390 Naši dopisi. Iz Dunaja 5. dec. — V državnem zboru se marsikaj govori o nadlogah revščine, katera se čedalje bolj širi po vseh krogih. Ustavoverci kličejo: „ Vlada, pomagaj nam iz državne blagajnice!" Možje naše stranke pa pravijo: ,,Državna biagajnica ni druzega nič kakor davkarski denar. Ali hočete še več dolgov delati ali davke še huje napeti? Popustite, ustavoverci, sedanjo pogubno sistemo, in Avstrija bode se zopet izvila iz propada/' — Moj namen ni v teh vrsticah politikovati, ampak bralcem našim povedati, da kamor koli na Dunaji pogledamo, je povsod revščina tolika, da je groza. Letošnje leto se bode še huje končalo, kakor bilo je lansko leto denarnega poloma! Kupčija, obrtnija, vse hira; denarja ni, štacune čakajo kupca, pa ga ni, fabrike odpuščajo delavce; zaslužka ni, magacini se čedalje bolj polnijo z žitom, pa tudi njim kupca manjka; o denarnih špekulacijah na borsi molčim, — kajti ondi ne vidiš druzega kot klaverne obraze. In tudi letošnja dobra letina nikakor ni v stanu zmanjšati nadlog, ki jih je vstvaril čas denarnega „švindelna". Ker vero preganjajo liberalci, tudi golju- fija, tatvina in nobeno nepoštenje ni več greh! Tako daleč smo jo prinesli — to je žetev tega, kar je usta-voverstvo sejalo! Iz Trsta. — Za gotovo se pripoveduje , da pravil slovenskega narodnega društva, ki so ga tukajšnji rodoljubi, kakor naši bralci že ved6, nameravali osnovati, vlada ne bo potrdila. Čudno! misliti bi se smelo po takem, da lahoni Primorski smejo sigurnejše škiliti v dežele Viktorja Emanvela, kakor pa lojalen Slovenec braniti svojo narodnost. V Gorici 5. dec. — Štev. 48 tukajšnjega „Glasa" je v prepoved dejana zavoljo nekega dopisa ,,iz Solkana", zadevajočega pogozdenje „Huma", to je prostora poleg ceste držeče v Trnovski gozd in pa na Sv. Goro. Od vladnih oblastnij je bila došia Solkanskemu županstvu prepoved, da se ne smejo poleg omenjene ceste drva sekati itd. Dopis je izrazoval razdra-ženje Solkancev zavoljo te stvari. — Govori se, da ima „Glas" tudi privatno pravdo zarad razžaljenja časti v nekem „Poslanem" iz Cernič. To je preveč dobrega za enkrat, sicer pa bode ta reklam listu znabiti dobro došel za — novo leto. — Te dni je prišla v Seitz-ovi tiskarni na svetlo knjiga v italijanskem jeziku 488 strani debela v veliki 8merki z naslovom „Gorica. Njene ustanove in njeno občinsko gospodarstvo od leta 1869—1871. V spomin ponudil svojim someščanom Aleksander pl. Claricini" (bivši mestni župan). Te bukve so prav zanimive, ker obsegajo mnogo notic za-devajočih naše mesto in posnetik iz virov, ki niso vsem odprti. Tudi marsikaj slovenskih stvari se nahaja raz-trošenih po tej knjigi. Več iz nje morebiti o drugi priliki. — Potrjena je deželna postava za Goriško, s katero je odločenih 28% do klade k izjavnim davkom, in sicer 16% Zi* prave deželne potrebe, 12% pa za zemljisčno-odvezni zalog. — Nova Majling-ova tiskarna ima veliko dela in je ustanovnikom svojim hvaležniša, ko na pr. „Narodna tiskarna" v Ljubljani. — Somenj sv. Andreja je dež pokvaril. Sicer pa nimajo letni somenji po mestih več tiste važnosti, kakor nekdaj; saj zdaj se vsak dan vse dobiva, razen živine, za katero so pa mesečni somenji