše.
Del dvorišča, če je primeren, mora biti določen za igranje otrok.
Parkiranje je dovoljeno le na mestih, ki jih določi upravi j alec stanovanjske hiše, ali ki so določena s pravili o-hišnem redu.
29.	člen
Upravljalec stanovanjske hiše določi mesto za sušenje perila.
Pranje avtomobilov je dovoljeno le, če je to določeno s pravili o izvrševanju hišnega reda.
30.	člen
Stanovalec se mora v hiši obnašati tako, da drugih stanovalcev ne moti v mirni uporabi stanovanja.
Ni dovoljeno vpitje ali kakršnokoli drugačno razgrajanje, ki stanovalcem onemogoča mirno življenje. Zlasti ni dovoljeno motiti miru in počitka stanovalcem med 22. in 6. uro.
V.	RAVNANJE OB NARAVNIH IN DRUGIH
HUDIH NESREČAH IN VOJNIH AKCIJAH
31.	člen
Upravljalec stanovanjske hiše je dolžan skrbeti v okviru ukrepov, katerih cilj je, da se odpravijo posledice vojnih akcij ter naravnih in drugih hudih nesreč.
Splošna e*nota za civilno zaščito neposredno organizira in vodi vse reševalne akcije, pri tem pa sodeluje s štabom civilne zaščite krajevne skupnosti in z občinskim štabom za civilno zaščito.
32.	člen
Stanovalci se morajo ob vojnih akcijah in ob naravnih in drugih nesrečah ravnati po navodilih občinskega štaba za civilno zaščito ter konkretnih navodilih štabov civilne zaščite v krajevnih skupnostih in po navodilih splošne enote civilne zaščite v stanovanjski hiši.
33.	člen
Stanovanjska hiša mora imeti splošno enoto civilne zaščite v skladu s posebnim odlokom občinske skupščine.
Stanovanjska hiša, ki ima deset ali več stanovanj, mora imeti pripravljeno izvajanje reševalnih akcij ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter vojnih akcijah potrebno opremo.
Ce ima stanovanjska hiša več stopnišč, velja določba drugega odstavka tega člena za vsako stopnišče, ki obsega deset ali več stanovanj.
Šteje se, da ima stanovanjska hiša potrebno opremo, če ima:
1.	komplet orodja za reševanje iz ruševin,
2.	sredstva za gašenje požara,
3.	nosila in priročno lekarno ter komplet za dekontaminacijo.
Opremo iz prejšnjega odstavka tega člena zagotovi stanovanjska skupnost, za njeno čuvanje in vzdrževanje pa je neposredno odgovoren upravljalec hiše.	*
VI.	SKRB IN VARNOST
34.	člen
Dimne naprave v stanovanjski hiši morajo biti opremljene z varnimi Čistilnimi vratci in očiščene v rokih in na način, kot ga določajo posebni predpisi. Na posamezno tuljavo se sme v etaži priključiti le tri kurilne naprave na trdo gorivo ali pa eno na olje oz. plinska goriva.
35.	člen
Na kurilnih napravah in dimnih vodih ali ob njih se ne sme zlasti zlagati drv in drugih vnetljivih predmetov.
36.	člen
Lahko vnetljivih predmetov se ne sme hraniti po takih mestih, kjer lahko nastane požar. V stanovanjski hiši tudi ne sme biti več lahko vnetljivih predmetov, kot to določajo posebni predpisi.
V stanovanjski hiši je prepovedano prati z bencinom in polivati kuriva z vnetljivimi tekočinami.
37.	člen
Vključene električne in podobne naprave se praviloma ne sme puščati brez nadzorstva.
38.	člen
Podstrešja morajo biti trajno zaklenjena, sicer pa primerno urejena in se np smejo uporabljati za shranjevanje gorljivih snovi in navlake. Ključ hrani oseba, ki jo določi upravljalec stanovanjske hiše.
Na dvorišču se ne sme odlagati papirjev, drv in drugih vnetljivih predmetov.
39.	člen
Vhodna vrata morajo biti zaklenjena poleti med
21.	in 5. uro, pozimi pa med 20. in 6. uro.
Za poletje se šteje čas od 1. maja do 30. septembra.
