Leto LXrV~ $t 13$ Ljubljana, četrtek 18. junija 1931 Cena Din 1.- Iznaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje in praznike. — InrrTtl do 80 petit a Din z.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25«—. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnafUeva nliea it. 1 Telefon st. TO 3123, 8124, 8125 in 3128. PODKD2NIOE: MARIBOR, Grajski trg St. 8. —---CELJE, Kocenova ulica 2. — TaL 1S0, NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101, m mm Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. (Pozdravljeni t Prvič prihajate k nam, da nas spoz* nate. Najprej Vas je gnalo na Adrijo in ko ste nam pod žarkim južnim soln* cem segli v roko je od našega morja pa do Bal t a zaplata kri dveh slo van* skih narodov, Poljakov in Jugoslove* nov. In tedaj smo občutili, kako smo si podobni. Razsekani ste bili na tri kose kakor smo razsekani mi. Stoletja so Vas razkosavali in oklepali v verige, da ste ječali v suženjstvu, kakor tudi mi celih pet stoletij Nikdar niste pozabili na svojo svobo* do, kakor nismo mi nikdar in nikdar ne moremo. Osvobodili ste se in ustva* rili najmogočnejšo slovansko državo, kakor smo se združili mi. Danes Vam pa segamo v roke z zaupanjem in s prošnjo, da nam poveste, kako ste mogli zdržati in — zmagati. S herojskim, pravljičnim razmahom ste prodrli na megleni Baltik in zgra* dili Gdvnijo, čudež Evrope. Vsa ekspanzivnost silnih energij Vašega naroda se je tu ob Vzhodnem morju potencirala in izkristilizirala v Čaroben grad, ki ne pozna podobnega zgodpvu na. Niti opazil ni svet, kdaj je zraslo ogromno pristanišče Poljske, ki si je na mah zopet osvojilo slavo nekdanje* ga poljskega trgovstva na morju. In zopet Vam stiskamo roko ter Vas zopet prosimo: naučite nas osva* jati si morja in delati čudeže ob njem, naučite nas, kako priti k uspehom! Ogledali ste si našo državo in na* lepe kraje, danes pa spoznate na* predno Ljubljano, napredne Slovence in najlepšo lepoto naše domovine, na* še planine, naš Bled. Očarala Vas bo njih lepota, do srca naj vam pa gre tudi iskreno prijateljstvo in spoštova* nje našega naroda do mogočne Polj* ske. Ohranite nas v srcih in zvesto naj bo naše prijateljstvo, med nami pa večno bratstvo, ki naj se iz njega rodi X ljubeznijo blagoslovljeno delo. ★ Ljubljana, 18. junija. Na gtavrnem kolodvoru vihra državna sastava in ob njej dve belo*rdeči zastavi poljske republike v pozdrav poljskim novv Barjem, ki svoje potovanje po naši državi Zaključujejo Z obiskom Ljubljane, Bleda m Bohinja. Občinstvo je napolnilo veliki pe* ron, na čegar desni strani je stak vojaška godba z višjim kapelnikom g. dr. Oerinom. Med občinstvom smo opazili predsednika DruStva prijateljev poljskega naroda g- prof. dr. Mole ta z odborniki, člani in članicami, bana in tujsko prometni svet je zastopal ravnatelj g. Narte VeHkonja, komandanta divizije g. podpolkovnik Rudolf Knez, direkcijo državnih železnic poddirektor g. inž. Makso Klodic in načelnik dr. Patur, ZTOI tajnik dr. Pless, univerzo tajnik g. dr. Šmalc, češko Obec podpredsednik g. Ferdo Cermak, češkoslovaško-jugo-fllovensko ligo predsednik g. Ras to Pusto-slemSek, ki je zastopal tudi Vodnikovo družbo, in podpredsednik g. dr. Egon Stare, Jugoslovensko zvezo avtonomnih uslužbencev predsednik g. Govekar .Narodno strokovno zvezo g. Kravos, Delavsko zbornico tajnik g. Uratnik, SPD gg. dr. Janko Mlakar in Hrovatin, Zvezo za tujski promet ravnatelj g. Pintar, glavni odbor Glasbene Matice g. dr. Kreč in pevski zbor Glasbene Matice g. Skalar, državne vpo-kojence g. Lilleg, slovanski akademski klub g. Povšič, akademsko zvezo g. Duh, udruženje železniških uradnikov g. Sok-lič, prav mnogo je bilo pa tudi narodnih dam in sprejema so se v velikem Številu udeležili tudi zastopniki organizacije tipo-grafov. Polnoštevilno so pa svoje tovariše pričakovali novinarji, med katerimi so bili sefredakterji vseh ljubljanskih listov, predsednik konzorcija »Jutra« načelnik g. Adolf Ribnikar in predsednik Udruženja jugoslovenskih novinarjev — sekcije Ljubljana Sefredakter g. Stanko Vi ran t, kot domačin in gostitelj je pa drage goste prišel sprejet podžupan mesta Ljubljane g. prof. Evgen Jare, a svoje rojake je *priSel pozdravit edini ljubljanski Poljak gosp. Waldemar Haszlakiewicz. S polurne zamudo je pripeljal brzovlak iz Splita na kolodvor malo pred pol 12. in že od daleč je občinstvo ugledalo vagon, ki je bil označen s poljsko državno zastavo in jugoslovensko tro bojnico. Godba je zaigrala poljsko himno, ki je prav zelo podobna himni >Hej SlovanU, gostje so pa Ljubljano pozdravili s cvetjem, ki so ga prinesli s obale sinjega Jadrana. - Pod vodstver« Članov osrednjega tiskovnega urada ministrskega predsedniŠtva g. Silvija Parmečeviča in g. Zariča so se prtprfjab- naslednji zastopniki najvplivnejših poljskih listov: Gielzvnski za >Swiat, Wier-zvnski za >Gazeto Warszawsko<, Pilarz za »Kurier Porannv«, Powidzki za >Osredow-nik WielkopolskU, Rogovaki za »Messager Fok>nais<, Glinaki za >Muzyko<, Przyblow-ski za >Pat< in Polsko agencijo telegrafsko, Michalski za >Dziennik Polski<, Szenberg Gorski za >Republiko Ludskoc in več njihovih dam. S poljskim novinarji je prišel tudi g- Vlastimil Marei, tiskovni ataše pri našem poslaništvu v Varšavi. Goste je pozdravil predsednik slovenskih novinarjev g. Stanko Virant kot kolege in pijonirje poljsko-jugoslovanske vzajemnosti, za njim je v imenu bana govoril ravnatelj g. Narte Velikonja, nato pa v imenu mesta Ljubljane in Jugosk> vensko-pol j-ske lige podžupan g. prof. Jare kot pijonirje jugoslovenske-poljske vzajemnosti tn prijatelje našega mesta. Za pozdrave se |e zahvalil predsednik g. Gielzvnski, ki je povdarjal, da prihajajo očarani x našega morja, da spoznajo še bajno lepoto slovenskih planin in naših jezer ter se sprijatelji jo s svojimi tovariši novinarji in s vsem slovenskim narodom. Prisrčne besede predsednika reprezen-tantov poljskega naroda je zopet pozdravila poljaka himna, nato je pa zaigrala godba jugoslovensko himno. Po sprejemu so gostje odah na restavracijski vrt ae ohladit, nato so si ogledali mesto. Ob 13. so se zbrali v >Zvezdi«, kjer jim je mestni župan- g. dr. Dinko Puc priredil obed. Po obedu se odpeljejo na Bled, kjer jim bo prirejena tudi večerja. Jutri si ogledajo Bled ter ae po banketu odpeljejo na kratek izlet na Bohinjsko jezero, zvečer pa vrnejo zopet na Bled. Jutri ob 22.20 ae z vlakom čez Jesenice in Dunaj odpeljejo v svojo domovino. Dr. Ender pripravlja diktaturo? Zanimiv razvoj avstrijske vladne krize — KHiamašd socialci hočejo ustvariti prikrito diktaturo govorov je beležiti naslednja dejstva: Krščanski socijalci stremijo za jvla* do na podlagi sedanje vladne večine. Program te nove vlade bi bil v prvi vr* s ti izravnan je državnega proračuna, ki naj bi se izvršilo mnogo manj z novimi dohodki, kot z zmanjšanjem izdatkov. Landb1 id je dal po svojih zastop *Hh izjaviti, da je kakor dosedaj priprav* ljen v vsakem pogledu pozitivno sode* lovati pri obnovi države. Pri tem pa smatra, da je zgrešeno, da bi *e držav* ni proračun saniral z razpisom novih davkov in vztraja na tem, da je treba izdatke zmanjšati. Njegovo sodelova* nje v novi vladi bi bilo le tedaj mogoče, če bi prevzel dolžnost s točno do* ločenim finančnim programom. Če bi ta vladna većina ne imela izgledov za obstoj bi bila druga kombinacija se* stava manjšinske vlade, ki bi bila vse« kakor odvisna od tega, ali bi jo trpeli socijalni dernokratje. Dunaj, 18. junija, s. Po demisiji dr. Enderjeve vlade si v prvi vrsti prizadevajo, da bi zopet spravili na noge staro koalicijo, toda z jamstvom, da bi med strankami ne prišlo več do sličnih nasprotstev. Če bodo imela ta prizadevanja uspehe, se za enkrat še ne more reči. če se poizkusi ne bodo posrečili, računajo že sedaj s sestavo manjšinske vlade pod predsedstvom dr. Enderja, s finančnim ministrom Kienbdckom in zunanjim ministrom dr. Seiplom. Taka manjšinska vlada pa bi imela seveda za posledico skorajšnje nove volitve, ker bi šlo le za začasno rešitev krize. Dunaj, 18. junija. Na podlagi včerajšnjih posvetovanj je danes predsednik republike ponudil mandat za sestavo vlade dosedanjemu zveznemu kancelarju dr. Enderju. Dr. Ender pa je stavil take pogoje, da njegova misija bržkone ne bo uspela. Pred vsem zahteva sodelovanje gotovih ljudi, ki jih bo zna-čil naknadno obenem pa široka pooblastila za novo vlado tako, da bi bila več ali manj neodvisna od parlamenta. Gre za nekako prikrito diktaturo krščanskih socialcev, ki pa jo hoče dr. Ender po svojecasnem vzgledu dr. Seipla in očividno po njegovih inteneijah maskirati s tem, da bi se vladi dodelil poseben parlamentarni odbor s širokimi pooblastili, ki pa bi bile bolj formalnega značaja. Vest o teh pogojih dr. Enderja je izzvala v vseh političnih krogih veliko presenečenje in hud odpor. Socialni dernokratje kot najmočnejša parlamentarna stranka se taki rešitvi krize naj-odločnejše