zadostni; (pri nas vsak prvi in zadnji četrtek meseca). Dež pa je bil po Goriškem jako zaželen. Zmanjkalo je vode cel6 po takih vodnjakih, v katerih je o največi poletni suši ne zmanjka. Tudi še druga skrb je že ljudi mučila, da ne bodo imeli kje mleti! V mlinih na Soči in Ipavi je le po nekaj kamnov za silo mlelo; potoki že davno vode nimajo. — Nekaj časa potem, ko se je bila odprla železnica od Gorice proti Italiji, nehalo je prevažanje ljudi in vozov z ladijo čez Sočo pod železničnim mostom. Pešci so hodili po železničnem mostu čez Sočo, — vozovi pa iz vseh krajev niže Gorice (proti jugu) so morali iti po dobro uro dolgem ovinku skoz mesto in čez Goriški most. Zdaj se je vsled pritožeb zopet ladija napravila in se gre lahko iz južnega dela mesta in iz južne in izhodne njega okolice na bliž-nico v Locnik, Podgoro, v Karmin in kamor bodi drugam na desnem bregu Soče. — Ta teden so se pričele pri tukajšnji okrožni sodniji sodnijske obravnave s porotniki. Slivnica na Šlaj. P. — Ker se iz našega kraja nič kaj ne bere po časnikih, naj se jaz oglasim z letošnjo letino našo. Bila je srednja, sadja razun sliv bilo je obilo, rži in pšenice smo pridelali srednjo mero, koruze in ajde veliko, vina pa tudi le srednjo mero, ki je po nekaterih krajih dobro, po drugih pa slabo. Cena mu je tukaj okoli 80, 90, 95, 100 gold. in še čez. Iz Notranjskega 30. listop. (Nase velike nadloge.) Stari ljudje se ne spominjajo tako slabe letine, kakoršna bila je lansko leto pri nas. Razun sena ni se pridelalo 391 skoraj nič; nekateri pridelki se semena niso povrnili. Spomladi smo imeli preveč dežja, ki je zadrževal pravi razvoj rastlin; meseca rožnika nastala je pa nenavadna vročina in velika suša, ter požgala senožeti in pašnike, da bili so rujavi kot lisica. Namesto da bi se živina pasla, krmiti smo jo morali v hlevu! Nadlogo pomnožila je pa še zaprtija proti Reki in Trstu zarad živinske kuge na sosednem Hrvaškem, od kodar se je tudi v našo deželo zatrosila. Z ovcami in govedi nihče ni smel na Primorsko, pa tudi na domače sejme ne. Z živino si tedaj ni bilo moč kaj pridobiti. Lakota nam je žugala, ničesar pa v rokah ni bilo, jo odvrniti; s čim pa davke plačati? Prosili smo tedaj po svojih županih in soseskinih zastopnikih pri gospo-skah, naj se nam zarad slabe letine kaka pomoč nakloni , pa tudi kar koli le mogoče na cesarskih davkih odpusti, in eksekutivno iztirjanje taistih vstavi. Al naše pravične prošnje niso bile vslišane. Davki so se iztir-jevali neprenehoma sedaj tu, sedaj tam; če se je le kaka pripravna reč pri dolžnikovi hiši našla, zarubila se je; in če je imel kedo za kak kos svojega, za Sem-peter-Reško železnico porabljenega sveta kaj potegniti, prepovedala je znesek c. kr. davkarija in ga pridobila cesarski blagajnici za zastale in tekoče davščine. Več tisuč goldinarjev je šlo na omenjeni način v cesarske blagajnice. V teh slučajih se pa cesarski davki niso plačevali od vžitka, ampak s kapitalom posestva, in vrednost njegova se za dotični znesek pomanjšala. Kjer se pa ničesa pri hiši ni dobilo , se je zastanek pri c. kr. sodniji na dotično posestvo vknjižil; s tem se je pa tudi kant začel, ki mnogim posestnikom s poginom