»• -W? fe. Hofbibliothek, V Gorici, 22. febraarija 1878 SOČA „SoLa" izhaja vsak petek in ?elja ft poMo prejemana ali v Gorici na ion* poiiljaua: . f 2.30 Cehrrt leta • » 1.30 Pri oznanDih in prav tako pri .po tlanicah" se placu, eza luvadno tri itOJ} no Trsto.:. H kr. *e se tiska I krat G :j ZaveLe crke po prostcru. Tecaj VU1 Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici t go-eposki ul':ci blizo „treh kron", — v Trstu v tobakarnici „Via della ca-serma 60". Dopisi uaj se bJagovoljno poSillaio nrcdniStvu „Sce" y Gorici Via del Mu-nicipiovKalistrovi hiSilll.nadBtr.narofi-nina pa opravnigtvu „SoCe" v Gorici „Via scuolc" h. stv. 429, II. nadstr. Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcera in drugim neprooioznim se narocoiaa zniia, ako se ogUse pri urednistvu. Glasilo slovenski'ga politftnega drusha goriSkega m brambo narodnih pravic. viMximJZJ^lSL^'iiSimUi. Vojska ali mir? V ftotiei "JO. felnuuiija. Politidno vrenie je podtlrpu rusko-turAkcga pre-mirja /elo fprenu'iiljivo: daues oblacno iu gromovito, da wt prvtresa, jutti jasuo iu vedro kot nbeje oko, daiiotf tinihta, jutti ti&ina, zdaj polno vojuiii .strahov, zdaj mirno in milo. kakur bi bila icz no*'; pobrutimi-ja objela vse narode vosoljiu'ga sveta. • ¦ Stari lisjak (iorcakov je prevzel zadafo gromefyga .Tnpiterja, on vodi, on spreminja v iiovc»j.4t*in dnsu piditii'na vreiiiena v ICvrojii: po njegovih (lipluiikati^tiih depeSah ro/lajo v vojuiii ar^cnulih kraniai>ki> Anglije. ivHiketajo vo-jevtle ostroge av.>tiij^kih Azijatuv, premika so brodov-je evrvpskih velrvlaiti iz «»nega niorja v drugo — a kmalo ne zopet *penja mirovna mavrica od enega kooca K\rope do diuzega, AngluSka diplornaoija je v tfra&nih zadregah, ki'r je nje ogoljufana vaiovarika, Tunija odprla, oci—ter spoznavSi, e.gave pt-rtidut» intiige m) jo zapcljale v ite-skoirfno im'SumNi, zdaj zniagovaku vdaiia, Angliji hrbet obraru. »• - Atiglc&ko vnjno brodovje je sicer proti for-malnentu prutestu porte pripljulo pred (-'arigrad, a na istein Carigradu Mont tuili mugodia zinagovalceva ro-ka. Huskeuiu medvedu se na buhi-m ui bati uiorhkcga pba. — Av.strija je tudi v ncv^cfn^m polozaji, km* pnjdc pri rcSiivi orijontalnvga vpiasanja po vsaknn nafinu tucli 2a njrnc piav va/ne inttteso. Ona bi pii trj pri-liki, nu'iiinio, prav lahko pridobila rodovitno IJosno iu Herct'goMitQ, in to v veliko koiist juuovzliodiuga di-zavupga dcla. po^ebno kamt'tiite Dalniacije, kaU'ia bi se hvtijim inui>kim pol«re/j^Jn iie k po tun zadobiia pravo vivdtK)^ /a n redi svojo droiino in jo brani z oro2-jemr zato ne sme in ne more delati. S to okolnosti-jo pa je zdruzena polygamija. 2ena je le sluginja in mol misli, da mu bodete dvc ali tri bolje sluzlle, kakor ena sama. In tudi iena, ki mora veliko delati in mnogo terpeti, je rada, 6e dobi §e vec pomofinic pri deiu in zatorej se Sisto ni6 ne ustavlja pomno-4it?i 2en. Pri tem se ne gleda na ljubezen do mo2a, kakorSno izobraienci poznajo, in tudi mo2 nij snubil |ene zaradi ljubezni; temveC kupil jo je kot blago, vefi, ter je ctdo staro zogrizono Tarkinjo „N. F. P," privulo do toga, da prav odloPno protestuje zopcr tako bedasto vziiciiiirjcnjc javncga ninenja. nDeutsche /oiluiig- pa kliCe. Mtidjnrom, katcri bi se radi z na-Sim dcnarom vojevali, pa bi v. vojno svoj bankerot zakrivali: „Mi v Avstriji imamo so kaj zgubiti, za to nas ni nikakor volja, da bi kri svojih de^elanov in ostaiiku zclA poSkodovauega dr^avnegu premo^cnja, na igro postavili v taki vojski, katera se ne da zdaj, ko ko Itusi u/.o pn»d 10 ineseci Prut prokoracili in se je Plevna uze pred tremi mescci podala, z nobouim kolikaj painetnini razlogom zagovarjati. 0 2. uri zju-tiaj ne pojde uoben razumon clovek vc6 ua pies." Tudi v gorkokivuo Italijo je menda fiviguil kak blisk si'venu'ga J ova ti?r vnel tain staro pozeljivost, pa no morda po pridobitvah na balkanskem poluoto-ku, ampak zopet po kakcm 21ahtn«m peresu avstrij-skcga orla. Italijanski olicijozni li»ti nckam cudno razmisljevaJQ orijentalno krizo iu njn nasledko. Oni .