upirajo in napovedujejo najostrejšo borbo v varstvo parlamentarizma. Predsednik republike za enkrat na te pogoje dr. Enderja Še ni pristal in je tekom današnjega dopoldneva ponovno konzultiral predstavnike posameznih strank. Dunaj, 18. junija, g. Včerajšnji dan je potekel v znameni'- izP"~vorov zveznega predsednika Miklasa s pred* stavniki strank. Kot rezultat teh raz* Razveljavljen je vseh komunisKrah mandatov v Rumunj ji Parlament je včeraj proti sklepu verifikacijske komisije razveljavil vse komunistične mandate, ker Je bil med kandidati neki inozentec Bukarešta, 18. junija, s. Nt včerajšnji seji parlamenta je bilo po več orni debati razveljavljenih 5 komunističnih mandatov. Sklep zbornice se utemeljuje s tem, da je bil eden izmed izvoljenih poslancev, ki je bil vpisan na vseh listah, madžarski in ne romunski državljan, zaradi česar so izvolitve vseh komurističnih list neveljavne. Namesto petih komunističnih poslancev bodo vstopili v parlament namestniki, in sicer dva pristaša vladnih strank, en narodni zaranist, en socijalni demokrat in en član Averescuve stranke. Ta nepričakovani sklep zbornice Je izzval v javnosti velBco pozornost, posebno Še, ker le verlflkacijska komisija tudi komunistične mandate že verificirala. Veliko neurje v južni Srbiji SkopOe, 18. junija, p. Skoro v vsej južni Srbiji je včeraj Dopoldne divjalo hudo neurje. Posebno mnogo Škode je v okolici Bi tat j a m Prilepa. Na Kajmabčalanu je v>* Kar porušil več spominskih kapelic in na« grobnih spomenikov. Zaradi silnega naliva, so reke zelo narasle m mestoma prestopile bregove. Izbruh japonskega vulkana Tokia, 18. junija- A A. Ognjenik Jakeda-be na Japonskem je pričel bruhati. Bruhanje spremlja strahovito bobnenje. Papež protestira Rim, 18. junija. A A. Papež je poslal madridskemu nunciju brzojavko, v kateri protestira proti izgonu kardinala Segure. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 22.736, Berlin 13.40 do 13.43 (13.415), Bruselj 7.864, Budimpešta 9.874, Curib 1005.3—10983 (1096.8), Dunaj 792-04—796.04 (793.54), London 27432— 276.12 (274.72), Newyork 5S.27 — 66.47 (56.37), Pari* 222.17, Praga 107.87—167.67 (167.27), Trst 294^6—294.55 (296.55). INOZEMSKE BORZE. Cerra: Beograd 9.1175, Pariz 30.165, London 25.045, Newyork 514.90, Bruselj 71.65. Milan 26.966, Madrid 51.73. Amsterdam 20730, Berlin 122.25, Dunaj 72.35, Sofija 3-73, Varšava 57.70. Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.063, Praga I5J5. Mttssolini: „Politika sem jaz" Vodja fašizma o spora z Vatikanom — „Vera je potrebna, toda politika cerkve nič ne briga44 Pariz, 18. junija, g. »Journal« objavlja intervju svojega glavnega urednika z Mussolinijem. Šef italijanske vlade je govoril predvsem o sporu z Vatikanom in izjavil najprej, da je vera abosolutno potrebna in da je rad pripravljen pošiljati ob nedeljah otroke v množicah k obhajilu.. To je vera, vse ostalo pa je politika in politika sem jaz. Nikomur ne bom dovolil, da bi na kakršenkoli način jemal to. kar pripada državi. Otrok pripada državi v celoti brez delitve s komurkoli. Katoliška akcija je bila opetovano pokvarjena, ker je med svojimi člani skrivala številne bivše pristaše klerikalna stranke popularov. Vsa svarila so ostala brezuspešna in zaradi tega sem ukrenil, kar je bilo potrebno. Na vprašanje, da velja torej v splošnem načelo, da je treba biti v Italiji fašist ali pa oditi iz nje, je odgovoril Mussolini, da je to popolnoma točno. Mi ne dovoljujemo, da bi se razpravljalo o režimu. Onim, ki sicer niso fašisti, toda ostanejo popolnoma pasivni, ne bomo storili nič zalega. Mednarodna akcija za sanacijo agrarnih držav Odločilna posvetovanja v Londonu in Parizu London, 18. junija. V zvezi s priprava« mi za sejo panevropskega odbora je pri* apel v London namestnik generalnega taj* nitka Društva narodov AvenoL, da stopi z angleškimi krogi v stike v svrho dogovora glede sodelovanja pri kreditni akciji za vzhodno in južno evropske agrarne države. Angleški finančni krogi so tej akciji zelo naklonjeni in so obljubili, da bodo prevze* li primeren delež. Po njihovi sodbi bi bilo treba zbrati kapital kakih 30 milijonov funtov, kar bi omogočalo ceneno kreditira« nje agrarnih držav. London, 18. junija. V razgovoru z novinarji je izjavil zunanji minister Hender* som, da polaga tudi Anglija kar največjo važnost na akcijo za sanacijo agrarnih dr* žav. Anglija je prepričana, da se bo dalo za mednarodno agrarno hipotekam o banko marsikaj doseči m nuditi agrarnim drža* vam izdatnejše kredite za sanacijo polje« delstva )q za spremembo žitne kulture. Direktno Anglija sicer od tega nama nobe* ne koristi, toda indirektno pomeni aaoa* cija agrarnih držav tudi za njo gospodar« ako okrepitev, ker spadajo vse te države med odjemalce angleških mdusfcrijsfcjh izdelkov. Angleška trgovinska bilanca ae bo na ta način ojačala najmanj za 15 do 30 milijonov funtov. Pariz, 18. jtmija. Poljedelski svet se s©» stane v petek pod predsedstvom državnega podtajnika Panceta. Razpravljal bo o odgovoru na vprašamo polo Drustre narodov glede gospodarske krize. Razprava se bo vršila na osnovi referata, ki ga je sestavil podguverner francoske Narodne banke. Levičarski tisk se zavzema za izdatno pod* parno akcijo vsem evropskim državam, ki so v finančnih tezkočah, prav posebno pa še za agrarne države. Listi opozarjajo a* to, da predstavlja Francija v morju evropske gospodarske krize edini otok konjunkture. Nemcija se pripravlja na odločilni korak Še pred Jesenskim zasedanjem Društva narodov namerava zahtevati dlaga dveletno ukinitev reparacij revizijo reparacij — Hoover pre ki dolgov Berlin, 18. junija. Ker je netranja politična kriia za enkrat sanirana, se namerava vlada ▼ prvi vrsti posvetiti nadaljevanju umanje politične akcije la revizijo re-paracijskih pogodb. Odločilne oficijelne korake namerava vlada napraviti v začetku avgusta. Bržkone bo 15. avgusta podala vlada izjavo sklicujoč se na razne okoliščine ter zahtevala transferni moratorij. To bi značilo, da se s 15. septembrom ustavi ii-plaeilo reparacij ▼ taji valuti. Nemčija bi plačevala svoje reparacijske dajatve samo v nemških markah, tako da bi bil od oktobra dalje nemški devizni trg zelo razbremenjen. Največjo nado polagajo nemški diplo- matski krogi na poset ameriškega finančnega ministra Meilona. V Londonu je Kfeilon sicer izjavil novinarjem, da je njegovo potovanje docela zasebnega značaja in da nima namena sklepati kakih dogovorov, marveč da hoče samo proučiti gospodarske probleme Evrope. Toda vladni organ >Dafly Herald« naglasa, da je Mellon v prvi vrsti prispel zato, da prouči finančni položaj Evrope, ker je predsednik Hoover prepričan, da je treba na vsak način nekaj ukreniti v vprašanja medzavezniških dolgov in nemških reparacij, ker preti sicer Ameriki sami finančni polom, Hoover namerava predlagati dveletno ukinitev vseh repara-cijskih dajatev in odpuščanja vojnih dolgov. Cene živil v Angliji London, 18. junija, AA. Dne 1. junija so bile cene živilom v trgovini na drobno za približno 45 odstotkov višje kakor julija leta 1914. OšSi in Nova smola „Nautilusa" Washington, 18. junija, AA, Polarno podmornico »Nautilus« je križarka »Wyoming« prepeljala v Queenetown na Irskem. V oddaljenosti 570 milj od tega pristanišča se je ntrgala vrv. Po kratkem postanka so vrv popravili, nakar je križarka s podmornico nadaljevala pot. Nočni požar v Ljubljani Ljubljana, 18. jnnrja. Ko se danes ponoči okrog 1.40 vračal črkostavec Maks Bleje domov, je opazil, da se iz skladišča >Papirografije< v VošnJakovi ulici 5t 6 vali gost dim. Obvestil je o tem bližnjega stražnika Žitka, ta je pa te-lefonično pozval gasilce, ki so prišli s tren-«kim voemi, in z motorno brizgaino. Kmalu se jim je posrečilo ogenj zadušiti. Požar )e nastal v skladišču, ki je last Karola CeČa. Vnel se je tram, ki je bil preblizu dimnika, ogenj se je pa razširil na bale papi rja. škoda ni velika in je krita z zavarovalnino. Gaaflci so so okrog & zjutraj vrniti domov. >SEOVENSKI NARODc, dne 18. jnnija 1931 Kam s Prešernovi spomenik«) Nasveti tevpretftegl aafih umetnikov na] pov stlfo to vprašanje Inft> Fran 2ošek Oglatem ae kot bivši občinski svetnik in načelnik stavbnega odseka v času, ko je Slo za postavitev spomenika našemu pesniku Prešernu- Spominjam se prav dobro vseh debat, ki so se vodile o osnutku spomenika in prostora postavitve, kakor tudi, da sem se proti vil postavitvi spomenika na sedanjem mestu. Tedaj sem občinski svet in žirijo opozarjal na to, da to mesto ne odgovarja regulačnemu načrtu Ljubljanice, in da bo prišel, če se po regularnem načrtu preuredi Frančiškanski most v osi Stritarjeve ulice, spomenik na hodnik mostu ter bo oviral tu promet. Toda ta in vsi drugi ugovori niso nič zalegli, župan g. Hribar je upošteval samo ono križiščno črto Slonove — sedaj Prešernove — ulice z Miklošičevo cesto, ki jo je izbral arh. dr. Fabiani, in s tem je bila debata