žuga. Ker od nobene strani podpore nismo dobili, so bili posestniki primorani, se na prihodnjo, to je letošnjo letino zadolžiti. Nekateri so jemali proti visokim obre-stim denarja na posodo; drugi so po štacunah živež na upanje jemali, da ohranijo sebe in svojo družino in obvarujejo se žugajočega glada. Težke nasledke izposo-jila bodo pa dolžniki še dolgo časa občutili. Kdor pa nobenega kredita ni imel, je bil primoran, svojo rodbino popustiti, in na bližnje železnice in ceste, ali pa na Hrvaško na delo se podati, in ondi sebi in svoji družini potrebnega živeža prislužiti. S čim smo pa hoteli ali mogli davke plačati, ko nam je še za živež tesno slo! Vrh tega smo pa vendar žalostno novico zvedeli, da nam zarad slabe letine 1873. leta na davkih čisto nič ni odpuščenega. Tedaj bo nam letos zopet slaba pela, kajti kar smo za letino potegnili, ni še zadostilo za plačanje na živežu narejenih dolgov. Krompir, naš poglavitni živež, je po večem zgnjil, živež bo nam tedaj zopet primanjkoval, in vnovič se bomo mogli po štacunah na prihodnjo letino zadolžiti. Od kod hočemo pa za davke denarja dobiti, ki ničesar več za prodati ni? Ker žalostni stan tukajšnjih poljedelcev nikjer podpore in pomoči ne najde, se obrnemo do naših deželnih in državnih poslancev pa tudi do slavnega deželnega odbora s prošnjo: naj si prizadevajo na vso moč, z vsemi postavnimi pripomočki, da se nam zarad slabe letine v smislu prevzvišenega sklepa Njih Veličanstva od 31. grudna 1864. leta na cesarskih davkih za 1873. leto kar koli je le mogačo odpusti; sekucije zarad iz-tirjanja cesarskih davkov tako dolgo vstavijo, da se reši prošnja za odpust davkov za 1873. leto, in slednjič da se kanti posestev zarad zastankov na cesarskih davkih, ki veliko posestnikom žugajo pogin, karkoli je le mogoče obmejijo, in le tedaj privolijo in izvršijo, kedar natančne preiskave izkažejo, da je dotični posestnik svoje slabo stanje le s svojo nemarnostjo vzročil, in v dolgove zabredel. Iz Postojne 1. grudna. — 8. dne grudna napravi tukajšnji okrajni šolski svet tombolo, ki se bo z dotič-nim dohodkom ubogim šolarčkom obleka omislila. Da je naš okrajni šolski svet odlično nemški, izkaže dotično nemško vabilo k tomboli. Namenjeno je pri tej priliki tudi nemške pesmi popevati; a ker so nekateri narodnjaki svojo moč k temu početju odločno odrekli, menda ostanejo iz programa; pa saj je tudi prav; kaj pa ostane potem Nemcem za svoja popevanja, ako se Slovenci poprimejo njihovih pesem. Ostanimo tedaj vsak pri svojih, in najmanj bo zamere. Iz Postojne 4. grudna. — Tri dni sem smo imeli deževno vreme, ki nam je odpravilo sneg iz polja in ga pognalo visoko v goro; danes ponoči je pa zopet sneg padel, in nam ravnino pobelil. Dobro pa ne bo to za ozimino, ker bila je zemlja otava. — Dežja smo pa že potrebovali, ker se je bila Pivka popolnoma posušila, in ni bilo več mogoče na domačih mlinih zarad pomanjkanja vode mleti. — Včerajšnji somenj se je tudi prav slabo obnesel; zarad slabega vremena je le malo kramarjev prišlo, pa tudi ljudstva bilo je malo. Primanjkuje pač denarja, ni česar od pridelkov prodati, ker bo še za živež do prihodnje letine prav tesna. — Predstojništvo čitalnice Postojnske sklicuje vsled §. 