40.	člen
Na dvorišču ali v skupnih prostorih je prepovedano igranje, ki ogroža telesno varnost ljudi.
x	N
41.	člen
Cvetlični lončki in zabojčki na oknih, balkonih in terasah morajo biti nameščeni tako, da zaradi vetra ali kako drugače ne padajo na tla.
VII.	UPRAVNI UKREPI
42.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka in predpisov, izdanih na njegovi podlagi opravljajo upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve ter komunalni redar in pristojne inšpekcije, ki so pooblaščeni tudi za vlaganje prijav sodniku za prekrške.
43.	člen
Ce pristojen organ ugotovi, da odlok ali na njegovi podlagi izdan akt ni bil pravilno uporabljen, odredi z odločbo, da je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti.
*
V odločbi iz prvoga odstavka tega člena določi uradna oseba tudi rok, v katerem je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti.
VIII.	KAZENSKE DOLOČBE
44.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje za prekršek samoupravna stanovanjska skupnost:
1.	če ne založi in nima na zalogi prepisa odloke o hišnem redu in obrazca seznama stanovalcev (8. člen)
2.	če ne predpiše načina vodenja seznama skupnih naprav in opreme v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini (tretji odstavek 13. člena).
45.	' člen
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek imetnika stanovanjske pravice ali stanovalca:
—	če se ne ravna po navodilih štaba za civilno zaščito ob naravnih in drugih hudih nesrečah in vojnih akcijah (32. člen)
46.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba — upravljalec stanovanjske hiše:
—	če v stanovanjski hiši, kjer je glavni vhod, ni na vidnem mestu izobešen prepis odloka o hišnem redu, navodilo občinskega štaba za civilno zaščito o ravnanju v primeru vojne in drugih hudih nesrečah ‘in seznam stanovalcev, ki mora biti na tekočem (6. člen)
—	če ne prepove uporabe skupnih prostorov in naprav in ne poskrbi za odpravo in razkužitev ob poplavi ali izlivu talne ter fekalne vode (10. člen)
—	če ne zagotovi redne preglede strehe, dimnikov, dvigal, zasilne razsvetljave, gasilnih in drugih skupnih naprav in opreme ter ne poskrbi za popravila ugotovljenih okvar (14. člen)
—	če v okviru civilne zaščite ne skrbi za preventivne ukrepe katerih cilj je, da se odpravijo posledice vojnih akcij in naravnih ter drugih hudih nesreč (31. člen)
—	če podstrešja niso primerno urejena, če so na podstrešju vnetljive snovi ali če podstrešja niso zaklenjena (prvi odstavek 38. člena)
47.	člen
Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek imetnik stanovanjske pravice:
—	če v določenem roku ne obvesti upravljalen stanovanjske hiše o vsaki spremembi števila stanovalcev v njegovem stanovanju (9. člen)
—	če ne dovoli upravljalen stanovanjske hiše vstopa v stanovanjc in ne omogoči rednega pregleda stanovanja (21. člen)
—	če cvetlični lončki ali zabojčki niso nameščeni tako, da zaradi vetra ali kako drugače ne padejo na tla. ulico ali dvorišče (41. člen)
48.	člen
Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek stanovalce in uporabnike poslovnih prostorov:
1.	če nc izvajajo določil pravil o izvrševanju hišnega reda (drugi odstavek 10. člena)
2.	če uporabljajo skupne prostore, naprave in opremo tako, da to ovira druge stanovalce (11. člen)
3.	če v stanovanju ali skupnih prostorih redijo živali v nasprotju s pravili o izvrševanju hišnega reda (23. člen)
4.	če motijo mir in počitek stanovalcev med 22. in 6. uro (drugi odstavek 30. člena)
5.	če vpijejo ali kako drugače razgrajajo, onemogočajo mirno življenje stanovalcev (drugi odstavek 30. člena)
6.	če uporablja stroje in druge naprave, ki povzročajo smrad, čezmeren hrup ali motnje (prvi odstavek 24. člena)
7.	če hrani vnetljive predmete na takih mestih, kjer lahko nastane požar (prvi odstavke 36. člena)
8.	če pere z bencinom v stanovanju ali poliva kurivo z vnetljivimi tekočinami (drugi odstavek 36. člena).