^odijo, da bode Avstro-Ogeraka piisiljena biti ulo-vanska dr^ava, ker so bode na vzbodn razSirila. Za to pa bode inorala, kakor nii'iii ,tHiforma" glasilo nnnistra Crispi-ja, Trst, Istro, Trient itd. Italiji odstopiti. AvHtrija ima vendar dobre prijpteljo na mi'jah—in na6i Magjari se jim vsilujejo za po-niagace. Vse evropske velev'uwti in deloma tudi manj§e drzavu tide v oroiji, zmngavalka It-sija tudi ne ncha oborozevaU, ampak potHIja v teIeti' senom,zeljemf mto »a dr, prflfl2no trgovala, Taka casta, katera bi se dala brez posebnih ov^r in brez mnogih umet-nib del (mostov, podzidji i. dr.) izvrStti, bi bila gotovo pomenljivejSa in kori?tnejsa od marsikatere izmed sedanjih skladovnih erst in bi celi gorskt planoti ne-izmerno koristila. Slisal sem, da se potezajo Kanalci za cesto od Kanala skozi Avfe do sv. Lucije, tedaj za paralelno cesto k drzavnt, — jaz pa inenim, da bi bila zgorej nasvetovana cssta veliko vaiaej^a in da bi si cestni odbor neprimerno veLo zaslugo prido-bil v javnem interesu (ne v specijelno kanalikem>, ako bi Banjskarjem do prilezue, najkrajse zveze z Gorico pomagal. Na Mo&tu sem se dalje casa mudii; ta kraj mi je zatad romantiLne lege in zarad svojih dveh mostov. ki se spenjata visoko nad Sunteeisii in penecirai va-luvi bistre Bate in dereee Socet od nekdaj dopailal; to pot pa me je zanimal tndi lep napredek v Ziviuo-reji, kojega sem zapazoval v hUvih in spbh v go-spodarstvu veleposestnika gosp. Kovadift-a. V prostor-nih, jako snaznib in printerno vrejenth hlevih vidcl sem tako lepo govedo, kakorSne nema menda nikdo drugi v sloveuskeni delu nase tlriele. Lt»[»e >o kra-ve beljanskega plemena, katero tteto ph»me tjospod KovaiiC uze vec let redi, a Se lepSe so Svfcark**, ka-tere mu je z bikom vred izrodila kmetijska druzba v Gorici v posku3ttjo, kako se bo to pieine obnaSalo v naSih gorah. Kmet. druzba ni mogla izrociti zivine boljSira rokam: tu je pravilno krinijena in snaiena, hranjena v zracmh prostorth, tu se sploh I njo rav* na, kakor veleva umna zivinoreja. Za to pa so tudi krave lepo rejenc in svitle, da je vesclje gledati jih. a Se vece veselje gospodarju, ko vidi, kako mu pol-nijo vsak dan vgoIide mastnega mleka. Kakor sem slisal, pristuje Svicko pleme prav dobro tern krajem in sc posebno po jako mastnem mleku odlikuje. — G. Kovaiic ima svojo mlekarnico ter izdeluje prav o-kusen sir po Svedskem sisremu. Tudi mlekarnica v Polubinju, katero sem si mi-mo grede ogledal, prav dobro napreduje iu po pravi-ci jo smem imenovati v zvezi z Hazorsko pianino najva2nejSo in najkoristnojSo kmetijsko napravo na Tolminskem, koja u2e zdaj dobrodejno upliva na tu-kajSnjo ^ivinorejo, a vtegne s casom prav izdatno pri-pomoci, da si hirajoSe kmetijstvo zopet opomore in da se celo do blagostanja privede. Svicarski plantar, gospod Hitz, s katerim zalibog nisem imel to pot pri-like govoriti, skazuje se zares jako praktifnega in zvedenega mo2a ter si pridobiva za razvoj inlekarstva in sirantva v naSih gorah neprecenljive zasluge. /a to pa bi morali zelo oMabvati, ako vlada odtegue dosedanjo podporo za njegovo plaCo in bi ga vsled tega izgubili. Pravilno mlekarstvo je tu sa jako mla-da rastlina, nje korenintice so se Se prav rahlo pre-jele novih tal, plevela grdih razvad pa in trmoglave-ga starokopitsva je Se toliko, da lahko cez nofi zadu-Si mlado, njezno setev—ce ji prezgodaj odtegnejo skrb-nega sejalca in gojitelja, kateri ima Se mnogo, mnogo posla, predno bo vse vtrjeno in dobro zakoreni-njeno, kar je z marljivostjo in ljubeznijo zasejal. — Za to naj bi si merodajni moije na vso raoe prizade-vali, da onranijo mlademu zapofietju Se veC let izvrst-nega voditelja. 0 dosedanjih uspehih pravilnega mlekarstva v Poljubinju in na Itazorji hocem priUC-no kaj poroCati. Ker govorim o zivinoreji, naj Vam Se povem, da se letos povsod hvalijo z biki beljanskega plemena, katere je preskrbela c. k. kmetijska druzba. Bili go sicer nekda Se precej dragi, a. to zarad razloga, kojega naj bi si slavua kmet. druzba zapomnila: ker so bili namre6 prepozno naroceni. Zveden kmetova-lec g. M., kateremu je bila izrocena naloga, zival preskrbeti, moral se je v hudi zimi zel6 truditi, da je svoj posel castno dovrSil. — Nadejati se je, da se po dobrih plemeojakih, kojih je zdaj vec na Tohnin-skem, govedoreja scasoma jako povzdigne. Nabral sem v svojo potno torbico'se marsikaj, a za danes naj bo zadosta; pa prihodojie Se kaj. .___________ Kr. . 12 Trsta, 20. febr. Qzi. dop.) TJpliv sedanje vojskenaTrst—Slabe nade za boljso prihodnjost.1 Knzav mestni hiSi.—Crna maSa za papeia.—Beseda vmestni citalnici.