15 čitalničnih pravil občni zbor k javni seji na 13. dan tekočega meseca, to je v nedeljo popoldne ob 6. uri v čitalnico, v ta zbor vabi vse društvenike. Dnevni red: 1) Govor in poročilo o društvenem delovanji pretočenega leta, 2) poročilo blagajnika o denarnih zadevah društva, predlaganje računa od 1874. leta, in proračuna za 1875. leto, 3) posvetovanje in sklepanje o naročbi časnikov za 1875. leto, 4) posvetovanje in sklepanje zarad stanovališča, 5) volitev pregledovalcev računa, 6) posamezni nasveti društvenikov, 7) volitev predsednika, odbora in iz odbora tajnika, blagajnika in predsednikovega namestnika. Iz Vipave. (Čitalnica naša) ima prihodnjo nedeljo 13. dne t. m. svoj letni glavni shod, v katerega se zavoljo obravnovanja mnozih zadev vabijo udje čitalniški. Odbor. ^ Iz Ljubljane. (Iz seje glavnega odbora družbe kmetijske 6. dne t. m.) Poročamo o važnejših obravnavah njenih sledeče: V soglasju s zastopnikoma deželne vlade in deželnega odbora se je sklenilo, 13 (morebiti 16) prošnikom iz Gorenskega ovac podeliti iz državne podpore, iz Notranjskega 9 (morebiti 12) prošnikom, iz Dolenskega 5, kajti prosilo je za ovce iz Gorenskega 24, iz Notranjskega 16, in iz Dolenskega 10 ovcerejcev za podelitev ovac; — dopis si. ministerstva kmetijstva, da se je siririji gorenjski v Bitinjah in Govnjaču podelila državna premija s 300 gold. in srebemo me-dalijo, se je vzel z veseljem na znanje, isto tako tudi dopis slavnega ministerstva kmetijstva, da dovoli za Jožefa J ar c a štipendijo z 450 gold. za tri leta na visi šoli kmetijski v Dečiu-Liebwerdu; od c. k. deželne vlade odboru v poročilo izročeno prošnjo farne občine v Skocijanu Krškega okraja je odbor enoglasno rešil s tem, da se Skocijanski občini podelijo 4 tržni in živinski sejmi; — sklenil se je nasvet do si. ministerstva kmetijstva, kako naj se državna subvencija z še ostalim zneskom 800 gold. razdeli Gorenjskim si-rarijam in planinskim gospodarstvom; — okrajnima šolskima svetoma v Skocijanu pri Turjaku in pa Nemški loki v Kočevji se za ondašnji ljudski šoli dovoli zbirka vrtnarskega orodja; — vsled prošnje deželnega odbora naj zasliši mnenje dotičnih kmetijskih podružnic o potrebi in koristi in o načinu uravnave Krke od Belecerkve do Krške vasi po predlogu dr. Razlaga v poslednjem deželnem zboru Kranjskem, in o stroških, ki bi jih bilo sa to uravnavo treba, se obrne 392 odbor do podružnice Novomeške in Krške; — ker po smrti za družbo kmetijsko mnogozasluženega gosp. Matija Korena podružnica v Planini žalibog še nima predstojnika, je odbor sklenil zopet se obrniti do gosp. župnika Riharja, naj blagovoli sklicati ude Planinske kmetijske podružnice, ki volijo namesto umrlega Korena moža, ki ima srce za blagostan kmetijstva v ondašnjem okraji: — ponudbo velikega vinorejca v Petrovardinu gosp. Gustava A. Barkatz a, da prodaja iz svojih no-gradov raznotere žlahne trte (bilfe in kolce) in posebno trto Slankamenka in Kadarka imenovano , je odbor sklenil po „Novicah" in v „Laib. Zeitg." vinorejcem našim na znanje dati. — (Iz seje deželnega odbora 4. decembra) se izmed mnogih obravnav omenja to, da je deželni odbor poslal