-----    157    -----
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav.
78. Na Laponskem.
(Dalje.)
Severni jelen je ves ustvarjen za severne mrzle kraje, zadovoljen je z najslabšo krmo, z mahom in z lišaji, in te krme si mora sam iskati in kopati izpod snega. Severni jelen je mnogo manjši od navadnega jelena, zelo okorne postave, ali trden na vso moč. Noge ima kratke pa močne, torej lehko nosi tovore, in tudi plava spretno, kar je potrebno v onih krajih, ki imajo toliko jezer. Sprednje parklje ima globoko preklane in navzgor zasukane, zadnja parkljica segata popolnoma do tal,   kar mu jako zlajšuje hojo po snegu.   Rogovi so
------    158
nazaj zavihaai, ter imajo lopataste izrastke, Kedar se severni jelen premika, dela nekak klopot, menda s pre-klanimi parklji, ki se pri stopanju razmikajo, pri vzdi-govanju nog pa zopet vknp  trkajo.
Osobito zanimivo je za večera okoli game, ko pri-ženo čredo, da jo pomolzejo. Vse na okrog je živo in šumno, psi pa letajo gori in doli, neprestano lajajo, ter čredo zadržujejo, da se ne razleti. Možaki polove z močnimi trtami za roge one košute, katere je treba pomlesti. Severna košuta ima zelo malo mleka, dobrega pol litra, pa še ne vselej, ali to mleko je jako gosto, skoro sama smetana, in človek je ima dovelj nekoliko žlic. Za maslo pa ni, ima zoprn duh in je žarko, toraj ne delajo masla Laponci, ampak sir. Kedar je molža pri kraju, poleže čreda, po tri sto glav, okoli game. Kedar je čreda popasla mahovje, tedaj Laponec razdre šotor, naloži ga jelenom, in potuje dalje izkat novih pašnikov.
Zjutraj smo se poslovili pri gospodarju in družini, in malo pred poludnevom smo uže dospeli k ozkemu Cjolvijavrskemu jezeru, ter ostali v gami pri jezeru. Tu je bil doma naš voznik, tu je hotel utrujene jelene za-meniti s spočitimi, ali žal, da črede ni bilo doma, in je do večera tudi ne bode. Kaj smo hoteli! Najstarejši sin je sedel v gami, ali ni ustal, ko smo vstopili, ni nas pozdravil, tako malo nam je zaupal.
Popoludne je odšel z mlajšim bratom k čredi, in sestre so same prišle domov. Zakaj niso prignali (^.rede, da jo doma pumolzejo, kakor drugekrat? To mi je bila zastavica. Ženske so se izgovarjale, da je čreda predaleč zunaj, in ne kaže domov je goniti nocoj. Pa zakaj je sin vzel seboj tudi izprežene jelene, novih, čilih pa nam ni poslal? Šli smo spat. Zjutraj še ni bilo jelenov. „Moram iti sam pogledat po jelenih, da bodemo mogli naprej," omeiiil mi je gospodar. Ženske so povedale, kje se čreda pase. Celi dan je gospodar dirjal sem in tje ter iskal jelenov. Za večera je zasopen in utrujem prišel nazaj, ali sam, uiti videl ni črede. Žene in deca so gospodarja nalagali, da je ondi hodil in iskal, kjer črede bilo ni. Tudi naslednjega dne nismo mogli naprej, črede ni bilo od nikoder. To je bilo vendar preveč gospodarju, ali kaj je hotel. Domači se niso zmenili niti za grožnje gospodarjeve, niti za naše prošnje. Poprijel sem se toraj poslednjega pripomočka, ki mi je še bil na razpolaganje. Steklenico žganja sem stisnil v roko gospodinji, in to je izdalo. Materi je dišala pijača, dobro je potegnila, in ko je na večer hči prišla domov, pošepnila jej je nekaj na uho. In gledite, kmalu potem smo zaslišali lajanje psov, in znano klopotanje jelenov, kazno, da bode čreda skoro pri gami.