— Statisticno. — RefoSk po 24 sol-dov liter.) Po mojem zadnjem dopisu smo imeli v irstu (posebno naborsi) uie zopet mir in danes ima-mo u2e zopet vojsko. Zadnjikrat sem Vam pisal, kako je bila tukaj oMna bojazen pred evropsko vojsko, precej drugi dan je bilo zopet vse prepricaao, da ne bovojske; a danes je prisel po telegrafu odgovor Bismarkov na mterpellacijo v nemSkem dri. zboru, kateri odgovor diSi inocno po Rusih in po smodnikn in br^ so se naSi borsijanci zopet prestraSili; zopet slutijo vojno m zopet rastejo valute, pa padajo dr-&vni papini. Jaz pa se ne dam motiti v svojem mnenju m pravim, da Anglija in Avstrija ostanete lepo pri mini doma m da Andrassy bo moral nolens yolens popustiti svoj diplomatiCni ^status quo ante ter pryeti za Bosno in Hercegovino. NaSi bor-zuanci deao politiko od dneva do dneva/ vsak 1 ±,IZ«h?^ **g«pa je po krahu borsa postat WJSffct ?° ?bUi aa prilik0 V8€ t0 Preii- 3SLE2 tf"?5j *? "R ??aj, kake velikanske ** ^^^IdlferSbf^^^ manj gld. 11; a tako se kurz le premika vjako ozki meji. V tem pogledu moramo tedaj „krahu" pripi-savati, da je sploh postala borsa bolj solidua in da se vcS tako v en dan ne igra. Ta vojska nij sploh imela na kupdijo tacega upliva, kakor vse druge. Blago je primerno malo porastio, malokakSen Spekulant more reel, da je vsled vojske obogatel, kakor se je to go-dilo dozdaj mej skoro vsako vojsko. V Trstu vlada sploh ves cas taka tisina, tako malo posla imajo tr-govci, da tako slabih casov za trgovino in promet ne pamtijo stari ljudje. Blago, posebno kolonijalno, je postalo nenavadno ceno in Se vedno pada, ker nij kupca. In to se ne poboljfia tako hitro; lahko se rede: „beira Teufel 1st der Spiritus, das Flegma ist geblieben". Tratu sploh preti* slabi 5asi; financni povisani coli, katere bode vp«»ljati vlada, bodo prvi udarec, ker bodo kolonijalno blago zdatno podrazali; po tern pride Se sistema protekcije domace obrtnije in toroj visoko obdaranje tujih izdelkov, vsled &?.sir bode tudi uvazanje tujih izdelkov skoz list kolikor tuliko po-jenjalo. Najveca zau&uica pa bode odprava proste hike, katera bode v prvi vrsti uptivula jako nougotlno na vrednost hi4 v Trstu in sploh trgwca konti^ijo-narja, po t«in spediterja stra^no >kodovala; tak • t».t/e trgovcev pa je naived v Trstu. Torej vse te nuvota-rije znajo v i>bte koristne biti notrauji Avntriji, a Ti>t pnde pa njih v strasne krize in ee ozir jcuiljeuio tudi na potnanjkanje koukurcntJue Mvmku in ua Mi2nje predruga^be v drnem inorju, priti moramo gledv pri-hodnjosti Trsta do jako pesiiuitttiCuiu »klenuv. 0 uj zailevi hwtmi cuk^rat kesnpje pis>3ti bolj itatanjlao iu ob.sirno. Na Dunaji j^ perinanentna minister»ka kriza; a tudi mi iuiainn v Trstu prav bli/o vrliko krizo v pa-laci, kd»;r tuhtajo in »klepajo na&i zaupni moije, kako bo*Io bolj pua<'.tli prebivak-cin trza?iktui in »a^»im vrlim okolicauotn. Ona .svojat, katero imeuuje Vuiicevift „la Consorteria4 je bii/u kraja se svojimi uunrtnostiini." V Trstu ne &lifU od v>eh atraai, tudi od nekterih Uali-janissimov, prav niofno godrnjanje tvz brezi>ii/irno go-hpodar.itvy in terorizein UertuetovoiV in to gudrnjauje naftlo je pot celo v heje nustnt'ga hlaresiiintva. Od lanskcga leta win j«s odKtopilo kakih 5 meat nth hta-re^inuv, katerim t>* ne more re^i, tla nt> in \n\\ ItaU-jaui. V zadnjem Casu je odntopil dr. l'uctola in kmalo za njimi tudi Pitteri; ta moz je ui.e mw&t lei bit mestni stareSina in pozua ni'»stiio Ha^pwlarstvo prav natanjLno; on je tudi v zadnji debaii o proraCuuu od-kril mar»ikako napako in svarilno uasveuival bolj po-Stena p(»ta; a zatitonj. Mernietovci so ga temvec zaceli preganjati, dokier se je ukiz uavelieal iu podal svojo oriatavkn. BCittadmw*, kt je bil nekdaj organ tr2aSkih lahonov in magi-strata, je za<'oi \>led tega ostro pisati pioti oui .svojati in sploh se je uze zdaj zacelo mo('t\o agitiiati za prihodnje volitve v mestui zbor. (iodrujanje je veliko in ol^oza zmerom vece kroge. Nij treba kakor nekoliko pam*>tuih moL na Celo tega gibaujain llermetovupojdejo rakoin zvizgat. Patrijoticno drustvo bi imelo pokhc vzeti v roke va-jete; a to druStvo nijiua piavega krediUi iu bo boljse stonlo, ce se ne meSa. 20 do 3u neodvisnih, pra-vicnih mot bi ve5 opravilo, kakor vsa dru&tva; to mnenje je uze mocno razSirjeno. Jaz ne slisira sicer trave rasti, ampak to krizo dobro opazujem in v ko-rist Trsta prerokujem, da #« bo se letos zaeel in de-loma dovrsil preobrat in propad IIerueto\cev. Gotovo je, da sede v^i gorhki Heruietovci &-has Favetovci bolj trdno v bedlu, kakor pa Uiaski — in vendar bi tudi Goncanom koibtiia knza. Crna masa za papeza pri sv. JuSlu je na vsak nacin omeua vredna. Cerkev je bila vja s eruim za-metom preprezena, v