49.	člen
Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje za prekršek stanovalec in uporabnik poslovnih prostorov:
1.	če ne skrbi, da je v stanovanjski hiši in njeni okolici snažno, da vlada red in mir, da se čuv.ajo javne naprave, otroška igrišča in zelenice (22. člen)
2.	če seka drva ali drobi premog v prostorih, ki niso za to določeni (tretji odstavek 24. člena)
3.	če zlije z balkona ali skozi okno vodo, nesnago in stepa preproge ter druge predmoie (četrti odstavek 24. člena)
4.	če v vežo, hodnik, na stopnišče ali dvorišče postavi predmet, ki tja nc spada in če na mesto, ki ni za to določetio, pritrdi lepak, če riše ali piše po zidu. ali kako drugače poškoduje površino hiše in če v vežah, hodnikih, stopniščih stepa preproge in tega takoj ne očisti (24. člen)
5.	če odmetuje smeti ali odpadke zunaj določenih mest, ali onesnažuje okolico stanovanjske hiše, dvorišča, skupnih prostorov in tega takoj ne očisti (26. člen)
6.	če pred prostorom za odlaganje smeti parkira avtomobil (drugi odstavek 27. člena)
7.	če pere avtomobil v nasprotju s pravili o izvrševanju hišnega reda (29. člen)
8.	če zlaga drva ali druge vnetljive predmete ob ali na kurilnih napravah in dimnih vodih ter ob fasadah stanovanjskih hiš tako, da ovira prehod in kvari izgled hiše in kraja (35. člen)
9.	če odloži na dvorišče in zelenico papir, drva ali druge vnetljive predmete (drugi odstavek 38. člena)
10.	če ne zaklene vhodnih vrat v času, ko morajo biti zaklenjena (39. člen)
Za prekrške iz tega člena lahko izterjajo pristojni organi denarno kazen takoj na mestu.
IX.	KONČNE DOLOČBE
50.	člen
Zbor stanovalcev stanovanjske hiše je dolžan v roku šestih mesecev po veljavnosti tega odloka sprejeti pravila o izvrševanju odloka o hišnem redu.
51.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu (Uradni list SRS, št. 24/68)
52.	člen
Ta odlok začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-015/77
Vrhnika, dne 22. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
1221.
Na podlagi 56. člena,zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, -št 30/74) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, -št. 11/74), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, dne 22. septembra 1977, na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 22. septembra 1977 in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 22. septembra 1977, sprejela
O D I, O K
o odpravi posebnega računa za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti in za izravnavanje v gospodarstvu
1.	člen
Odpravi se poseben račun za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti in za izravnavanje v gospodarstvu, ustanovljen z odlokom o sredstvih občine Vrhnika za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti in za izravnavanje v gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 17/73).
2.	člen
Sredstva s posebnega računa se prenesejo:
—	na sklad za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih objektov,
—	na samoupravno kdmunalno interesno skupnost občine Vrhnika — temeljno enoto za ceste,
—	za druge intervencije na območju občine Vrhnika.
Višino in namen prenešenih sredstev iz prvega odstavka določi Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika s posebnih sklepom in o tem obvesti občinsko skupščino.
3.	člen
Vrnjene anuitete od kreditov, elanih iz tega računa v preteklih letih so dohodek samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Vrhnika.
4.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-010-014/77
Vrhnika, dne 22. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
1222.
Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 21. skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 22. septembra 1977 sprejela
SKLEP
I
Potrdi se:
—	samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Vrhnika
—	samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Vrhnika.
II
Ta sklep velja takoj.
St. 1/1-016-05/77
Vrhnika, dne 22. septembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
1223.
Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika, na seji zbora združenega dela, dne 22. septembra 1977, na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 22. septembra 1977 in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 22. septembra 1977 sprejela
SKLEP
o izvolitvi in imenovanju
1.	Za sodnico občinskega sodišča na Vrhniki, se izvoli za dobo, ki jo določi zakon Maja Soban.
2.	Za ravnatelja Osnovne šole v Borovnici sc imenuje za 4 leta Stane Novačan.
3.	V komisijo za ugotavljanje katastrskega dohodka se imenujejo za 4 leta
1.	Jože Umek — predsednik
2.	Marica Petkovšek — tajnik
3.	Remigij Beden, član
4.	Jožica Ravbar, član
5.	Ivan Marolt, član
4.	Ta sklep stopi v veljavo takoj, s tem, da velja izvolitev sodnice od 27. septembra 1977, imenovanje ravnatelja od 1. oktobra 1977 in imenovanje komisije bdi 23. septembra 1977.