zaključena. Po preteku 30 let je prišel čas regulacije Frančiškanskega mostu in je novi občinski svet v zadregi, kam s spomenikom, posebno, ker je Prešeren še bolj na poti ominoznemu tromostovju, ki prezira popolnoma inž. Podhagskega regoilačni načrt Ljubljanice in se trudi ohraniti niti 100 let stari, tok Ljubljanice ovirajoči most. Nisem čital vseh člankov o umetnostni vrednoti spomenika, pa saj je to stvar okusa in znak dobe in viška umetnosti naroda, sem pa mnenja, da gre Prešernu kot prvemu našemu pesniku-klasiku mesto pred kako šolo, toda ne v sedanji obliki na ogromnem skalovju in brez one prav nepotrebne Muze, pač pa na primernem pie-destalu- V tem pogledu bi priporočal naj postavijo spomenik na Zoisovo cesto nasproti ondotni šoli, nikakor pa ne v novo Saharo v Tivoli, kjer bi se revež v današnji vročini grozno potil, pozimi pa lahko še zmcmfl - xm. Slikar in kipar France Kralj: Kam naj postavimo Prešernov spomenik, povej nam in napiši svoje mnenje, me z vljudno zahtevo pobara urednik g. Gaber. Na tak direkten ustmen poziv se nikakor nisem mogel izviti, moram mu ugoditi in začnem takole: Pred dobrimi petindvajsetimi leti je prišel majhen dolenjski fantek v slovensko prestolnico. Navajen doma gledati minija-tnrno polje, dom In cerkev, je bil dimen-zijonami vpliv prestolnice nanj velikanski. Vpliv je rastel in spoštovanje. Mladenič se je podal v tujino spoznavat tujo kulturo. Paralelizem Je b!l vzpodbujen na eno stran v potenciranje spoštovanja slovenstva, na drugo v študij zavednega oblikovnega prepoznavanja slovenskega, v definicijo. Leta vojne so dodala še svoj del — ljubezen do vsega našega, najsi tako malega, a v iskrenosti in preprostosti nikjer podobnega. Se- daj le mož, se oni človek naseli — in to nikakor ne slučajno, v predeta, ki Je najbolj odgovarjal njegovim idealističnim tešnjam, da ušiva ravno to okolico. Ne vsi tako, kajti bil je priča sledečim dogodkom. Trnovo — ti kraj nesrečnega imena, že v življenju si bralo (Presrna, postalo si izhodišče nadaljevanja svetovnih viher bojnih in ne daš sedaj miru njegovemu bronastemu dvojniku. Pohod gre baš preko Jakopičeve domačije, desno krilo preko Zoisa na šentjakobski trg, katerega priredi v kanonsko municijsko skladišče. Glavna fronta doseže križarje, se utabori, postavi strelnioe, zamorsko kolišče, obesi na kol dve človeški glavi ter uredi latrino, zgrajeno prav gotovo v najmodernejšem stilu, kajti z lepo belimi gladkimi stenami za precizno bujno erotično slikarijo In za skupno uporabo obeh spolov. Dodatno Se orlovski prapor, divjaško trofejo z odsekano, na kol nataknejo orlovo glavo. Vihra izmenja še eno obešenih glav, nato pa zacirvl in se razlije preko Ljubljane. To našo staro svetniško devico so oropali vsega oblačila, jo razpoložili golo in noben najintimnejši kotiček naj ne ostane neobrit. Njeno obličje in ude poskobljajo, ji vcepijo semimtja na primerna mesta pikantne dlakice, oropati ji hočejo vso romantično taj ins t ven os t in ji dati kar mogoče suhoparen, dolgočasen videz nemško-avstrlj-skih mest. Furornega pohoda prednje linije so se izlile prav do Delavske z »Runter mit m' Zilinder« na Miklošičevi cesti. Levo krilo pasira patrijarhalični Tivoli, poniža njega dostojanstvo v gmajno, desno krilo pa zadene ob vogal magistrata. Enakost slučaja s splitskim peristilom je na dlani, ko je slavni hrvatski zgodovinar don BnliČ zaklical Grgur ju Ninskemu: »Kamorkoli, samo proč!< Ali pa Bernhard Shaw: »Le eno je možno: peristil ali Grgur.« Isto velja tukaj, ničesar dodati in nič odvzeti. Gre za skupno bolečo rano nas vseh in zadeva ni samo privilegij ambicije ljubljanskega meščana. Mogočniki, kje boste dobili pred zgodovino opravičilo zato, da v enem desetletju uničujete tisočletno estetsko dognanje naših pradedov. Pohod je v glavnem končan, ostalo je le še nekaj podrobnih detajlov. Vsaj te nam pustite! Udej-stvovanju »spojim« arhitet-skim in kiparskim genijem pa daj finančni diktat na razpolago ljubljansko polje, tam naj preizkušajo svoje sile vzdolž, počez in navzgor, vrtajo v oblake, ampak pri vsem tem upoštevajte predvsem socialno revščino ljudskih mas, da bodo akrobacije le-tem v praktičen dobrobit — streho. Kam se bo precepila ta dlakica — Prešernov spomenik, je poleg vsega povedanega brez pomena. Pa saj to nI resnična zgodba, to so le sanje zaostalega slovenskega kmečkega umetnika Franceta Kralja. XIV. Akad. slikar Maksim Gaspari Je odgovoril po svoje tako-le: Prvo javno kopališče v Ljubljani Ustanovitev našega prvega kopališča pred 155 leti |e bila združena tudi s prvo časopisno polemiko Popularni stari gospod glavar Gustav Oel Cott je srečen lastnik vile v Stross-maverjevi ulici 3 m srečen lastnik krasnega Pozejdonovega vodnjaka, ki so ga Ljubljančani postavili leta 1660. pred magistrat a se je čez pičlih sto let umaknil še lepšemu Robove m u vodnjaku. Se srečnejši lastnik je pa g. Del Cott, ker ima največjo in najdragocenejšo zbirko znamk v naš-' državi, a gospod Del Cott je tudi posestnik krasnih starin ter posnemanja vreden lastnik dobre volje, kadar gre za našo domačo zgodovino. Tako sem pri njem dobil redki ljubljanski tednik »W6chentli-ches Kundschaftsblatt fur das Herzogthume Krain,« ki ga je nekdanja Kmetijska družba začela v Ljubljani izdajati leta 1775. Ta sedaj silno redki majhni listič je bil takrat edini časopis v Ljubljani in šele leta 1764. mu je sledila slavna Laibacherica, ki ji ie že kot nad 130letni starki šele prevratni vihar upihnil luč. V drugem letniku 2. februarja leta 1776 se nekdo v tistu zavzema za kopališče, ki ga Ljubljana tedaj še ni imela, že v 26. številki 29. junija istega leta je pa v »Kundschaftsblattu« objavljeno naslednje naznanilo: •Čestiti pnbUki se daje na znanje, da je v smislu v 5. številka letošnjega tednika ob- temperamenten in smel. Dve njegovi platni, ("Jolnar na Savi in Sava pri Cernu« čah, sta prezasićeni s koloristionimi efekti, neposrednimi in močnimi. Svoje močne barve je znal g. Pavlovec povezati z izvrst- jV • "™--—— Precej živa in zanimiva sezona v pavi» Ijonu Cvijete Zuzorovič je dobila dostojen zaključek v lepi razstavi treh slovenskih umetnikov. Dva slikarja in en kipar so raz* stavili skupno 82 del, ki je vsako dobro, če že ni odlično. Oba slikarja g. Kos in Pavlovec imata eno potezo skupno. To je njihov močni temperament, ki naipravlja njune slike žive in sveže. G. Kos prireja neke vrste retrospektiv* no razstavo, ki kaže gibanje in -razvoj še mladega, nadarjenega slikarja od L 1921 do danes. Torej 10 let dela. Zato so njego* va platna zek> različna po motivih hi po tehniki. G. Kos se je v glavnem gibal od edospre* sijonizma, podanega s široko potezo, do mirnega iropresijonizma, ki mu pa preciz* nost forme ni odvzela svežine umetniškega občutja in razpoloženja. Skozi vse njegovo delo, celo v dekoratrvnih stvareh srednje dobe, se občuti ista težnja in ista sposob* nost, da poda dinamiko kompozicije vedno toplo od življenja. Opozoriti je treba na platna; Na obali, Rdeči parazol, Cesta v predmestju, Most, Učenka, Školjke H, Pri no kompozicijo, da nas neodoljivo priklene in nam zapušča vtis dovršenih, zaokroženih slik. Včasih je g. Pavlovec mirnejši, enostav* nejši v tonu n. pr. v Motivu Save, a najpri* vlačnejši je v smelih kompozicijah, ki med nje lahko Štejemo tudi Rumeno cvetje m Ribe. G. Pavlovec ima že sigurno in širo« ko pot Lahko pričakujemo, da dobimo s te poti vse močnejše vtise veličastne slovenske krajine. Tretji raczstavljakc na tej razstavi, kfc par g. Dolinar, ostaja s svojim tempera* mentora in dinamiko v atmosferi svojih ali* karskih drugov. Tako v življenjski toplini, ki nam jo nudi, kakor v Spominjanju ali v Pričakovanju, ki drhti poetske imaginacije. G. Dolinar nam je dal eno na j obširne j* ših in najboljših kiparskih razstav, kar smo jih videli v Beogradu. Tudi z več monumentalnosti v dimenzijah in stilu kot smo vajeni. Posebno je treba opozoriti na Moj* zesa. Torzo in Sv. Krištofa. G. Dolinar je tudi odličen, celo prefi« njen portretist. Več njegovih portretov odlikujeta delikatna linija in spirituailnost. Razstava v celoti zapušča redko izena* čen in prijeten vtis. Predrag Karatić. Kam s Tudi perece vprašanje, kakršnih je nešteto Ljubljana, 18. junija. Pred anevi si je nekdo ogledoval Prešernov spomenik, ki pa ne spada med izvoljene in poklicane od nobene stran) in tokrat tudi ne gre za Prešerna, že zaradi tega, ker je vsaka pesem samo nekaj časa lepa. Pomislite — temu ogleduhu pade kar na lepem nekaj nazaslišanega na misel, kakor da je tudi tega kriv Prešeren. Preden pa nadaljujemo, je treba naglasiti, da tokrat ne gre za noben umetniški, ne umetnostni in ne za estetski problem. Poklicani, izvoljeni in nepoklicani si naj torej oddahnejo Ogleduh si je ogledal Prešerna z njegovo Muzo vred od vseh strani razen od Ljubljanice, kjer se šopirijo planke in zija naravnost pravljični prepad. Ugotovil je, da Prešeren stoji na nenavadno romanti&nem kraju, da si primernejiega ne moreš misliti za romantičnega pesnika. Res je sicer, da se časi izpreminjajo ter bo tromostovja odprto za promet že o božiču, če bo šlo vse po sreči. Dotlej se bo torej moral umakn!