sredi cerkve bd je krasen kata-falk, razsvetljea s kakimi 500 iufimi; cerkev pa tako polna ljudstva, da precej po zaceti masi ni policija pustila nobenega ved notn, ker je bilo nevarno, da se ne pnpeti kaka uesreca. Take gnjece v cerkvi nij. sem Se mkoli videl; najmanj 6000 ljudi je moralo biti v cerkvi, pred cerkvijo pa jeCakalo gotovo iez 1000 ^udi, ki nijso mogli veC notri. Policija je imela kaj opraviti, da je vzdrJala red. Vdeleiile so se mase tudi vae oblastnije. Se Vam moram porocati o zadnji besedi v nasi eitalnici, ki se je vrsila v soboto. Hribarjevo BNo6 tikotna* peh so naSi pevci pod vodstvom mladega g, Bartlja tako dobro, kakcr, da bi bil vodil sam kom-poziter; KocjanCicev venec pa je vzubdil obenoradost iu veselje; ponavljati se je maral iu obcinstvo bi ga bilo rado Se veikrat sliSalo. Ob§ gospodifini pi. Pi-keljeya iu Azzolini peh ste tezka komada iz oper BOtelloa in 8Barbiere", da boljSe in bolj dovrSeno nijsem tako hitro sliSal peti diletentinj. S kratka s to besedo se zamore ponaSati naSa citalmca; le tako naprej in nasa eitalnica bo kmalo sopet cvetela. le nekaj statisticnega: V zadnjem tednu je v * Trstu umrlo 124 osob, 60 niozkih, 04 zenakih; iz ootic. dat celega leta, je razvidno, da v Trstu umre posrednje Stev. 51 na vsakih 1000 prebivalcev vsak teden, kar ka2e, da v Trstu smrt za mnogo proccn-tov veft naianje, kakor v vseh drugih avstrijskih me-atih, Se na Dunaji je proceutna gteviika manjSa. KriVQ je tega menda mnogo staro iuesto in luka, pa tudi hitra menjava temperature.*) Kake pijaCe tukaj ljudstvo vftva, je razvidno iz tega, da v starem mestu prodajajo v gostilnah „refo§k" po 24 soldov liter in ta refoSk je tako mocan, da po 1 liter mocnega delavca omami. Kak refoSk mora to biti ? — Take pijaie in pa ponocne zvezde so tudi mnogo krive slabih higienicnih razmer v Trstu. Politigni pregled. Kakor poroca „Morning Post**', prejel je n a § cesar od ruskcga carja pismo, v katerem skitsa ta izravuati razlicnost misli med Husijo in Avstrijo, Grof Auersperg in Tisza sta te dni odgovarjala v avstrijski in v ogerski zbornici oba v enakem zmislu na interpelaeije o orijen-talnern vpra&mji. Kekla sta, da noma Avstrija niL zoper rairuvne pogoje, kolikor zadevajo vrcd-bo turhkih razmer na korist taraosnjim kristja-nom; oni pogoji pa, ki se titejo teritorjalnih piYiuemb, da ialijo avstrijske interesc, in da jini tedaj Avstrija ne more pritrditi. Vsakakor pricakujeta, da se vsled dogovorov na bodocciu kiragresu uhrani inir. Zbomica poslanccv je 10. t. m. kon-t-ala splosno razpravo o colnini; naslcdnje dni se je zacela nadrobna, prav 2ivahna razprava, pri kateri bode, da si jo javno mnenje zoper [colnc tarifc. na vse zadnje vlada vendar zmagala. U-stavoverci horejo z vlado tudi sebe na krmilu okraniti. lie nam poroc'a telegraf, da je zbor-nica s<* 1511 glasovi proti 130 (med temi so vsi 3 nu*i poslanri) sprejela col na kavo z 20 gld., za zgano kavo 20 gl. in za kavine surogatc (ci-korijo) po 0 gld. Delegaciji pridete skupaj prvc dni mar-cija, a zborovali bodetc lc nialo easa, ker poj-de Amlrasisy h konferenciji. Ilazni veeji rusopisi priobcujejo Iiismar-kov govor v ncm&kem paiiamentu o rusko-tur-ski tnirovni pugodbi. ltismark ne veruje v evropsko vojsko, ker bi morale one vla-de, ki bi sle proti Kusiji, prevzeti odgo-vornostza tursko dedisfiino. XemCija je za pospesevanjc konferencije. li i s m a r k o d b i j a odluuio v s a t e r j a n j a, n a j b i s c N e m c i j a v m c § a 1 a. Ona Iioee posredo-vati, a ne mara imeti posla posredovaluega sodnika v Evropi. — V daljni razpravi je Bismark odlocno protestoval zoper sumnicenje, da bi bila Nemeija pomagala Kusiji, kakorkoli Avstrijo premotiti, Zveze z Avstrijo so vsesko-zi postene med vladarjema in vladama. Jaz, pravi Bismark, sem z grofom Andra&sy-jem v takih prijateljskik razmerah, da se on lahko kedar si bodi do mene obrne, gotov, da pozve resnico, kakor sem tudi jaz preprican, da govori on resnico, kedar mi pravi o avstrijskih namerah. — Tako jasno govore redko kedaj diplomat!. Iz Rim a poroca telegraf o slovesnem po-grebn sv. oceta P i j a IX. tako-le: Vsa cerkev sv. Petra je tamna, razsvit-Ijene so samo mrtvaska kapela in sakristija. Pogrebna sve&most se je pricela v sakristiji s tern, da se je bralo notarsko pismo, ki potrju-je, da je kapitel sv. Petra prevzel mrlica pa-pela, ga varoval in da ga sedaj polozi v grob. Po tern je slovesni sprevod sel po cerkvi. Tru-plo v