St. 1/1-110-1/77
Vrhnika, dne 22, septembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. Inž. 1. r.
POPRAVEK
V pregledu stopenj prispevkov iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1977 po zaključku začasnega financiranja ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (Uradni list SRS, št. 14-800/77 z dne 11. 7. 1977), se izvrše naslednji popravki:
A.	v tabeli I pod 1. Stopnje prispevkov iz osebnega dohodka pri:
1.	občini Celje se prispevna stopnja:
—	v stolpcu 2 popravi iz 2,32 na 2,21
—	v stolpcu 10 popravi iz 31,87 na 31,76
2.	občini Črnomelj se prispevna stopnja:
—	v stolpcu 2 popravi iz 2,41 na 2,21
—	v stolpcu 10 popravi iz 32,07 na 31,87
3.	občini Hrastnik se prispevna stopnja:
—	v stolpcu 2 popravi iz 0,61 na 2,21
—	v stolpcu 3 popravi iz 0,47 na 0,51
—	v stolpcu 4 popravi iz 7,66 na 7.13
—	v	stolpcu	5	popravi	iz	0,56	na	0.61
—	v	stolpcu	6	popravi	iz	0,41	na	0,40
—	v	stolpcu	7	popravi	iz	1,14	na	1,05
—	v	stolpcu	8	popravi	iz	7,84	na	7,76
—	v stolpcu 10 popravi iz 30,69 na 31,67
—	v stolpcu 11 popravi iz 10,24 na 9,70
4.	občini Laško se prispevna stopnja:
—	v stolpcu 8 popravi iz 10,19 na 8,92
—	v stolpcu 10 popravi iz 31,07 na 29,80
5.	občini Metlika se prispevna stopnja:
—	v stolpcu 2 popravi iz 2,32 na 2,21
—	v	stolpcu	3	popravi	iz	0.85	na	0.91
—	v	stolpcu	6	'popravi	iz	0.52	na	0,57
—	v stolpcu 11 popravi iz 8,64 na 8,75
B.	v tabeli I pod 2. Stopnje prispevkov iz dohodka pod A. Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega do-kodka: a) Skupnost zdravstvenega varstva — za nesrečo pri delu, b) Skupnost za zaposlovanje pri:
1.	občini Brežice se prispevna stopnja:
—	v stolpcu 3 popravi iz 0,55 na 0,34
2.	občini Celje se prispevna stopnja:
—	v stolpcu 3 popravi iz 0,47 na 0,33
3.	občini Črnomelj se prispevna stopnja:
—	v stolpcu 3 popravi iz 0,64 na 0,36
4.	občini Hrastnik se prispevna stopnja:
—	v stolpcu 2 popravi iz 1,79 na 1,76
—	v stolpcu 3 popravi iz 0.89 na 0,57
5.	občini Laško se prispevna stopnja:
—	v stolpcu 3 popravi iz 0,52 na 0,34
6.	občini Maribor se prispevna stopnja:
—	v stolpcu 3 popravi iz 0,19 na 0,21
7.	občini Sevnica se prispevna stopnja:
—	v stolpcu 3 popravi iz 0,53 na 0,18	'
8.	občini Slovenske Konjice se prispevna stopnja:
—	v stolpcu 2 popravi iz 2,30 na 2,03
9.	občini Šentjur se prispevna stopnja:
—	v stolpcu 3 popravi iz 0,55 na 0,35
10.	občini Velenje se prispevna stopnja:
—	v stolpcu 3 popravi iz 0,26 na 0,36
11.	občini Žalec se prispevna stopnja:
—	v stolpcu 3 popravi iz 0,36 na 0,32
Republiška sekretarka za finance
Milica Ozbič 1. r.
POPRAVEK
V	odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 16-1012/77 z dne 8. avgusta 1977) se v tabeli pod 2 izvrše naslednji popravki:
1.	pri občini Hrastnik se zbirna prispevna stopnja v stolpcu 3 popravi iz 10,24 na 9,70;
2.	pri občini Metlika se zbirna prispevna stopnja v stolpcu 3 popravi iz 8,64 na 8,75.
Republiška sekretarka za finance
Milica Ozbič 1. r.