-ti Prešeren, morda se pa ne bo niti tako mudilo. Časa je pote™ takem *S vedn0 do~ volj za vse mogoče in nemogoče tozadevne debate in zahrbtne polemične borbe in lahko se celo dotlej zgodi, da bo >hudič ro-citral< Prešerna. Nekaj takšnega se je sanjalo postreseku, ki je dremal na klopi ob spomeniku, ker je med smrčanjem vzdihnil »da bi ga naj pocitralc. Potem se je zbudil ves prepoten. Ogleduh je prisedeL Pričela sta tarnati o »slabih časih, kakor je pač naša lepa navada. Ogledubu je Se vedno rojil po glavi Prešeren, vrag vedi zakaj. Najbrže se mu je zdelo, da so postreščki ob spomeniku PreSernovi pazi. Pozimi, poloti, od jutra do večera, v poletni pripeki, jesenskem de>.ju, poletnih plohah in v zimski brozgi — nikdar jih ne pogrešaš, vedno zvesto čuvajo to naSo dragoceno (in zadnje čase problematično) umetnino. Kaj torej pravi postre-šček o prestavi spomenika? Odvrnil je, da bi ga vse to ne brigalo niti toliko kakor frančiškanski golobi, toda za Prešernovo usodo aH deložacijo se brigajo vsi, mhče pa ni pomislil niti na postreščkove cize. Ogleduh se je poučil ob tej priliki, da spadajo k rjostreSCkom tudi dze m Se celo mnogo bolj kakor k Prešernu Muza. Da, cize, edino bogastvo in atribut postreščkov. In kaj je z njimi? Pri tem vprašanju se je mož razburil, češ, saj mora vendar vsak tepec razumeti, za kaj gre. Lahko je Prešernu, saj je zanj povsod dovolj prostora, celo v Ljubljanico bi ga baje lahko postavili, kakor je že nekdo predlagal — a cize? Pred Unionom in na Aleksandrovi cesti stoje avtomobili, v njih pa dremljejo šoferji — pa poglejte — kje so naše cize?! se je mož še vedno hudovaL Pred >Fajmo-štrom< jih najdeš, a ne zato, ker morda z njimi odvažajo >nažehtance<, nego zaradi tega, ker ni nikjer drugje zanje prostora. Na kavarniškem vrtu ob Ljubljanici, ki se razteza od Prešerna do »Fajmoštra<, jih ne kaže puščati, ker se kaj takega ne spodobi. Cize morajo stati v bližini postreščkov ali bi pa morali nastaviti zaradi njih stražo. Res, brige in težave so, da si hujših ne moreš misliti. In kje bo potem prostor za postrešČke? Če bodo prestavili Prešerna v Ljubljanico, ali naj gredo postreščki za njim? In ali so mišljeni pod predstavitvijo tudi postreščki? če niso — zakaj niso, saj si vendar Prešerna brez postreščkov no moreš misliti?! Ogleduh je bil ves zmeden. Ničesai ni več mogel razumeti, samo nekaj o estetskih problemih se mu je začelo blesti, o tastih, ki si jih še ni doslej nihče zastavil. Namreč, ali se naj pri reševanju vprašanja prestavitve spomenika oziramo tudi na postre-Ščke. Ali so potsrešeki dekorativni ali arhitektonski element.. In njihove rize ... Vrag naj razbere iz te mreže elementov, momentov, problemov, zakonov estetike itd. — pravo nit! In končno bi se morda tudi zgodil čudež, pa bi kdo zadel na strune so-eialnih motivov ter bi dejal — seveda, če bi si drznil odpreti usta — da postrešekov tudi ne moremo in ne smemo kar tako meni m tebi nič poslati v pokoj, čeprav smo to storili z njihovimi cizami. Gotovo pa bomo morali tudi takšna vprašanja v bodoče reševati z estetskega stališča, namreč, kam naj postavimo postreščke, da bodo v skladu z okoljem, ter ne bodo kazili trgov, odnosno ulic kakor Prežern s uvojo >nesramno< Muzo vred. Kaj hočemo, novi čas sam stavi nove naloge. Estetika je pa vedno eno prvih vprašanj, ki zatemnjuje vse drugo. Gre torej za arhitektonsko skladnost, nikakor pa ne za postrefičkove cize — dokler ne postanejo vafcnejši arhitektonski element... Lepite na pisma znamke protituberhulozne lige t Stev. 135 >SL0VEN8KI NARODc, dne 18. junija 1931 Stran 3 Dnevne vesti mm sjspeh slikarja Toneta kralU v Ino« Mmstvn. Kakor smo že poročali, je slikar Tone Kralj poslal svoje dela, ki jih je imel razstavljena pred nedavnim časom v privatnem stanovanju v Frančiškanski ulici, kot povabljen gost na mednarodno razstavo cerkvene umetnosti v Padovo, ki bo trajala vse leto. Drugi so smeli razstaviti le po troje del, naš umetnik pa uživa tak ugled v svetu, da ie bil povabljen razstaviti šest slik. 2e prvi dan po otvoritvi razstave je bila prodana njegova krasna slika »Sv. Anton pridiga ribam« za 12.000 lir, torej skoraj za 36.000 Din, Čeprav slika ni veiika. Odlična njegova »Šaloma«, ki Je sedaj razstavljena na velesejmu, je trikrat tako velika in slikar zahteva doma še manj za nio. kakor ie dobil v Padovi za »Sv. Amona«, vendar pa še ni našla kupca, Čeprav je najsrčnejša želja vseh ljubiteljev umetnosti, da bi to prekrasno delo ostalo v domovini. — Esperantsko glasilo o lepotah naše domovine. »Balkana Konkordo«, mesečna revija in organ esperantistov vseh balkanskih držav, je svojo zadnjo številko posvetil turistiki in lepotam posameznih držav iia Balkanu. Med drugim prinaša tudi članek o Sloveniji s fotografskimi posnetki Rogaške Slatine, Ljubljane, Bleda, Bohinja in Kranjske gore z vsemi potrebnimi informacijami. Ista številka prinaša tudi Aškerčevo pesem »Časa nesmrtnosti« v prevodu Frana Modrijana. Članek o Sloveniji je za naš tujski promet gotovo velike propagandne vrednosti. — Krško. V nedeljo 21. junija t. 1. praznuje naše sokolsko društvo 25-letntco svojega obstoja in ob tej priliki razvije tudi novj društveni prapor. Po mnogoštevilnih prijavah je pričakovati, da se bo naše slavje razvilo v sijajno sokolsko manifestacijo. Prihitrte torej na naš sokolski praznik vsi, ki čutite sokolsko! — Dobrova pri LJubljani. Zadnjo soboto se ie preselil poštni urad v adaptirani lokal v hišo, kjer se cepi cesta v Horjul in Polhov gradeč. To je že peta hiša, v kateri bo odslej pošta poslovala- Končno ie prišla pošta na primeren kraj in Še v dosti ugoden -lokal, da bo odslej konec njenih selitev. Naša pošta ie pogodbena ter nima ne brzojava ne telefona. No, telefon pa dobimo v najkrajšem Času. V zidu je napravljena odprtina, skozi katero se napelje telefonska žica z brzojavnega droga v telefonski aparat. Tudi telefonsko celico dobimo, kar je za naš kraj še posebno imenitno. Vse bolj nam je ustregla poštna uprava s telefonom, kakor bi nam bila z brzojavom, ki se glede svoje praktične rabe nikakor ne more meriti s telefonom — Ce ne pnde kakšna nesreča, bomo imeli dobro letino. Sena bomo spravili pod streho obilno zalogo, pogled na polje Je tudi razveseljiv; vse lepo kaže. Sadno drevje Je srečno odcvetelo. Obnesle pa se bodo bolj hruške kakor jabolka. — Čebelarji so odpeljali čebele na pašo pod Krim in pa v Logatec, kjer dobe čebele najobilnejšo biro, kadar jelka medi. Ker smo blizu Ljubljane, spečamo lahko svoje pridelke ter ni tako trda za denar kakor po nekaterih krajih. — Oddaja zakupa restavracije na postal! Maribor gl. kolodvor se bo vršila potom licitacije dne 11. julija t !• pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji. — Dve nesreči. Vinko Kobal, 5 letni sinček hišne posestnice iz Ihana, Je včeraj doma padel in si zlomil levo roko. — Marija Merkun, 85-letna užitkarica iz Pre-dvora pri Kranju, se je včeraj ustrašila psa, padla ie in si zlomila levo nogo. Oba ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnico. — Smrtna obsodba v Osjeku. Včeraj smo poročali o senzacijonalni razpravi v Osjeku. kjer so se zaradi umora Petra Glava ševiča iz Vukovara zagovarjali Peter Bonašin, Ana Kerper in Andrej Šugar. Vsi trii-! so Glavaševiča ubili in nato pahnili v vodnjak. Bonašin je bil obsojen na smrt na vešalih. Kerperjeva na 20 let in Andrej šugar na 12 let težke ječe. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ne bo nobene izpremembe. Včeraj je bilo v večini krajev naše države jasno, nekoliko pooblačeno samo v Beogradu. Naj-višia temperatura je znašala v Sarajevu 33, v Splitu 32.8, v Beogradu 32.4, v Zagrebu 31.7, v Ljubljani 29.8, in v Mariboru 36.1. Davi ie kazal barometer v Ljubljani 750.5 mm, temperatura je znašala 16.6. — Kopalne obleke Ribana, v krasni izbiri pri ŠTERK nasL KARNlCNIK, Stari trg 18, Ljubljana. * Tovarna Jos. Relcb sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. Iz Ljubljane —U Zadnja operna predstava v letošnji sezoni. Drevi se vprizori zadnja predstava v letošnji sezoni in sicer opereta »Vijolica z Mintmartra« z go. Ribičevo v naslovni Dartiji. Kot Raul se predstavi prvič g- IveJja, prav tako tudi g. Peček kot Flo-riroond. Ostala zasedba kakor pn premijeri. Dirigent g. Neffat. Predstava se vrši za abonente D. —Ij Grafičarjem na pot. »Grafika«, moški pevski zbor v Ljubljani, odootuje danes na turnejo v Prago. Lažne Podebrade in na Dunaj. Turneja bo obenem nudila članom »Grafike« vpogled v razna tiskarska vele-podjetja. ki jim bodo pričala o naglem razvoju tiskarske obrt; izven naših mela. — »Grafiko«, ki šteje 25 pevcev, vodi g. prof A. Grčbming. Program koncertov ima namen pokazati bratskemu čsl. narodu, kai in kako se poje pri nas: Je izbor dobrih skladb iz naše glasbene literature in obsega v prvi vrst' narodne pesmi in skladbe, ki so z njimi v zvezi, v drugi vrsti pa umetne pesmi, med drugimi tudi balado Češkega rojaka Forsterja, ki je vse svoje življenje in vse svoje bogate zmožnosti daro- val Slovencem in tako ojačil tesne vezi. ki spajajo Slovence z velikim narodom Ce-hoslovakov. »Grafiki« želimo na poti mnogo uspehovI —lj Razstava naše likovne umetnosti na ljubljanskem velesejmu, paviljon »K«, bo otvorjena samo še danes od 10. do 18. ure. Oglejte si razstavo in se odločite za nakup katere izmed razstavljenih umetnin! Od kulturnega Človeka, ki so mu sredstva dana. pač smemo pričakovati, da ne bo »okinčaU svojega doma z ničvrednimi reprodukcijami, marveč — Če že ne z dražjimi olji. vsaj z originalnimi grafikami in akvareli. Nakup umetnine, ki nosi vs* znake kvalitete, oomenia dragoceno in plodonosno investicijo, ki v tem pogledu daleč prekaša kapital, naložen v perzijance. Poleg lastne koristi pa ima kupec Še zavest da je podprl naše umetnike, ki se žal morajo boriti s skrito in zatajevano, a zato tem krutejšo bedo. —IJ Vse Ciril Metodove podružnice uljudno opozarjamo, da se bliža predvečer godu slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda 4. julij, ko se prižigajo kresovi povsod po Slovenijf. Družba sv. Cirila m Metoda prosi vse svoje podružnice, naj potrebno ukrenejo, da se zažgo kresovi na gorah in vrhovih naše domovine, da ž njimi ožarjena domovina utrdi našim zasužnjenim bratom vseonaokrog up in nado v bolišo bodočnost. Kresovi nai bodo vidni znak naše ljubezni do zatiranih. — Morebitne zbirke v korist naši obrambni družbi dobrodošle. —U Zlati šah. Kraljična Lučka, ki Jo Je odnesel oojak in jo je z gorskega grebena ugrabil podzemski duh Hribovnik Gromovnik, se je srečno rešila in vabi vse mlade sestrice k sebi na poset. Pridite jutri ob pol 6. v opero, kjer boste videii njeno zgodbico še enkrat. —I) Sokolsko društvo LJubljana IV. ima svoj prvi javni nastop združen z narodno veselico v nedeljo 12. julija na voj. streM-šču Dolenjske ceste, na kar že danes opozarjamo vso sokolstvu naklonjeno javnost -IJ Deta nt viški tramvajski progi se hitro bližajo dovrŠitvi. Na Tržaški in iRrmski cesti pleskajo z rdečo barvo ob progi postavljene traverze in stebre. Napeljava dovodne bakrene žice je uspela že do Gradišča med Mundovo in Vidmarjevo hišo. Prvi tir je dovršen od Luckmanove hiše pa do Lovšinove gostilne. Na drugem tiru ometa vajo z betonom tirnice, dovažaio mednje pesek ter vlagajo vanj večje granitne kocke. Sedaj so s tem delom zaposleni ob manjši Mundovi hiši. V zvezj z viškim tramvajem je postavitev štirih betonskih stebrov pred nunsko šolo tih ob cestišču v večjo varnost šolske mladine. Hodnik od Kavčičeve hiše dalje proti Rimski cesti, ki so ga med gradnjo tramvajske proge razdrli, bodo asfaltirali. —IJ Regulacija Ljubljanice na Krakovskem nasipu. Ko Je bil napravljen betonski obrežni zid na Bregu do šentjakobskega mostu, so pričeli z delom na Krakovskem nasipu do izliva Gradaščice v Ljubljanico. Zdaj so strnjeni že trije zidovni odseki, pravkar so bili izgotovljeni trije nadaljni zidavi, med njimi so napeljani opaži, v katere vsipajo na suho mešan beton. S kopanjem temelja za obrežni zid so se približali zatvornicam, tako da bo tudi na Krakovskem nasipu zidovje v enem ali dveh tednih gotovo. S kopanjem mehkega sveta je delo otežkočeno zaradi vode, ki vdira v izkopana tla in zato jo morajo neprestano črpati. Izkopano ilovico spravljajo z motorjem zadaj za oporni zid. Da gre delo uspešneje od rok, je v rabi več zelo praktični strojev. Kadar bodo obrežni zidovi na Krakovskem nasipu gotovi, prično kopati temelj za obrežni zid na Gallusovem in Grudnovem nabrežju. V ta namen so navozUi že velike kupe peska, gramoza in kamenja zlasti na Grudnovo obrežje, kjer Je tu pač več praznega prostora. —I) Rožna dolina dobi kanalizacijo. S kanalizacijskimi deli je pričelo Dukičevo podjetje pred tedni. Kopljejo jarek za glavni zbiralni kanal od Gradaščice blizu kopališča proti Tržaški cesti v smeri Glinške ulice, po kateri bo kanal izpeljan do železniškega prelaza, od tu pa pod železnico na Cesto v Rožno dolino. Zaenkrat bodo glavni kanal izpeljali ob Gradaščici do novega mostu pri Groharjevi ulici, ostali del kanalizacije do Ljubljanice bodo pa izpeljali ob priliki reguliranja Gradaščice. Ta del regulacije spada k drugim regulačnim delom, ki Mh opravlja Dukičevo podjetje, ki bo reguliralo letos tudi Mali graben. — Jarek za kanal je izkopan že v dolžini okrog 300 m; kopanje hitro napreduje, ker Je jarek tod globok le približno 1.50, teren je nai,ireč precej nizek, ker pada od Tržaške ceste proti Gradaščici Kjer se izteka Vr-stovškova ulica v Langusovo ulioo, Je postavljena baraka za cement in orodje, ob kateri bodo izdelovali betonske cevi z že*» leznimi kalupi. Pesek in gramoz bodo morali dovažati, kar pri kanaliziranju severne strani mesta ni bilo treba. Včeraj so pričeli polagati od Langusove ulice proti nameravanemu kanalu tirnice, po katerih se bo prevažal v vagončklh gradbeni materijal. —11 Koturaški savez pododbor LJubljana vabi vsa včlanjena društva, da se udeleže v nedeljo 21. junija ob 2. popoldne medklubske dirke združene z veselico kolesarskega društva »Zarja« iz Zg. Kašlja, ki bo v Vevčah v gostilniških prostorih g. Fr. Anžurja v Vevčah. Start in cilj je poleg gornje gostilne. —IJ Razstava grafičnih vajencev dravske banovine bo v prostorih tehnične srednje šole v Ljubljani od 24. do 30. junija. Slavnostna otvoritev bo v sredo ZA. junija ob pol 12. —q Ples v Hotelu TfvoH bo danes 18. t m., nadalje pa vsako soboto, nedeljo in četrtek. Cene običajne. Jazz kapela. Pridite vsi še danes! 301-n —H Ceste se odpirajo. Zaradi kanalizacije je bila Tržaška cesta od Rimske ceste pa do stare mestne mitnice zaprta za vo-zovnj promet. Razen avtobusov vozijo tod že vsi drugi vozovi. V Gradišču je tramvajska proga toliko gotova, da Je Gregorči-va ulica odprta vozovnemu prometu iz Vegove ulice do Igriške ulice. —I] Novost za LJubljano. Pred pošto v Selenburgovi ulici so davi ljudje radovedno postajali. Na zid glavne pošte je namreč montiran ličen, modro prepleskan nabiralnik za pobiranje pisem letalske pošte. Tečaj za gospodinjstvo in higijeno Oblastni odbor Podmladka R. K. priredi v letošnjih velikih počitnicah od 6. do 31. julija tečaj za gospodinjstvo in za domaČo in šolsko higijeno. Namen tečaja je, da se učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol pripravijo in moralno obvežejo za delo pri Podmladku Rdečega križa, zlasti pa za vodstvo šolskih kuhinj, ter si izpopolnijo svoje znanje iz domačega gospodinjstva in zlasti iz praktične higijene, na kateri naj sloni vse domače in šolsko Življenje. Po dovršenem tečaju naj učiteljice na svojih organiziranih šolah snujejo tudi kuhinje Podmladka B. K., kjer bi dobivale učenke najvišjih razredov ter po možnosti tudi šoli odrasle mladenke primeren gospodinjski pouk. Poučevalo se bo: 1. gospodinjstvo; 2. otroška higijena, nega in prehrana; 3. splošna higijena; 4. higijena žene; 5. prva •pomoč pri nezgodah; 6. nalezljive bolezni; 7. tuberkuloza; 8. alkoholizem itd. Tečaj se bo vršil za gospodinjstvo na gospodinjski šoli »Mladikac v Ljubljani, za druge predmete pa na Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Lip i če va ul. 2. Za pouk bo plačati po 200 Din. Udeleženke, ki ne bodo stanovale pri svojcih, bodo lahko dobile brezplačno stanovanje v »Mladik k, prehrano pa si bodo preskrbljevale same v gospodinjski šoli in jo plačevale po dnevnih cenah. Učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol, ki se žele udeležiti tega tečaja, naj pošljejo svoje prijave oblastnemu odboru Podmladka Rdečega križa t Ljubljani do 30. junija 1031. Prednost imajo učiteljice ki že agilno sodelujejo pri Podmladku, ostale pa se morajo obvezati, da bodo delale pri P. R. K. Število udeleženk se določi naknadno. O sprejemu bodo dotične posebej obveščene. Vse sprejete učiteljice naj se zbero dne 6. julija t. 1. ob 8. dopoldne na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani, „Zlati šah" Mladina je zelo kritična in dandanes tudi že zelo razvajena poslušalka. Res je, da se rada smeje, ker nima tistih črnogledih izkušeni, ki odraslim tako često jemljejo pol veselja in še več, toda po instinktu mlada srca takoj spoznajo, kdo jim ima kaj povedati, kdo je prav hi vredno pogodil, kar njih željnim očkom prija in njih prebujajoče se glavice plodno zaposli in veselo pozabava. V sredo popoldne Je v preteklem tednu operno gledališče ob krstni predstavi pravljične igre »Zlati šahe naše priznane mladinske pisateljice in pesnice gdč. Marije Grošljeve odmevalo smeha in ploska ter bučalo navdušenja in priznanja polne hiše. Gospodična avtorica, ki je slovenski mladini poleg jako lepih pesmi