belem ornatu je t tragi iz Lrne dobovine, ki je znotraj bila oblozena z belo svilo, pofiiva-lo tako visoko, da ga je vsak videl. Ko so pri-sli s prevodom nazaj v mrtvasko kapelo, so to trugo polozili v svinceno, ki je bila ovita s cr-no zlatim pokrivalom. Pri svecanosti pogrebaso bili pricujoci samo kardinali, papezevo dvoran-stvo, zbor diplomatov — v vsem skupaj kakih 500 oseb, kajti glavni vhod cerkve je bil zaprt, ker so se bali, da ne bi pri veliki gnjefci ljud-stva nastal kak nemir. Trugo so djali v grobno izdolblino, otvor zatvorili,; in pred njim pribili tablo z imenom „Pij IX." *) Ce ste date iz zanesljinh Tiror zajeli, po tem bo se StdraYstvene razmore r Trsta po letu 1869 zclo shujiale. Ta-krat je prifiel v Tretu po uradnih statisticnih porocilih na 28.4 prebivalcer en mrter r letu, na Dunaji pa na 24-3, v Lincu na 248, v Lvovu na 25-4, v Pragi ra 266, t Gradca na 27-8, t Bnm na 23-4, r Ljub^ani na 26-b po en mrtev. V T»eh teh meatih je tedaj r*& l^udi umiralo nego t Trstu in *wno t Krakotem (30) in Innabrucku (36*5) izmed Tefijih. aTitrijskih jntlt je Ma mortalitcta manjiai Op. ured, Razne vesti. Pape2 je izvoljen. ,18. t. m. ob 10. uri zju-traj po slovesni ma§i v Sikstinski kapeli se je zbrai kardinalski kolegij v konklave, a 19. popolndne je uze telegraf po Sirnem svetu raznesel jako zanimivo vest, daje kardinal Pecci izvoljen za pap«La in da se bode imenoval Leon XIII. Tako naglo ni bil Senoben papei izvoljen; potem moremo soditi, da mora biti izvoljonec odlifina oeeba, katera uziva veliko zaupanje v kardinalskem zboru. Tudi italijimski listi govor6 vsi brez razlocka z velikim spoStovanjcm o novem papeiu, ter ga popisujejo kot jako razsvitljenega, zmernega, ob ene:n pa tudi ener-gicnega moza. J o a h i m Pecci, rojen v Karpinetu 2. marcija 1810, je postal kardinal 10. decembra 1853 in je bil knezo-nadSkof v Perugi. Pij IX. ga je ne davno kot kardinola knmornika poklical v Bim in mu je bil prav posebijo vdau. — Volitev novega papeza je bila dognana uze po tretjem glasovanji, pri katerem je dobil Pocci 45 glasov, tedaj 4 vefi, nego je trcbalo. Ob ll/,4 uri popoldne so se odprle duri na hodniku (loggia) vatikanske bazilike in kardinal dia-kon je progksil imenovanje novega papeza. Ob 41/g sejeprikazal Leon XIII. sam obdanodvseh kardinalov ter je zapel Jlenedicite" in na to dal svoj prvi bla* goslov. Ogromna nmozica je z ncpopisljivim jnavdu-senjem pozdravita novoizvoljenca. Nova kasarna za artiljerijo v Gorici, katera bo v svojih prostorih lahko prihranila cclo divizijo, to je IJOO moz iu 150 konj in zraven tega Se divizij-ski urnd, bo te dni kom^no dozidana in opravljeua. Prostor (za kapucinnkiin vrtom) je prav primeren in poslopje je tudi, kakor so vidi, prav solidno stavlje-ho. Zupocctnik g, Anton Bolko j« v dobrih SPBtih menocih dogual rtclo, tlnsi in manjkalo zavidnih kru-hoborcev, kateri so v ujpgovo fikodo trosili hudobno vest po (iorici, da ne bo mogel oraagati drazega zapo-fctja. — Due 1. marcija t. 1. bode kasarna formalno izrof'cna mestnenm zastopu, Uboj. 17. t. in. zvecer sta se v Vertojbi hudo Kprla mladenica Andrej Fornazaric in Anton Nardiu; prvi zbezi, a diugi za njim. Na to zagraoi Forna-zaric kamcii in obniivsi se, ga tako uesrefino za2ene Nardinu v glavo, — da j« ta Se v isti noCi umerl. Fornazaric se je na to Bam izrocil soduiji, koja ga je dela v zapor. Vreme imamo zdaj v Gorici popolnoma pomla-dansko; — sicer je bila vsa letoSnja zima tako pri-jetna, kakorgne ni bilo uze dolgo let. Trte so uze skoro povsod obrezane in vecinoma tudi povezane; v zavetjih na solncnih krajih vidcli smo u2e precej vi-sok grab ; mandeljevo, breskveno in drugo rano pop-je se je jelo napenjati. Ne samo v Krojni, katera je znana zarad zgodnjega cvttja, ampak tudi drugod je razvilo gorko solnce uze mnogo pomladanskih cvetic. Zeuilja je celo zimo Biiha ostala in trtorejci tolmaCi-jo to v svojo korist. VeCinoma pa se kmetovalci vendar ne vesele prezgodnje toplote, ker se boje, da ne bi pozneje, kedar narava uze ozeleni, zopet nastopili inrzli dnevi. Marcij in april sta v tem oziru Se prav nevarna raeseca in lani nas je cel6 maj „kojnalu — Narodne ve3elice na GoriSkem: V goriSki eitalnici bo prihodnjo saboto 23. t. m. navadna plesna zabava. RihenberSki rodoljubinapravijo v nedeljo 24. februarija besedo s plesom v Licenovi dvorani. Program obsega: Govor, deklamacijo, petje in saloig-ro: „Po§tena deklica." Po rbesediu plesna