POPRAVEK
V	odloku o uvedbi samoprispevka v občini Celje (Uradni list SRS št. 5-194/77) se:
—	v 2. členu naslednji tekst glasi pravilno:
VVZ Tončke Čečeve —
enota Ljubečna	1979	3300	3500
—	v 3. členu naslednji tekst glasi pravilno:
»znaša po cenah v novembru 1976 193,651 000 dinarjev. Od tega zneska bo s samoprispevkom zbrano 128,500.000 dinarjev.«
St. 014-1/1976-2
Tajnik
Skupščine občine Celje
Boris. Rosina 1. r.
V	odloku o davkih občanov občine Mozirje, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 6/77. je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato na podlagi 120. člena poslovnika Skupščine občine Mozirje dajemo
POPRAVEK
odloka o davkih občanov
V	31. členu pod II; tč. c se drugi odstavek pravilno glasi:
»Povprečna cena za m2 koristne stanovanjske površine ugotovljena za leto 1976 znaša 3 000 din. Po tej gradbeni ceni ugotovljena vrednost stavbe je podlaga za izračun davčne osnove za leto 1977.«
St. 010-1/77
Mozirje, dne 26. septembra 1977.
Sekretar
Skupščine občine Mozirje
Anka Sivec 1. r.
VSEBINA
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
Stran
Stran
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1145.	Zakon o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekoCinah,
plinih ter o drugih nevarnih snoveh	1241
1146.	Zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi 1245
1147.	Zakon o dopolnitvi zakona o prenosu sredstev, pra-
vic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela	1257
1148.	Zakon o prenehanju veljavnosti zakona o prisilni upravi nad organizacijami združenega dela v sestavi zavodov ter o prenehanju uporabljanja nekaterih določb temeljnega zakona o podjetjih na območju
SR Slovenije	1258
1149.	Zakon o dopolnitvi zakona o posebnem republiškem
davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov	in	storitev	1258
1150.	Odlok o soustanovitelju Inštituta za zgodovino delavskega gibanja,	Ljubljana	1259
1171.	Sklep o cenah dnevnikov v letu 1977	1286
1172.	Sklep o prispevku iz dohodka za delovanje Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino Za čas od 1. septembra do
31. decembra 1977	1286
1173.	Samoupravni sporazum o pogojih za priznanje rej-
t ništva kot samostojne poklicne dejavnosti	1286
1174.	Pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega
zavarovanja rejnic in rejnikov	1287
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
1175.	Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Lenart za obdobje 1976-1980 (Maribor)	128S
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1151. Odlok o soustanoviteljstvu Inštituta za narodnostna
vprašanja, Ljubljana	1259
1176.	Odlok o hišnem redu na območju mesta Ljubljane
(Ljubljana)	1292
1152.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o priznavanju visokošolskih študijev, diplom in stopenj v arabskih in evropskih mediteranskih državah.
1153.	Odlok o izvolitvi člana Izvršnega sveta Skupščine
SR Slovenije, o imenovanju predsednika Republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino In o dopolnitvi odloka o razrešitvi In Izvolitvi nekaterih članov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, o razrešitvi ter imenovanju nekaterih republiških sekretarjev in o imenovanju predsednikov republiških komitejev	12G0
1154.	Odlok o Imenovanju namestnika predsednika Republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino 1260
1155.	Odlok o imenovanju namestnika predsednika Republiškega komiteja za vprašanja borcev NOV in vo-
jaških Invalidov	1260	*
1156.	Odlok o imenovanju namestnika guvernerja Narodne banke Slovenije	1261
1157.	Odlok o razrešitvi sodnika Okrožnega sodišča v
Celju in sodnika Okrožnega sodišča v Kopru	1261
1158.	Odlok o razrešitvi namestnika okrožnega javnega
tožilca v Mariboru	1261
1159.	Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Mariboru	1261
1160.	Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v	Murski Soboti	1266
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
1161.	Odlok o pomilostitvi obsojene	osebe	1268
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1162. Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi	1269
1177.	Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda (Ljubljana) 1295
1259	1178. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbani-
stičnem programu za območje mesta Ljubljane za določitev varstvenega območja črpališča Iški Vršaj in za razširitev varstvenega območja črpališča Crnuče—Jarški brod (Ljubljana)	1391