obema zbornicama državnega zbora knjižico, ki jo je dal na svitlo v 800 eksemplarih v nemškem jeziku o razmerah zaklada Kranjske zernljišne odveze pod naslovom : „Die Verhaltnisse des kraiaischen Grundentla-stungsfondes." Ta knjižica obsega na 98 straneh v osmerki vse važneje obravnave Kranjskega deželnega zbora o preobloženji Kranjske dežele z zemijišnimi davki in o Kranjski zemlji sni odvezi, ki pojasnujejo razmere med zemljišno odveznim in državnim zakladom, — dalje obsega tudi prošnjo deželnih Kranjskih stanov od 9. maja leta 1844 na cesarja proti povišanji zemljiškega davka po vpeljavi zemljiškega katastra. — Za ingrosista pri deželnem računovodstvu je bil imenovan Ivan L tišin. — Gosp. dr. Jan. Bleiweis, ki zarad očesne bolezni pol leta ni mogel opravljati službe deželnega odbornika, je zopet prevzel svoja opravila pri deželnem odboru. — Vredništvu je iz prav gotovega vira došel glas, da ni res, kar se je „Novicam" v zadnjem listu iz Novega mesta pisalo, da bi se bil namreč gosp. Smola skesal zarad prodaje svojega posestva v namen kmetijske šole Dolenske. Gosp, Smolo je, kakor je bila, tako je tudi danes še zmiraj volja, deželi prodati posestvo svoje in želi, da bi se to hitro zgotovilo. Isto gotovo tudi želi deželni odbor, vendar mora on poprej za gotovo vedeti, koliko doide deželi državne pod-pore za nakup onega zemljišča. — (V zadevi kupe. in obrtnijske zbornice Kranjske.) Zapisniki volilcev so že po novi komisiji sestavljeni in vsakemu volilcu na ogled razpoloženi. „Slovenec" in „Narod" sta tudi že razposlala zapisnik vseh volilcev trgovskega oddelka. Naj ga pregleda vsak in kdor se ne najde v njem, naj reklamira svojo pravico. Vo-lilec v trgovskem oddelku je vsak trgovec, ki plača 8gld. 40 kr. davka od trgovine. Kdor se, čeravno toliko p;ača, vendarle ne najde vpisanega med volilce tega razreda, naj se oglasi v Ljubljani pismeno ali ustmeno pri vredništvih narodnih časnikov ali pri zanesljivih rodoljubih sploh, da sa mu ta pravica reklamira. Se enkrat kličemo: Pozor, narodnjaki, nevarnost je biiz o ! — Kakošen kaos je stvarila ali, da po domače re čemo, kakošen ričet je skuhala ,,volilna komisija" za zbornico kupčijsko in obrtniško v Ljubljani , to kaže imenik volilcev, kateri zarad reklamacij na ogled leži — ne pri mestnem magistratu kot davkarskem uradu, pa tudi ne pri okrajnih davkarijah na deželi, kakor bi moralo biti — ampak v pisarnici gosp. Ve-s t e n e c k a, katera v tem oziru druzega ni nego privatna soba. Ta imenik ni sestavljen na nobeni pravilni podlagi, ampak sestavljen je samovoljno in „ad libitum" volilne komisije, katera je izpustila mnogo mož, ki so dozdaj zmirom in brez vgovora c. kr. vlade imeli volilno pravico ali pa jih vrgla v kupčijski ali pa obrtniški oddelek samo po svoji glavi. Treba je tedaj, da zoper tako anarhijo državni poslanci naše narodne stranke nemudoma v državnem zboru interpelirajo gospoda ministra kupčijstva. Ce ne dobijo odgovora na to interpelacijo pred volitvami, bil nam bi to dokaz, da so naše pritožbe resnične; če pa gospod minister odgovori, moremo iz stališča pravice pričakovati, da se odstavi cela volilna komisija. Bodi si pa stvar kakor koli, na