zabava. Vstopnina k „besedi" 30 kr, k plesu, pa le proti iz-kazu vabila 1 gl. ZaCetek toCno ob 6. uri zveCer. Solkanska Citalnica bo imela v nedeljo 24. februarija 1878 besedo s plesom v Verdikonovi dvorani. Zacetek ob 7. uri zveaer. Program obsega: Pe-tje, deklamacijo in saloigro. Po nbesediu plesna zabava. Vstopnina k nbeseditt za neude 20 kr. k plesu za ude 50 kr., za neude 1 gld. Kakove narodnosti so bilidosedanji pa-peii? Mej 262 papeii je bilo Italijanov 201, Grkov 19, Francozov 17, Sircev 6, Nemcev 5, Afrikanov 3, Spanjcev 3, Dalmatincev 3. Iz AngleSke je bil 1, iz Portugalije 1, iz Krete 1, iz Ogleja 1, iz Galileje 1 in iz Utrehta 1. Osman-paSa se v svojem njetnifitvu v Harko-vu dobro zabava. On govori francoski, pa tndi ru-ski. Nosi veduo uniformo in sabljo. Torino poro5Uo. Akoravno mirovni vetrovi pihajo od tarn doli, kjer se odloCuje osoda nasih so-bratov, vendar cene raznega blaga se vzderlujejo in siceri PSenica stane 31 litrov (to je star mernik) 3 gl. 25 kr.; koruza domaca 2 gl. 25 kr.; ogerska 2 gl. 15 kr.; rez' 2 gl. 30 kr.; fizol 2 gl. 60 kr.: pehan jecmen 3 gl. 60 kr.; ajda 1 gl. 70 kr.; raj« se do-bi po 23, 22, 21 in 20 kr.; 1 kilo; bela moka He Ritterjevih mlinov na debelo je St. I 23 gl. 30 kr., II. 21., Ill 20, IV 16.50, V 14 in VI 10.30 100 K. Otrobi po magacinih debeli po 5 gl. 70 kr., drobni po 4.90 100 kilov. Marcno graSko pivo se dobiva na Korenju tikoma vodnjaka (fontane) v sodekih po 25 litrov brez sod-aeka po 4 gl. 40 kr. P. S. Odsihmal bode „So6a" prinaSala vsacih 14 dni toCno ter2no poroCilo. T. F. Preuravnava naSe kme^tljske Sole po prof. Habcrlmclt'ovem nasvetu. ' (Dalje.) V to zimsko kmetijsko Solo naj bi se sprejeraali kmecki sinovi, ki so dovr&ili 16. leto in znajo dobro brati in pisati. Pri podelitvi stipendij naj bi se ozi-ralo posebno, in rekel bi—izkljucljivo le na tiste mla-denLe, ki so sinovi dobrih, pa manj premolnlh kmec-kih posestnikov in ki so namenjeni, da imojo o ivo-jem casu nastopiti domaCo gospodarstvo. Dezela po-trosi veliko denarjev za to fiolo in menimo, da ji mora biti vodilo, da zboljSa omiko, s tem pa blagosta-nje de^elanov; in ravno to smo do sedaj morali ve6 ali manje pogreSati, ker marsikter izfioUn ufionec vl-Sega oddelka pobrisal jo je po svetu iskaje si kake oskrbniSke sluzbe. S takimi izSolanimi kmetovalci si LaL ne more de^ela nicesar pomagati, ampak dezelna metijska Sola naj izobraJSujo poSteno kmefike slnove, ki bodo zvesti ostali domovini in postal! duvkopluCe-valci. Trcba pa bo tudi uzo zarad tega Bprejem do-voljcvati le takim, ki sores kmetovalci, Ce tudizo 80 in voC let stari, ki so uze od mladih let seznanjeni s kmetijstvom, ker le taki si bodo mogli v primorno kratkem obroku vso potrtbno znanoBt v posatneznih gospodarskib strokah prisvojiti. Vso drugaco jo govo-viti n. pr. o obrezovauji tcrte mo^u ali mladentu, kl je terte uze veckrat sam obrezaval, ali pa onemu, ki Se nikdar ni videl, kako se ravna b terto. To so na-Se doloCiic sku&nje devet letnegapoduCevanja; preprl* Lali smo so v tem casu, da kolikor bolj skufien kme-tovalec je slufiatelj, toliko bitreje razume uCiteljev govor in njegovc.nasvcte, ker bitro spozna napake in go celo sam lahko tako] sodi, ali je delo |po ufrtelje-vem nasvetu in poduku bolje opravljeno —nego tako, kakor je je on dosedaj opravljal. Po naSein mnenji naj bi se vsak dan podufievalo po 6 ur teorije in sicer zjutraj 4 ure, popoludne 2 uri: zjutraj od 8 do 12, in potem zvecer od 5 do 7. Od 1 do 5 pa bi bil odlocen cas za praktifine raz-kaze na polji. Za teorijo bi bilo torej dobro priskrbljeno, posebno ce bi se na§ nasvet sprejel, da bi se v dveh zimskih kurzih vsi predmeti aftli, (prof. Haberlandt meni, da zadostuje le en sam semester za vse pred-mete; kar se pa nam zdi nemogoce). Eaj pa bo s praktiLno vajo, posebno poleti, ko bodo ucenci doma? tako me je u2e marsikdo vpraSal. Bodo tudi vaje! NaStejmo najprej, v kterih stvareh ali opravilih po-trebuje na§ kmetovalec najvefi podaka, ker le empi-riCiio, pomanjkljivo dela. a. pri trtoreji so naj vazniga opravila: l.obre-zovanje trte, — 2. naprava (prekopavanje, rigolanje novih Vinogradov), — 3. zasajanje novia trt, — 4. gnojenje Vinogradov, — 5. okopavanje Vinogradov, — 6. mandanje trt, — 7. koljatey, — 8. Sveplanje trt, — 9. naprava trtnice (kolcav, bilf), — 10. trgatevj naprava in ravnanje z moStom o casu vrenja, — 11. oskrbovanje vina v kletl (pretakanje, CiScenje, fittci-ranje itd.). Poglejmo