napisala tudi že več zelo posrečenih, izvirnih iger, ie to pot s svojimi navdušenimi pomočnicami, učenkami osnovne šole »Mladike« in mestne ženske realne gimnazije, zopet postavila na oder imenitno uspelo odersko delce, po katerem bodo — o tem ni dvoma — brž segli Še mnogi naši mladinski in podeželski diletantski odri, če hočejo svojim gledalcem pokazati res zabavano in obenem nevsiljivo poučno igro. Predstava ie potekla vzorno. Zanimivo razpleteno dejanje, spretno zgrajeno okoli srčkanega glavnega motiva, je ves čas napeto oživljalo oder in postavljalo nanj pestre, razgibane slike in živahne, humorja pa lepih drobnih misli polne prizore. Nobeden mladih gledalcev ne bo pozabil princese Lučke, dvornega norca (ki ga je, ker ;e mlada igralka nenadoma zbolela, iz prav posebne prijaznosti v zadnjem hipu prevzel in imenitno odigral g. Bratko Kreft, viteza Matjaža Debelolaža, pl. Blamaža (Izvrstna vloga!), podzemskega duha Hri-bo\nika Gromovnika (ki je bil morda mestoma malce pregrozen!)' In še mnogih pravljičnih figuric, iz katerih je gospodična avtorica tako spretno stkala to svoje novo, uspelo delce, h kateremu Ji prisrčno čestitamo. RADI0N PERE SAM ! Majdica ze zna to* Mala Majdica gre posebno reda sama nakupovati. Nedavno ji je hotel dati trgovec mesto Schichto-vega Radiona nekaj baje „prav tako dobrega*. Ali Majdica $ tem ni zadovoljna, ker se ona Že spozna v tej stvari. „Jaz in moja mamica jcmljcva samo Schichtov Radion; nekaj boljšega sploh ne morebiti" odvrne ona trgovcu in vse žene v trgovini ji smehljajoč pritrdijo. SCHICHTOV RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA Po štirih letih rešen strašne obtožbe Beograjski trgovec osumljen umora svojega vajenca »Umorjenec«, ki so ga štiri leta pogrešali, se ženi Beograd, 16. junija. Beograjska dnevna kronika zabeležuje dogodek, kakor se ne dogajajo pogosto v svetu in ki pomeni za znanega beograjskega meščana, uglednega trgovca, rešitev iz groznega položaja obdolženca za umor svojega nedoletnega sorodnika. Trgovec s steklenino, Milivoj Petrovič, ki ima svojo trgovino v Karagjorgjevi ulici, ima daljše sorodstvo v mestecu Nata-lincih pod Arangjelovcem pri Topoli. Tu je živel kot trgovec tudi njegov sorodnik Nedeljkovič, ki pa je kmalu po vojni umrl ter zapustil vdovo Pavlo in sina Milivoja. Vdova se je nato preselila v Beograd in Petrovič je vzel Milivoja k sebi kot trgovskega učenca, ali pravzaprav bolj kot svojega, ker ga je hotel kot svojega sorodnika lepo spraviti k stalnemu kruhu. MHi-voj se je drugače vedel pri Petroviču prav dobro, samo je Petrovič po daljšem času začel opažati, da ima v trgovini nekoga, ki ne ve, kaj je moje, kaj tvoje. Ker pa je imel več vajencev, ni hotel obdolžiti nikogar, dokler se ni prepričal o njegovi krivdi. Končno je prišel na to, da mu krade ta in oni pa tudi Milivoj. Prijel je Milivoja precej trdo in ga oštel, nato pa odšel iz prodajalnice. Ko se je vrnil, ni bilo več Milivoja v prodajalnici in vse povpraševanje po njem je bilo zaman. Naslednjega dne je prišla k Petroviču tudi Milivojeva mati, vdova Pavla, ki je tudi pogrešila sina. Petrovič ji je povedal, kaj se je zgodilo, a dečkova mati, pač v svoji slepi materinski ljubezni, je takoj obdolžila Petroviča, da je najbrž v svoji jezi pretepel ali celo ubil malega Milivoja, njegovo truplo pa skril, da bi tako zakril svoj zločin. Vdova je raznesla to vest po mestu in je končno tudi vložila pri policiji ovadbo proti Petroviču, nakar je seveda sledila preiskava z zaslišanji. Vdova je celo privedla neke priče, ki naj bi izpričale, da je Petrovič s svojim svakom odpeljal v avtomobilu truplo ubitega Milivoja iz Beograda in ga nekje zakopal ali vrgel v vodo. Preiskava se je vlekla in vlekla, ker pa le ni bilo pravih dokazov za Petrovičevo krivdo, ga niso zaprli. Petrovič je neprestano zatrje- val svojo nedolžnost, trdeč, da nikdar niti roke ni položil na dečka, kaj šele, da bi ga bil ubil, toda ljudstvo, ki vedno rajši verjame o človeku kaj slabega kakor dobrega, ga je imelo za morilca. In ker je dečkova mati, kar je postajalo že naravnost čudno, neprestano zahtevala, da stvar pride pred sodišče, bi bil Petrovič, ki je vso stvar proglašal za poizkus izsiljevanja, najbrž v kratkem res prišel pred sodišče, da ni te dni nastal v zadevi preobrat, ki je presenetil ves Beograd in dal sijajno zadoščenje po krivem obdolženemu Petroviču. Pred tednom dni je dobil ded i umorjenega« Milivoja v Natalincih od »umorjen-caed se je nemudoma z avtom odpeljal v Beli Potok, kjer je bil Milivoj vsa leta pod tujim imenom pri nekem kmetu in se je sedaj, ko je dorastel, zaljubil v neko dekle, s katerim se je hotel poročiti, za kar je potreboval krstni list, in vzel Milivoja s seboj v Natalince, odkoder ga je potem, na zahtevo beograjske policije, pripeljal v Beograd k policiji. Lahko si je misliti, kaki občutki so prevzeli trgovca Petroviča, ko so ga poklicali na policijo in mu tamkaj pokazali Milivoja, ki naj bi ga bil umoril pred štirimi leti in zaradi katerega je moral preživeti cela štiri leta pod strašnim bremenom tako grozne krivične obdolžitve, dasi mu je hotel vedno in vselej samo dobro. Milivoja Nedeljkoviča je pridržala policija, da se razjasni, kaj je počel vsa štiri leta po svojem begu iz Beograda in zakaj se je skrival pred svojci. Ta preiskava bo gotovo tudi dognala, ali je njegova mati morda vedela za njegovo skrivališče in je šlo morda res za izsiljevanje, kakor je tako odločno trdil po nedolžnem umora ob-dolženi in sedaj končno vendarle zopet opo-štenjeni trgovec Milivoje Petrovič. Dolg. Vajenec: — Prišel sem z računom. Mojster je dejal, d« ne no smem preje vrniti, dokler račun ne bo poravnan. Dolžnik: — No, pa sem res radoveden, če te bo spoznal z brado. Paberki znamenitega časa Ljudje znajo družiti prijetno $ koristnim Ljubljana, 18. junija. Ljubljanske senzacije niso muhe enodnevnice, vse se lepo ponavljajo kakor litanije. Kratkih besed moramo biti, le kronisti vsega te^a, kar bi moralo biti opisano in zapisano do pičice natančno med zgodovino naših dni. Kdo bi še to tolmačil! Nazadnje itak vselej pravimo, da ni bilo nič posebne-nega. Od vsega na svetu ostanejo kvečjemu le paberki. Takšna je tudi usoda vseh dogodkov in znamenitih stvari. 9noči se je torej zopet ponovilo. G. Alek-sig se je ponovno predstavil občinstvu, ki ga je bilo mnogo manj kakor prejšnje večere, nakar je pa potožil, da so baje nekateri prejšnji večer mislili, da je sestro pri produkciji, ko jo prenese s kolesom po zračni progi, držal z rokami, ne z zobmi, ter so tako širili o njem neugodno reklamo. Hm, z Ljubljančani res ni prijetno čre-šenj zobati, pa škilasti so precej in krmež-ljavi, ker se jim tako rado dremlje. Tega Aleksič ni dejal, mislil si je pa lahko. Ni toliko mož besed kakor dejanj, zato je tudi še vse enkrat pokazal nevernim Tomažem, kar je izvajal v torek zvečer. Vse je šlo po sreči, o moralnem uspehu se pa težko- govori in zlasti se ne ve, Če je Aleksič gledalce sploh prepričal, kako pravljično je močan, naše občinstvo se hoče le predvsem zabavati, če jih pa vprašaš, kaj so videli in kako je bik), navadno odgovore samo, da je bil >heec. Snoči je bil v Gosposki ulici tudi >hec< posebne vrste, toda ne zaradi akrobatskih atrakcij. V Mestnem logu ie prav pridno kosijo, ob večerih pa vozijo skozi mesto seno. Voznike so najbrže opikali prav po vražje komarji ari kdove kakšne muhe so jih obsedle. Človek bi ne verjel, koliko sena zraste v Mestnem logu in na Barju. Cele kolone voz sena so se počni pomikale od Rimske ceste proti Gosposki ulici, menda ffh je bflo okrog Bn. Noben voznik ni krenil v Vegovo ulico, Kjer bi vozil brez vseh ovir, sleherni Je moral peljati skozi množico ter jo prerezati na dvoje komaj so so pa ljudje zopet zgrnili, že se je približal drogi voz. Nekateri objeetneži so pulili z vos seno, ker si niso znali drugače ohladiti jene in km ara, je bila ulica kar nastlana z njim. Nasadu je sta se pripeljala s visoko naloženim vozom sena fanta, Id sta ustavila med ljudmi, da sta si lahko ogledala zabavo. Takoj so jeli voz naekakovati fantali-ni ter celo plezati nanj, saj se jim bol i šega ni moglo nuditi kakor galerija na mehkem senu. Za zabavo so skrbeli tudi fantalini, ki so »reproducirali« Aleksičeve gimnastične vaje, nekaj se jih je začelo tudi pretepati, so se pa kmalu pobotali, ko je bilo treba ploskati praznemu kolesu, ki so ga vlekli po vrvi. Vse to je treba omeniti, ker je pri taksnih zabavah >cirkus< vsestranski, med ljudmi mnogo večji kakor zgoraj na vrvi. Da ljudje niso omagali od žeje in lakote, so snoči zelo vneto skrbeli celi tucati sladoledarjev, ki jih ni bilo mnogo manj nego ostalega občinstva, in podjeten prodajalec črešenj, ki je prevpil celo neugnam gramofon. Zato je bilo snoči tam okoli kakor na sejmu ali žegnanju, sladoledarji so bobnali s svojimi »piskri« in škatlami, da je kar odmevalo, branjevec je pa ponujal vsako črešnjo