noge naši prijatelji po deželi : Pregledite imenik volilcev kupčijskega oddelka, katerega sta včeraj prinesla ,,Slovenec" in pa „Slov. Narod", da gotovo do 13. dne t. m. reklamirajo (pritožijo) se vsi tisti, ki mislijo, da imajo pravico volitve, pa so izpuščeni iz vrste volilcev tega oddelka. — Na smrt bolnemu gospodu Forchtgotu To-vačovskemu je čitalnica naša poslala 105 gold., ki jih je nabrala iz „besede", njemu na korist unidan napravljene. — (Katoliška družba rokodelskih pomočnikov.) Ako> bi človek sodil po šegi časnikarstva sedanje dobe, katero prijavlja svojim bralcem najmanjše pripetljeje po ulicah, ter zajema za svoje članke tudi škandale iz privatnega življenja: rekel bi skorej , da je katoliška družba rokodelskih pomočnikov s svojim načelnikom, nepozabljivim di\ Vončino zaspala. Toda motil bi se. Saj je rajni Vončina sam komaj pol leta pred svoja smrtjo v zadnjem občnem zboru rekel, da dolgo časa že ni bil tako zadovoljen s stanjem svoje družbe, kakor ravno letos. Ona se sicer ne razkazuje na glediščnem odru pred občinstvom, kakor prejšnja leta, tudi ne šteje toliko udov, kakor začetkom; vendar pa prej nikoli ni vladala med družbeniki tako lepa sloga, nikoli niso bili vsakdanji večerni shodi tako obilno obiskovani , nikoli niso bili rokodelski pomočniki s svojo družbo tako zvesto sklenjeni, kakor ravno letošnje leto. Taka vdanost zagotovija družbi ono nofranjo moč, katere potrebuje, da se ohrani vkljub neugodnim okoliščinam današnjega časa. Zato je pa tudi družba rokod. pomočnikov, sve3ta si, da telo brez glave ne more živeti, s svojimi predniki in varuhi hitela, po smrti svojega načelnika dr. Vončine izbrati sinovega, in sicer dosedanjega njegovega namestnika g. Janeza Gnjezdo, prefekta Alojzijeviškega, ki podučuje že deveto leto družbine ude v zemljepisji in zdaj tudi v veronauku in katerega je g. dr. Vončina v svoji oporoki za svojega namestnika želei. Ta pa si je izvolil namestnika vrlega kateheta nunskega g. J. Flisa, kateri tudi že 3. leto dela družbi v prid in je zdaj prevzel poduk v popularni fiziki. Gosp. učitelj Al. Močnik, kateri je povsod nazoč, kjer je treba podpirati dobro reč, uči zdaj rokodelske pomočnike jim tako živo potrebnega računstva s posebnim ozirom na novo metrično mero. Da se pa ne bistri le um, temuč razveseljuje tudi srce, prihaja zdaj v družbo dobroznani go*p. orglar frančiškanske cerkve, oče Angeli k, da vadi ude v petji. Upati smemo, da se bode družba s takimi močmi čedalje bolj širila in utrjevala, in želeli bi le, da bi gg. mojstri njeno korist spoznali, in ne le svojim pomočnikom nobenih zaprek stavili, temuč jim tudi prigovarjali, pristopiti va-njo. Kajti gotovo je boljše za mladega rokodelca, da po dokončanem delu kaj lepega in podučnega sliši, ali da v družbinih sobah dobre časnike prebira, ali pa se s poštenimi pajdaši pošteno razveseljuje; namesto da v slabo druščino zahaja, po krčmah poseda in po nepotrebnem zapravlja denar , katerega bi kedaj tako živo potreboval, ako mu bo mar mojster postati. — Družba rokodelskih pomočnikov šteje zdaj 35 navadnih in 10 častnih udov, toraj 45 družbenikov. Omeniti moramo še mladike , katera je pred 3 leti čvrst) pognala