1179.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane za določitev oziroma razširitev varstvenega območja vodnih virov Šentvid—Kleče in Hrastje (Ljubljana) 1302
1180.	Odlok o dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega
plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane za razširitev glino-kopa BP-9 v Črnučah (Ljubljana)	1302
1181.	Odlok o spremembah odloka o sprejetju Generalne-
ga plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane za spremembo namembnosti površin za potrebe visokega šolstva in inštitutov v vzhodnem delu zazidalnega otoka BM-2 (Ljubljana)	1303
1182.	Odlok o spremembi odloka o sprejetju Generalnega
plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane za spremembo namembnosti zelenih in obdelovalnih površin v površine za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejavnosti — za zazidalni otok MS 8-4 Zgornji Kašelj (Ljubljana)	1303
1183.	Odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi gra-
ditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane — za nadzidavo objekta Gregorčičeva 27 na območju zazidalnega otoka CO-1/9 (Ljubljana)	1304
1184.	Odlok o spremembi odloka o določitvi območij, za
katera se izdelajo zazidalni načrti za nadzidavo objekta Gregorčičeva 27, na območju zazidalnega otoka CO-l/9	(Ljubljana)	1304
1185.	Sklep o soglasju k ustanovitvi enot za izobraževanje
odraslih pri Tehniški šoli za kemijsko, metalurško In papirno stroko, Ljubljana, Aškerčeva 7/1 (Ljubljana)	1304
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1163.	Odredba o časovni razporeditvi pouka in zimskih
šolskih počitnic v šolskem	letu	1977/78	1271
1164.	Odredba o trajanju šolanja za poklice voznik avtomehanik, krznar in tkalski	delovodja	1271
1165.	Pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok, mladost-
nikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju	1271
1166.	Pravilnik o rajonizaciji vinogradniškega območja SR Slovenije, o sortah vinske trte, ki se smejo saditi in o območjih za proizvodnjo kakovostnih
vin	1274
1167.	Pravilnik o označevanju vina in drugih proizvodov
iz grozdja in vina	1277
1168.	Pravilnik o postopkih in sredstvih tep njihovi uporabi v proizvodnji vina	1280
1169.	Pravilnik o minimalnih pogojih za promet z ne-vsteklentčenim namiznim vinom z geografskim poreklom In vinskim moštom v gostinskih obratih 1282
1170.	Navodilo za Izdelavo lestvic katastrskega dohodka 1284
1186.	Sklep o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka
Sole za farmacevtske tehnike Šolskega zdravstvenega centra Ljubljana, pri Zdravstveni šoli Maribor (Ljubljana)	1305
1187.	Sklep o soglasju k preimenovanju gimnazije Poljane, Ljubljana (Ljubljana)	1305
1188.	Sklep o izvolitvi sodnikov porotnikov Občinskega
sodišča I v Ljubljani (Ljubljana)	1305
1189.	Sklep o Izvolitvi sodnikov porotnikov Občinskega
sodišča II v Ljubljani (Ljubljana)	1305
1190.	Sklep o javni razgrnitvi urbanistične dokumentacije,
ki ponazarja predlog spremembe in dopolnitve generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane — za gradnjo VVZ in trgovine v Sp. Hrušici — MS 111 (Ljubljana)	1306
1191.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka na območju naselja Ponikve, krajevni skupnosti Velika Dolina	(Brežice)	1306
1192.	Sklep o javni razgrnitvi' osnutka sprememb in do-
polnitev zazidalnega načrta Otok v Colju (gradnja doma upokojencev)	1307
Stran
1193.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za sofinanciranje nalog ljudske obrambe (Grosuplje) I3v7
1194.	Dodatek k samoupravnemu sporazumu o združeva-
nju ‘sredstev za sofinanciranje nalog ljudske obrambe (Grosuplje)	1308
1195.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Grosuplje za leto 1976	I309
1196.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje gradnje šolskega centra Ivančna gorica-Stična, za sofinanciranje gradnje trgovskega objekta v Stični in gradnjo komunalnih naprav po' letnem programu krajevne skupnosti
Stična (Grosuplje)	1309
1197.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samopri-
spevka na območju krajevne skupnosti Šentvid pri Stični (Grosuplje)	>310
1198.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za naselje
Godovič (Idrija)	1312
1199.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za predel
Cegovnica v Idriji	1312
1200.	Odlok o obveznem prispevku za financiranje temelj-