posebej na vso sapo in z ljubeznijo do stvari. Pri nas se pač po tradiciji najraje vse prelevi v žegnanje. Tega nam menda g. Aleksič ni štej.? v zlo, čeprav se drevi poslovi od nas s zadnjo predstavo. Odpotuje v Maribor. Za danes nam je pripravil posebno presenečenja. Snoči so nekateri vpraševali, če se bo vozil tudi s tramvajem «po žici. Seveda, tramvaj nam ne gre iz glav, tudi pri največjih senzacijah ne. Nesrečne številke Tujec, ki se nastani v japonski prestolnici in hoče napeljati telefon v svojo sobo, bo zvedel na poštnem ravnateljstvu, da mu bo ustreženo »v tem desetletju«. To je uradni rok za vsestranske poizvedbe o prosilcu. Oni, ki ne mara čakati po več let, se obrne na posredovalce, ki vzdužejejo zasebno »telefonsko borzo«. Tu placa 2000 jenov za protekcijo in potem kmalu dobi telefon. Ta pristojbina zadostuje samo za slabo številko. »Srečne« so dražje. Japonci predvsem ne marajo številke »4«, ker se imenuje japonsko »SI«, in je to prvi zlog besede »šinuru«, ki pomeni smrt. Noben Japonec ne bo izgovoril te besede, ker se boji povzročiti nesrečo. Najslabša številka, ki jo je do ?edaj prodala tokijska telefonska borza, je bila 3742. Izgovori se: »šimumina-šini<, kar pomeni >smrt vsakemu«. Niti pred kratkim ustanovljen krematorij ni maral te številke, ker bi ga obsodila na brezposelnost. Japonci rajši čakajo, da bo nesrečna številka zasedena po neveščih tujcih, saj vedo, da se ne bi nikoli upali njih znanci izgovoriti te usodne besede. Pristopal te k Vodnikovi družbi Siran 4 SLOVENSKI N ARO D<, đn« J8. junija 1931 Stev. 135 49 Skrivnostni jezdec — Gospa Andreweova je dejala, da «© ji odpovedali živci. Stari Bili se je pa bal, da ima jetiko. A Jack Bel-kmnds prisega, da bolezen samo hlini. Wilson je začel preklinjati. — He, niti besedice ne črhnem več, fce boste preklinjali, — je protestiral Wade. — Dobro, dobro. Držal bom jezik B& zobmi. Wade ga je dolgo gledal. — Kaj ji je? Trajalo je precej dolgo, predno so me prišli poklicat. Ko sem pa prišel k nji, ko se je krčevito oklenila mojih rok — sem spoznal, kje tiči vzrok njene bolezni. Ljubezen, dragi moj. Ljubezen do vražje srečnega čikoša, ki ne imenuje Wils Moore. Njen položaj je bil že zelo slab in bi bil še slabši, da ni bilo mene. Nikar ne mislite, Wils, da človek ne more umreti, če mu usoda stare srce. To se lahko zgodi. Spravil sem ji torej glavo v red, izločil sem njeno mrzlico, zdaj se pa naglo popravlja. — In tako me še vedno ljubi, Wa-de? — je zašepetal Wilson. — Spada med ženske, Sijih ljubezen se sčasoma ne ohladi, temveč Še bolj razvname. Poznam Columbino dobro. Wileon je stisnil pesti in zaškripal m zobmi. — O, bože moj, kako grozno je vse to! — je vzkliknil. — Mož sem. Ljubim to dekle bolj kot svoje življenje. In misel, da trpi zaradi ljubezni in zaradi strahu, da bo prisiljena poročiti se z njim, ki ga ne ljubi — vedeti vse to in ležati tu s pohabljeno nogo — o, to je grozno. — Le mirno, fant, mirno; zdaj morate skrbeti, da stopite čim prej zopet na noge. Upati smemo najboljše — za vas — za Collie — za nas vse. — Wade, vi ste zlata duša, — je dejal Wilson. — Brez vas bi bil že znorel. Toda kaj bo, kaj bo? Nekega dne bo morala vzeti Jacka Belloundsa. — Njega nikoli, — je odgovoril Wade smeje. — To pravite, da me potolažite. — Ne, to pravim, ker dobro vem. — Kako pa mislite preprečiti to zvezo? Belloundsu je prirasla ta misel tako k srcu, da bi je za vse na svetu ne opustil. Jack bo Collie tako dol-go mučil, da si ne bo mogla več pomagati. Ta dva človeka ne bosta odnehala, dokler se Collie ne uda. In kako hočete to preprečiti, dragi moj? — To prepustite kar meni, Wils. Bom že poskrbel, da bo vse v redu. Lahko se zanesete name. Vi pa morate napeti vse sile, da pridete čim prej iz postelje. Ne smeva namreč pozabiti, da ste v večji nevarnosti kakor Collie. — Prav rad se zanesem na vas, z dušo in telesom, — je odgovoril Wils v trdnem prepričanju, da mu bo Wade pomagal iz obupnega položaja. — Bogme, mož hočem postati, kakršen bi moral biti že od začetka. Vrag naj vzame slabo voljo in malodušnost! Sprijazniti se hočem celo z mislijo, da sem pohabljenec. Wade mn je položil roko na ramo. — In še nekaj, Wils. Ali hočete poskusiti premagati svojo jezo? — Jezo? — Da. Ne bodite jezni na Jacka Belloundsa, ne sovražite ga. Wilson ga je presenečeno pogledal in obraz se mu je zmračil. — Prijatelj, pa vendar ne mislite, da mu bom odpustil? — Ne, tega ne mislim. Toda sovražiti ga ne smete. Saj ga tudi jaz ne sovražim, čeprav bi imel več povoda kakor vi. Wils, sovraštvo je strup, ki razjeda človeka. Večja nesreča je za tistega, ki nosi strup v svojem srcu, kakor pa za onega, ki mu je namenjen. To sem poskusil na svoji koži. No torej, če si izbijete Jacka iz glave, če ne boste več razmišljali o lopovščinah, ki jih je vam prizadejal, če spoznate, da mož za svoja dejanja skoraj sploh ne more biti odgovoren, boste svoje sovraštvo lahko premagali. Farmarjev sin je namreč vreden vsega obžalovanja. Da, Jack Bellounds zasluži najino sočutje. Hudič ga je zaznamoval, še predno je prišel na svet. Nikoli bi ne smel biti rojen. In moja iskrena želja je, da bi vi to razumeli in da bi ga nehali sovražiti. Ali hočete poskusiti? Moore je pogledal svojemu prijatelju naravnost v oči. — Kaj se bojite, da bi ga utegnil ubiti ? — Da, tega se bojim. Uganili ste. In pomislite samo, kako strašno bi bilo to za Columbino. Kaj veste, kako je navezana na starega in kako močno je razvit v nji čut dolžnosti. Če bi Jacka ubili, bi ga stari ne preživel in Collie bi vse življenje mučila misel, da je zakrivila smrt obeh. Te misli bi se ne mogla nikoli več otresti. Prepričan sem pa, da je nočete pahniti v nesrečo. — Seveda ne, Wade. Prisegam, da se bom izognil vsake prilike, ki bi me mogla zapeljati, da bi ubil tega lopova. In Columbini na ljubo bom skušal zatreti v sebi to sovraštvo. — Bravo, fant! Veseli me, da ste mi to obljubili. Zdaj je pa treba prijeti za delo. Drv moram nasekati. Ogenj ne sme več ugasniti v koči. — Dajte mi notez in moj svinčnik. Columbini moram pisati... In ne žurite se preveč z drvmi. Wade je vzel sekiro in lopato ter odšel iz koče. Drva so bila tako zasnežena, da se je videl samo velik kup snega. Odkopal je del skladovnice in napravil gaz do stranske stene koče. Delo v snegu mu ni bilo neprijetno. Rad je imel snago, belo blestečo čistočo svežega snega. Zrak je bil svež in strupeno mrzel, sneg je škripal pod nogami, sekira je pela po trdih polenih. Wade jo je vihtel tako spretno, da bi človek mislil, da je rojen drvar. Trske so letele na vse strani in suha polena so dišala osladno. Ko je bil Wa-de že utrujen, je znosil razklana polena h koči in jih zložil ob vratih v skladovnico. Tu pa tam je za hip prenehal delati in se ozrl na pobeljene hribe. Srce mu je močno utripalo, toda ne samo zaradi napornega dela, temveč tudi zaradi notranjega zadovoljstva. Lepite na pisma protituberkulozne lige! Danes premiera ob: 4* Y*s. in ^10. prvega in najlepšega francoskega govorečega velefilma Pod pariškimi krovi Sons les toits de Pariš Pariško življenje bohemov. Petje, ljubezen Montmartre, Pariz mesto 1000 zabav in veselja! Ltni kino Matica Telefon 2134. Albert Prejean Polla Hlery Gaston Modot dni traja prodala srečk. V soboto se bo vršilo ie prvo žrebanje« Torej zadnji čas za nakup srečk« Srečke morete kupiti v podružnicah „Jutra" v Mariboru« Celju, Novem mestu, v Trbovljah in na Jesenicah ter v podpisani hranilnici« Zadružna hranilnica r« z. z o« z«, Ljubljana, Sv. Petra c*l9 i il i h/4 11 Večja akulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskega Naroda Senzadjonalna tatvina v gledališču V Londonu je prebrisana lepotica ukradla nekemu lordu med gledališko predstavo nad dva milijona dinarjev Te dni je bil na izredno prebrisan način v nekem londonskem gledališču okraden znani bankir lord Burnham. Angleški listi poročajo, da podobnega primera angleška kriminalna kronika Se ni zabeležila. Nedavno so v gledališču igrali dra* mo »Zagonetna pota gospoda lorda.« Drama je bila vedno dobro obiskana, skoraj pri vsaki predstavi je bilo gle« dališče razprodano. Nekega večera se je udeležil predstave tudi bankir lord Burnham. Ker so bile vse lože razpre** dane, je kupil sedež v prvih vrstah par* terja. Sedel je na stol in opazil, da je sosedni sedež prazen. Ko so začeli igra« ti, je poleg njega sedla neka mlada in lepa ženska. Med predstavo se je ženska nepre* stano obračala; videti je bilo, da neko« ga išče, da je nervozna in razburjena. Lord se je naveličal njene nervoznosti, obrnil se je k njej m jo galantno vpra* šal: »Oprostite, mogoče vam lahko po* magam; sem vam na razpolago.« Neznanka, ki oči vidno ni čakala ta* ke ponudbe, je bila za hip v zadregi, uato pa je dejala: »Prosim vas, gospod, zdi se mi, da gre za pomoto. To najbr* že ni vaš sedež.