iz družbenega debla. To je družbica rokodelskih fantov — biizo 70 — kateri se vsako 393 nedeijo od 5. do 7. ure zvečer v prostorih rokodelske družbe, od pomočnikov za ta čas jim pripuščenih, shajajo. Tu se jim razlaga veronauk in pripovedujejo primerni izgledi iz občne zgodovine po gg. Gnjezdi in Flisu; o. Angelik pa jih uči tudi petja. Ker se fantje pri teh shodih lepo obnašajo, pazljivo poslušaja, dobrih bukev (iz se ve da se majhne knjižnice) si izposojujejo, in cel6 med tednom jim darovane desetice in dvojače hraniti nosijo; se smemo nadjati, da bode iz tega cvetja dober sad dozorel za društvo pomočnikov in sploh za ves pošteni rokodelski stan. Da bi se le še našlo mnogo dobrih src in — radodarnih rok! — {Delitev obleke ubogi šolski mladini) bila je v nedeljo dopoldne v čitalnični dvorani. Obdarovanih dečkov bilo je letos 25, in tudi 25 deklic; vsak je dobil po 7 reči tako , da je bil opravljen od nog do glave z vnanjo in notranjo obleko, katero so domoljubne in milosrčne gospe in gospodičine izdelale. Vsi pa so dobili na spomin sv. Miklavža povrh se kruha in jabelk. Gospoda odbornika katoliške družbe F lis in Močnik sta začela in končala delitev s primernima govoroma, spomin na nedavno umrla gospoda dr. Orla in dr. L. Vončino je bil prav na pravem mestu, kajti dr. Orel z rodovino svojo bil je začetnik te hvalevredne miloščine v Čitalnici, dr. Vončina pa njen iskren podpornik, ko je pozneje prišla v roke katoliški naši družbi. — Ker pa je veliko blaga v štacunah -na dolgu ostalo , ki ni še popolnoma poplačano, se nadjamo, da bode prihodnja „beseda" s predstavo živih slik (podob) v reduti to donesla, kar se ni moglo poplačati z milodari, ki so se dozdaj nabrali od dobrotnikov in dobrotnic ubozih otr6k. — (Gosp. Simen EobiČ), duhovnik na Šentjurski gori, marljivi botanik in iskren prijatelj šolstva, je deželnemu šolskemu svetu zopet podaril nad 100 vrst raznih rastlin, ki jih dobi ženska pripravnica v Ljubljani. — (Čitalnična „besedali na spomin Fr. Prešerna 6, dne t. m.) sme se po tem, kar je prinesla, in po tem, kako se je prineseno vršilo, vvrstiti najlepšim produkcijam čitalničnim. To je v nenavadni množini zbrano občinstvo priznalo z živahno, tu in tam z gromovito pohvalo , ki je donela od konca do kraja vsem točkam onega večera. Pevskemu odseku gre hvala za sestavo jako zanimivega programa, vsem sodelovalnim močem pa hvala za tako izvrstno izvršitev posamesnih razdelkov. — Krasna dr. Ipavčeva kantata „na Prešernovem domu", v kateri se je pod vodstvom gosp. V. Valente odlikoval naš moški zbor s samospevom gosp. Medena in J. Nolli-a, bila je vrlo primerna over-tura ^slovesne besede, po kateri je stopila gospa Kornelija Solmajerjeva na oder in govorila spomenico na neumrlega pesnika našega Franceta Prešerna, ki jo je zložila gospa Lujiza Pesjakov a tako-le: Na tihem grobišči gomila stoji, Gomila z molčečimi grobi molči; A zbralo naroda se mnogo je tam, Ter cvetjem ovenčal mrtvaški se hram: Preslavnega dne se godiije spomin: Preširen, najveČi Slovenije sin, Porodil se bratom denašnji bil dan — A zdaj pod gomilo je to zakopan. Vrste se na grobu cvetice mlade, Najslajšo vonjavo iz sebe delite, In