nih nalog programa skupnosti za varstvo pred požarom občine Idrija v letu 1977	1312
1201.	Odlok o prenehanju lastninske pravice na zemlji-
ščih. namenjenih za stanovanjsko graditev v območju zazidalnega načrta za naselje Črni vrh (Idrija)	I313
1202.	Odlok o prenehanju lastninske pravice na zemlji-
ščih, namenjenih za stanovanjsko graditev v območju zazidalnega načrta za predel Mostanija v Cerknem (Idrija)	1313
1203.	Odlok o razporeditvi delovnega Časa in o uradnih
dnevih upravnih organov občine Idrija	1314
1204.	Odlok o ukinitvi nekaterih posebnih računov Skupščine občine Idrija	1314
1205.	Sklep o pristopu in podpisu družbenega dogovora
o delu Razvojno-projektivnega centra Idrija	1314
1206.	Odlok o obveznem prispevku za financiranje nalog programa varstva pred požarom v občini Kamnik 1314
1207.	Odlok o izgradnji obvozne ceste v Kamniku	1315
1208.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo podaljša-
nja krajevnega samoprispevka za dokončanje del in asfaltiranje ceste Bajernik—Lupinica in rekonstrukcijo ceste Olaf—Liberga (Litija)	1315
1209.	Odlok o sprejetju noveliranega zazidalnega načrta
za območje zazidalnega otoka BS 2/2 — Rapova jama (Ljubljana Bežigrad)	1317
1210.	Sklep o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo skladiščno-prodajnega centra »Radenska« v zazidalnem otoku MP 3, kare 5 z regulacijsko zazidalnim načrtom za območja zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah (Ljubljana Moste-Polje)	1317
Stran
1211.	Odlok o ustanovitvi štaba za teritorialno obrambo
občine Ljubljana Šiška	1317
1212.	Odločba o ugotovitvi potrebe In smotrnosti ustanovitve služnosti v korist Petrola Ljubljana, TOZD zemeljski plin, Ljubljana, zaradi gradnje plinovoda
na nekaterih zemljiščih	(Ljubljana šiška)	1318
1213.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta
za del območja SŠ 9 Koseze, z oznako »G« (z lokacijskimi smernicami za sanacijo Koseškega bajerja) (Ljubljana šiška)	1318
1214.	Odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva v
občini Logatec v letu 1977	1319
1215.	Sklep o soglasju k cenam komunalnih storitev (Sevnica)	1319
1216. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu dne 25. septembra 1977 za uvedbo III. silmoprispevka v denarju za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti in programa izgradnje na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva, kulture, telesne kulture, socialnega varstvu in komunalnega gospodarstva na območju občine Slovenske Konjice od 1. Januarja
1978 do 31. decembra 1982	1320
1217.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta
stanovanjske soseske III. Šentjur pri Celju	1320
1218.	Odlok o splošni prepovedi parcelacije in spremem-
be kulture zemljišč za območje, naselja Dragomer (Vrhnika)	1320
1219.	Odlok	o spremembi statuta občine Vrhnika	1321
1220.	Odlok	o hišnem redu (Vrhnika)	1323
1221 Odlok o odpravi posebnega računa za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti in za izravnavanje	v gospodarstvu (Vrhnika)	1327
1222.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o us-
tanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Vrhnika in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Vrhnika	v	1327
1223.	Sklep	o izvolitvi in imenovanju	(Vrhnika)	1327
— Popravek pregleda stopenj prispevkov Iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov Iz dohodka za financiranje samonpravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v ictu 1977 po zaključku začasnega financiranja ter stopenj davkov
iz osebnega dohodka, ki sc obračunavajo in odtegujejo ob	izplačilu	dohodkov	1328
-- Popravek odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj prispevkov iz osebnega do-hodkd za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti	na področju družbenih	dejavnosti	1328
—	Popravek odloka o uvedbi samoprispevka v občini
Celje	1328
—	Popravek	odloka o	davkih občanov	(Mozirje)	1328
izdala Časopisni zavod Uradni Ust SRS - Direktor tn odgovorni urednik Milan Biber - Tiska tiskarna Tone TomStč, vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1977 240 din Inozemstvo 450 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni 00 izidu vsake Številke - Uredništvo m uprava Ljubljana, Veselova 11. poštni predal 379'Vil - Telefon direktor uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Zlro račun 50100-003-40323 - Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v IzvrSnem svetu RkupSčine SR Slovenije, st 421-1/72