« Lord se je nasmehnil, pokazal ji je vstopnico, na kateri je bila številka njegovega sedeža. »Tega ne razumem«, je dejala dama. Tiho je nadaljevala: »Jaz sem gledali* ška igralka. V sporazumu z gledališko upravo se moram vsak večer med pri* zorom samomora na odru onesvestiti. Poleg mene vedno sedi moj kolega, ki me mora nesti iz gledališča. To dela* mo zato, da povečamo efekt komada. Danes pa mojega partnerja ni tu.« Lord se je zasmejal, bil pa je takoj pripravljen mladi dami pomagati iz za* drege, če njen partner slučajno ne bi prišel. Ugajala mu je strast mlade igralke, njena razburjenost, razen tega pa je bila neznanka tudi izredno lepa. Zato ji je pričel dvoriti. V drugem dejanju, ko je bil na vrsti prizor samomora, je neznanka nenado* ma kriknila in se nezavestna zgrudila na lordov sedež. Lord jo je dvignil in jo s pomočjo gledaliških shig odnesel iz gledališča. Smeje se je nato vrnil v gledališče. Po predstavi je presenečen opazil, da mu je izginila listnica, v kateri je imel 10.000 funtov, okrog 2,760.000 Din v naši valuti Prijavil je zadevo policiji, ki je ugotovila, da dama ni bila članica gledališča in da uprava niti pojma ni imela o dogovorjenem »padanju v nezavest.« Dvojno življenje ameriške lepotice Zagoneten umor milijonarjeve hčere, ki se je družila s tihotapci in zločinci Kakor je > Jutro« že na kratko poročalo, je v New Yorku zbudila ogromno senzacijo zagonetna smrt 251etne miss Faithfull, hčerke trgovca in večkratnega milijonarja, zlasti so pa razburjeni newyorški družabni krogi. Vse namreč kaže, da lepotica, katere truplo je bilo naplavljeno na Long Island, ni izvršila samomora, kakor so prvotno domnevali, temveč je bila umorjena. Se večjo senzacijo je pa zbudila izsleditev dnevnika Faithfullove, ki so ga našli v njeni knjižnici in iz katerega je razvidno, da je razvajena mladenka vodila dvojno Šivi jen je". Domači in njeni ožji prijatelji so menili, da je dekle, ki je sicer bilo modernih nazorov, prav resna in da posveča glavno pažnjo filozofskemu in literarnemu studiju, v resnici je pa bila zapletena v razne ljubavne afere s številnimi moškimi. Imela je zveze s tihotapci omamnih sredstev, shajala se je s ponarejevalci bankovcev, posečala je razne zakotne beznice in se včasih do nezavesti napila. Policija je celo prepričana, da je Faithfullova sama trgovala z omamnimi sredstvi, da je bila soudeležena pri ponarejanju bankovcev in da je zato opetovano potovala v London in Pariz. Le na ta način je razumljivo, odkod je imelo dekle, ki je zelo razkošno živelo in se vozilo z luksuznimi parniki, toliko denarja. Vse to je z nekakim cinizmom opisala v svojem dnevniku, čeprav je na raznih mestih izražala gnjus do takega življenja. Policija je mnenja, da je dolarska princesa, ki bi imela veliko doto, postala žrtev dveh moških, ki sta se hotela odkrižati važne in neprijetne priče. Ker je sprva prevladovalo mnenje, da je izvršila samomor, so oblasti dovolile, da se truplo zažge. Tik pred vpepeljenjem pa je prišel ukaz okrajnega državnega pravdni k a £dwardsa, da naj z vpepeljenjem počakajo. Javil se je namreč neki moški, ki je izpovedal, da je Faithfullovo videl tik pred njeno smrtjo, in je prosil, naj mu do- > aAfaft o£fciSf< V maka beseda SO psr. Plača se lahka CstfS v ta odgovor znamko t - Sa vprašanja trm - Najmanjši oglom m* DVIGNITE PISMA v upravi »Slov. Naroda«. »1468«, »Majhno stanovanje«, »Normalnotirne tračnice«, »Pomlad 1931«, »Posedujem potrebno prakso 1699«, »Sreča 978«, »Trajno mesto 1336«, »Zavarovalnica 1656«. STANOVANJE tri-, 4- in 6 sobno z vsemi pri-ti kl i nam i, kopalnico in kom-fortom oddam za avgust, ozir. november. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Udobno 1893«. DEKLE pridno, pošteno in «rm*wr» (no Gorenjko), sprejmem takoj za stalno Ha«a1a lr tričlanski družini. Ponudbe z navedbo starosti na naslov: Milica Wein-berger, trgovka, Moste, p. Žirovnica. 1891 Ugodna prilika za nakup moške obleke. Komur ni za modo in široke hlače, lahko dobi res dobro obleko za tnal denar, ker sem se odločil oddati take obleke za polovično ceno. A. KUNC, Gosposka ulica 7. 70L predelujem po 35 Din. Vsa tapetniška dela po najnižji ceni. Pridem delat tudi na dom. Slavlč Frane, tapetništvo, Rimska cesta 6, žab jak 14. HIŠO 8 TRGOVSKIM LOKALOM in stanovanjem, pripravno tudi za večjo obrt, oddam v najem ali tudi prodam. Marija Konstantin, gkofja Loka, Kapucinsko predmestje 13. 1889 Veliko mizo prodam radi selitve na Cankarjevem nabrežju 3/HL PARNO PEKARNO prodam v Zagrebu na prometnem kraju na Ilici a trgovino vred poceni radi odpotovanja Iz Zagreba. — Vprašati: Vjeko-slov Ludaš, Zagreb, Ilica 100. 1897 se^ie TESARJEV izurjenih v železobetonsfclh opažih m 2 FRKDTESAKJA, ki sta popolnoma »anožna voditi posamezne partije — sprej-me takoj Ljubljanska gradbena družba. 1884 POTNIKOM mutimn 7F*nn TMn mpju^nlfi An* hodkov za samostojno lahko delo. — Ponudbe z znamko 2 Din za odgovor na naslov: Rem-brand, Zagreb, Petrova 83. 1896 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG prt t*. »KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska ossta stev. 33 (na Balkana) NAMIZNEGA VINA zelo dobrega, 10» jakosti, Iz vinograda Mandičevae, 150 hI v sodih kupca postavno kolodvor Djakovo (Slavonija po Din 24*0 liter proda Eva Geiger, D Jakovo. 1896 it volijo ogled trupla. Spoznal je v utopljenki lepotico, ki se je 29. maja pojavila na krovu parnika »Franconia«, da se poslovi od starega znanca njene rodbine. Tedaj se je seznanila tudi z nekim moškim, o katerem sicer ne vedo ničesar gotovega, domnevajo pa, da bi utegnil pojasniti zagonetko njene smrti. Kapitan »Franconie« je to potrdil. Neki drugi moški je policiji prijavil, da je nekega večera ob koncu maja opazil Čoln z dvema moškima in neko žensko, pozneje je pa čul iz teme pretresljive krike in klic: »Nikar me ne vrzite v vodo!« Kmalu nato je opazil, da sta se moška sama vrnila k obrežju. Vse to je napotilo policijo, da je preiskala sobe pokojne mladenke in pri tem je odkrila senzacijonalni dnevnik, iz katerega je tudi razvidno, da je Faithfullova že od 16 leta naprej vodila tako pustolovsko življenje. Izrabljala je svojo lepoto in inteligenco, da je privabljala moške v svoje mreže, zašla pa je med zločince, ki so jo izkoriščali in se je končno odkrižali. Da je bila Faithfullova umorjena, priča dejstvo, da so v njenih pljučih našli pesek, iz česar se da sklepati, da je utonila v nizki vodi, kar pa v normalnih okoliščinah ne bi bilo mogoče, ker je bila znana kot dobra plavačica. Zločinci so jo držali pod vodo in jo davili. Policija mrzlično poizveduje na vse strani, da čim preje pojasni zagonetni zločin. Justifikacija dveh zastrupljevalk Včeraj zjutraj sta bili v Szolnoku na Madžarskem justificirani zloglasni zastrupljevalki Ladislava Szabo in Valentina Gsordas, ki sta imeli na vesti več človeških žrtev* Noč pred smrtjo sta obsojenki prebili različno. Szaboje-va je bila zelo potrta, pokusila ni nobene jedi m venomer zatrjevala, da je postala žrtev drugih. V torek zvečer je svojega zagovornika pregovorila, naj skuša doseči pomiloščenje. Zagovornik ji je predlagal, naj državnemu upravitelju odpošlje brzojavko v imenu njene 11 mesecev stare hčerke Eszti in sicer tak o-le*. »Zahtevam življenje svoje matere! Eszti Szabo«. Szabo jeva je predlog zavrnila, češ, da njej pač ne more nihče pomagati, ker je njena usoda v božjih rokah. Nasprotno se je pa Csordaševa vedla kakor blazna. Neprestano je tulila: »Milost, milost, jaz sem nedolžna f« Ob 6\ zjutraj se je zbral sodni dvor na dvorišču sodišča. Najprej so pripeljali Szabo j evo, ki je pa bila nezavestna in so jo morali nesti pod veš al a. Takoj nato je bila justificirana Csordaševa. Prvi zobje. — Kaj pa je otroku, da toliko jooeft — Zobe dobiva. — Ali jih morda noče? Med špiritistL — Včeraj se je javil Beethoven. — Kaj pa je dejal? — Naj moja žena preneha igrati njegove sonate. Odrasli in otroci opravljajo z velikim uspehom zdravilni način za čiščenje ln osvežitev krvi s Pl* GOLOM. FtGOL te dobiva po vseh lekarnah po pošti pa razpošilja izdelovalec: Apoteka Dr. Semežić, Dubrovnik 2160. -s 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din. Surovo maslo (Tafielbtitter) najfinejše, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprej franko, in sicer po ceni 30.— Din proti povzetju. Franc Koileritsch APAČE PRI GORNJI RADGONI Najnovejat »Sachs« motorji, dvoknless, otroški vozički, šivalni stroji, nosa-mezni deli, pneu— matika. Ceniki franko. Najnižje »TRIBUNA« F. R* tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA« Karto vika e. 4, Lovske puške floberte, browning pištole, pištole za strašen je psov, lov« ske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISEB traikar. Ljnbliaaa. Kongresni tr* Stev. 9 Specijelni entel oblek in volan francoski sistem pri Matek & Mike*, LJubljana (poleg hotela štrukelj) »BREDA« žepni robci Din 2.—. — vezenje zaves, pregrinjal in perila. NamodernejŠa mm gmj tNaroam nasarnoj«. — Val v poboju*.