torej, ktera dela izmed naStetih ne bi se mogla vcasu od oktobra do aprila, ueencem pokazati? Trte se obrezujcjo pted nastopoin zime ali koj po zimi; novl nogradi se napravljajo po zimi; no-gradi se okopavajo po zimi in v zgodoji spomladi; nove trte se zasajajo spomladi; trtam segnoji v zgod* njl spomladi; trte se povezavajo na kolice spomladi, trte se 2veplajo prvikrat lebko (in prav dobro je) uze aprila meseca; torej vse morejo uCeuci videtiin vs^ga se praktieno oaufiiti. Vendima se pri nas sicer uze o BVet. Mihaelu vr8i, in dijakl bi priSli fie le po vendi* > mi. Temu se pa lehko pomore in sicer a tem, da dezelna kmetijska Sola odlo2i trgatev na svojem. pose-stvu do sredi oktobra, kar je mogoce in bi 8e bilo celo koristno,' ker zoano nam je, da je Jmel Solski most le 150/0 sladorja, gotovo saj za 50/0 preraalo, . Sploh ne moremo umeti, zakaj pri nas tako bitijo a vendimo, k&jeznauo, da nimajo naSa tina ve$od8°/o alkohola. Ako bi se pa ne moglo aakati s trgatvijq do 15, oktobra, naj bi se potrgano grozdje razpoloSild po lesah (peconih) in v 8—12 dneh bo le boljSe ia gotovo ne bo trpelo skode. K»ko aeima tedaj ravnati z moStom, mladim vinom, kako se filtrira, pretaka ltd. to vse bodo zopet zamogli v dolocenih 6 mesecib vi-deti in »e v teb delih izvaditj, b, Pri fiadjerejl no najgUypil* opravila; I, Oep- Ijenje — 2. obrezovanje — 3. gnojenje — 4. presa-janje. _ Vse to pa se ima izvrSevati po zimi in y zgodnji spomladi. Le cepljenja na oko in pa poletnega obrezova-nja (Sommerscbniit) bi ne mogli videti — sicer pa jim more uOitelj tudi to prav lahko razloziti in pokazati. Opozorujem pa uze tukaj, da imata ucitelja o poletji hoditi po defcli in voditi drevesnice; pri tej priliki bodo tudi nSenci lahko videli, kako bode po-potni ucitelj ta dela izvrSeval. c. Pri poljedelstvu potrebujejo dobrega poduka in prakticne vaje naj bolj sledeca opravila: oranje — raba or&Ia, brane, in drugih oralnih, in okopoval-nih orodij, Orje se pa praha uze pred zimo in v zgodnji spomladi se more uie posejati jaro 2ito, krompir, detetfa, kermenske rastline. Kako se vodi okopovalni in osipalni stroj, to se pa zaraore prav dobro poka-zati, ae se za to odloLi jeseni en kos prazne zetnlje, na kterej ae morejo vae te poskuSnje vrSiti. Ilocae mlatilnice se naS mali kmecki gospodar naj laze po-sluiuje; da bodo videli ucenci, kako se z njo dela, naj prihraui Solsko gospodarstvo ajdo, ktera se lehko mlati s tem strojem na pr. v novembru, ko so vsi dijaki skupaj. Zito* in travokosnih strojev, painih malm itd. pa ne bo mogel nas mali kmetovalec nikdar vpeljati, ker zahtevajo veliko kapitala in tudi veliko lepega, ravnega zemljiSca. Kako se ima ravnati z gnojem na gnojiSci, no, za to je pac najlepsi fas po zimi, ko je najvec gnoja na kupu. Prav tako so najglavnisa opravila in naj-vefia skerb za hlev po zimi. Ce se hoce dijakom pokazati, kako se izdeluje maslo ali sir, je tudi v ziinskcm seinestru za to prav grilezon eaa. Drenaza se more tudi posebuo po zimi, o ni drugih opravil, izvrSevati. Kako se travniki oskrbujejo, obsevajo s travnim semenom, kako se mah z Altanovo travnicno hrano odpravlja, kako se travniki gnoje kompostom in u-metnimi gnoji, kako se napeljava voda na senozeti, vse to se vr§i v zimskem kurzu. In tako bi zar.-.ogli naSteti celo vrsto drugih o-pravil, ktera se morejo pokazati ucencem po zimi, poaebno pa pri nas na Goiiskem, kder imamo navadno tako lepo, milo zimo, da zamoremo celo zimo vedno delati zunaj na polji, v vinogradu, sadnem vrtu itd. Naj ponovimo §c enkrat ter poudarimo, da ima kmctijska sola sluziti izkljuCIjivo le kmeckemu pose-stniku, stebrtt dezelnega blagostanja; zanj je taka Sola dobra in primerna, ker ne treba mu ni visih stu-dij, pa tudi ne dve leti z delom zamujati na Soli, ker on zna sam uze dobro delati in kar manj dobro ali pogreSno dela, to bo kmalu popravil, ako bo si i sal ucltelja v kmetijskej Soli, saj bo hitro razumel, zakaj je njegov nacin slab in kako ima bolje delati. Naj o tern koncamo, da ne bomo preobSirno razpravljali, tega, kar je zares razumnemu in o kmetijskih stva-reh zvedenemu gotovo uze dovolj jasno. Oni pa, ki bi zeleli prakticirati tudi o polet-nem casu, lahko to store na Solski knietiji. (Konec prih.) LISTNICA. UKED3JISTYA: Gosp. dopisniku iz KI... a. Ne Tjemamo se z Vasimi nazori, ampak smo za to, da so zganju pot zapira do naaega Ijadstra, kolikor raogoce. Zakaj? Yarn razjasnimo prihodnjifi v poaebnem clanku. — Gosp. B. v 8. List je bil uze vceraj gotov; Va§ dopis nam je tedaj pie-pozno doicl; priob&mo pa prihodnjic nekoliko o cerniski be-aedi. — Gosp. U. na Bovsksra: „Presse" nismo brali, a ker ate nas na to opozorili, preskrbimo si dotiSno stevilko in po-svetimo priliodnjiS, komnr treba. ______Dunajska borza Eriotni dris. Mg v bankovcih Enotni drz. dolg v srebru . Zlatarenta...... 186G drz. posojilo . . . • Akeije nafodne b&nke . . Kreditne akeije..... London ........ Napol......... C. kr. cekini...... Srebro....., . . Driavne marke..... 22 Februarija 63 gl. 25 6T „ 25 75 r — 111 ,'t — 79T „ — S»l „ 25 118 „ m 10T „ - 9 „ 50 5 ,, 64 "kr." Razpis uditeljskih sluieb. Po sklepu c. kr. okrajnega solskega sveta se razpisujejo s tem uditeljske sluzbe enoraz-rednic v solskih obfiinah III. placilne vrste v Otalezu, Podmelcu in v Sedli. Dohodki teh sluzeb so doloceni v de2. iolsk. postavah 10. marcija 1870 in 16. oktobra 1875. Vsi trije u&telji vzivali bodo tudi osebno do-klado letnih 100 gld. Prosilci naj vlozijo svojs prosnje previdene z dokazom uditeljske sposobnosti naj dalje do 31. marcija t. 1. pri doticnih krajnih solskih Bvc-tih. Prosilci, ki ne sluzijo v tem okraji, naj prosijo po njem predstavljenih soiskih oblastih. C. kr. okrajni solski svet V Tolminu dne 15. februarija 1878. pdHM?s*^M>^^ DOKTOR Jancz Saiinik. dosluzoni sekundarij pervega reda v Dunaj- : ' skej c. k. veliki obeni lolnisnid, stanuje lfi Travnik, hisa baron Hasolli-eva, \ 51. 288, I. nadstropje. \aznunilo. Primernc jedi in pijaro izbirati j<* zadeva prav velike \aziiosti pusebno tain, kj»r so vsa-ka neprcviduost v tem ob/.iru poka?:e, kadar prebavanjc ne gre po iiavadnem pravilu. Ako se to zanemari, nastawjo «lolgutmJBe zelodruf1 bo-lezni. Ker se take neprevidnosti tudi pri najveri pazljivosti ne daju popolnonui odstruntti. w nam zdi primeruo opi»x»riti na ii(»ko oil \sch strani poterjeno sredstvo. ri'» je dr. Miiller-jev. na Dunaji, sodnijsko preiskovani, tako imenovani Praeservativ-Balsam, ki se posebno priporoca proti kercu, ki dclovanjc zclodca vn'di, vsako akutno in kronicnu vnetje v zelodcu in crevah odstrani, metanje, drisko, zlatenico itd. naglo ozdravi. Kdor se po morji vozi, je za-nj ta balsam vsega priporucevanja vreden, ker odstrani nag-nenje k inorski bolczni. Jjiiboralorij in ctnlrahri ilejpnt za razpoti* Ijanje: J. zl. 3Iillcr, kkarnirur lii'oii*ta(tt, Siebtnbiinjm. V Gorki cdino nahaja se pri lckamicarju Pontoni-u v Kastelu, v lieki i>ri A. F. Gott-Iiardt ct Clomp. gotove uljenc farbe za dobiti kod g. Poppovi(;-a ,v Zagrebu. ^ Cienik se salje franco. X Oznanilo. Ravnateljntvo zastavljavnice (Monto di pifta) \>taiiov]jene po grofu Thiiriiu v (lorici naznanja. da bode dne 4. marcija 1M7-S xaccla javna draz-ba (kant) neresenih zasta\ IV. a«ttt leta 1H7*» t. j. tist<', ki >o bile zastuvljeni' meseca oktobra, novri svetovm raz^tavi v Parizu leta 1855, na l)unaji leta l«7!Jr ravno tako pri razstavah v (Joriri, Mona-kovrm in Trstu leta i&7i, priporoca svoje svi'fi* iz risttga voska oil feln-l, ki ,sp ne kidajo in iw om^nazijo altarja. (Ji»iijo, mirno, se ne kidajo in si* poOaM povzijeju. Priporocujem toraj prci-astiti d'lhuv-huini, naj se ne daja ntotiti po drugih pro-dajalrih, ki prodajajo svecc, nanie.sanc t drii^imi tvarinami, kakor.stK1 svefc so po cerkvenih postavah prcpovedane. Cenajimje *J gl. OS kr. kilo najimlj^ prve vrrsti', 2 „ :*.;» „ n tlruge vi>te. Placnjo se ob koni'u leta, ali pa s 5 kr. odbitka pri kilu} ako se prerej plaea. Aliijzij Baden lastnik. Oznanilo. Podpi?ana ima>ta zalogo voscenih svec iz tovarne za sveie g. Alojzija Bader-ja v Goriei. Svefic iz te tovarne so bile odli-kovane se sreberno svetinjo in castnim di-piomom sa svetovni razstavi v Parizu leta 1855 in na Dunaji leta 1873: ravno tako pri razstavah v Goriei, Monakovem in v Trstu leta 1871. Te sveee iraajo prednost, da so iz Ci- stega voska od cebel, pa proste vsake druge I tvarine, so zboljsane. da se vcfi uc kidajo ' in ne ontsnazijo altarja, kakor poprej. Cena teai svecam je 2 gl. 03 sld. kilo najboljse prve verste, 2 „ 33 s druge verste. PlaCuje se ob koncu Iota. Prefastita dubovscina se opozoruje, naj se ne daja premotiti od drugih prodajalcev, ki prodajajo svece, namesane z drugimi, po cerkvenih postavah prepovedanimi tvarinami. V Kanali ima zalogo STEFAN KRALJ, bandar. V Bovcu pa JANEZ SOHTSCH. izoftvatelj in odgovorni urednik; 4NT0N FABUANL — Tiskar: MAH4N© v Qorici,