zvezdic nebrojnih število goreče Nad slavno gomilo po nebu trepeče; Njih vsaka poljublja to mesto drago, Ter vsakej bleskeče se mokro oko; In Sava, ki mimo se zliva deroč, Ustavila tu si korak je begoč: Ločiti ne more od teh se bregov, Ki bili posluhi so rajskih glasov; Planine domače a prestrmih višin Pozdravljajo zemljo, kjer spava njih sin, A lipa nad grobom uklanja se v prah, Da solzno pod njo porošen je ves mah. Cuj! h grobu stopinje se bližajo zdaj, In lepše, svetleje obzarjen je kraj : Prikaže ponosna in krasna se žena, Teh udov pod solncem ne nosi nobena; Gomilo objame z rokama obema, In dolgo je tiha in dolgo je nema; Na mrzli je kamen glavo naslonila Ter solze goreče nad mrtvim točila. ,,Prišla sem jaz, ljubljenec! tudi nocoj, Prinesla tožečo sem liro s seboj, In evo! ovoj pretemd-n jo odeva, Ker tvoje mi petje uže ne odmeva, Kar z radostjo polno me glas ne napaja, Tvoj glas, ki darilo ti bil je iz raja! Po tebi žalujem In roci stezujem; Ti bil si ponos mi, ti bil si mi slava, Ki tvoje telo pod tem kamenom spava!" — Žari se, a Muze nikjer uže nij, Ne najdejo cvetov ni vencev oči, In zvezdic nebeških ugasnil je svit — Grob pevčev je zopet tihotoj pokrit. Ne! tam nij tišine, kjer najdeš darilo, Katero se zvesto je groba ovilo, Katero ostane živoče na veke, Slovenske dokler ne usahnejo reke, In dokler še bode sijajno glavo Obračalo solnce v slovensko zemljo: To večno darilo ljubezen je sveta, Nesmrtnemu pevcu nesmrtno uneta! Navdušena pohvala je donela po končanem tem govoru , ki je ob enem veljala pisateljici in govornici njegovi. In kako ne bi? Lepa ideja izražena v izvrstni poetični obliki, in pa govorjena od prve naše govornice! — Ker smo že gori rekli, da vse točke vršile so se na glasno pohvalo občinstva, zato zadostuje, da zdaj rečemo le še to, da naš moški zbor pel je še dva zbora: „Pesem hrvatskih dijakov" od Zajca in „Samo" od F o r s t e r j a z zasluženo živahno pohvalo, — da navdušeni aplavs sledil je samospevu gospodičine Freveve iz opere „die weisse Dame", — samospevu gospodičine pl. N eugebauerj eve iz opere „Sonam-bule", — in pa gospodičini Hohnovi, ki je na glaso-viru igrala koncertno ilustracijo slovenske narodne pesmi „po jezeru Miz' Triglava" od Forsterja. Najbolj lesketajoča glasbena točka današnje besede pa je bil čveterospev iz opere „Rigoletto", ki so ga popevali gospodiČina pl. Neugebauer-jeva in gospodičina Freveva, gospod Meden in gospod J. Nolli, in ki je bii z gromovito pohvalo sprejet. — Ce omenimo še, da je novi pevovodja g. Stockel mojstersko spremljal dotične popeve na glasoviru, in da je prisrčni telegram ,,Umelečke besede" iz Prage bii z navdušenimi živio-klici sprejet, mislimo, da smo bralcem našim podali popolno poročilo o ,,besedi", s katero je narodna naša čitalnica dostojno slavila rojstni dan Prešernov. — (Vabilo k letnemu občnemu zboru Čitalničnemu) 13. decembra t. 1. ob poli 11. uri dopoldne v čitalnični dvorani. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Posamezni nasveti. 5. Volitev a) predsednika, b) blagajnika, c) 15 odbornikov. Citalničin odbor. 394 — {Pevsko naznanilo.) Ker je čitalnica dobila zdaj v gospodu Antonu Stockelnu zopet stalnega pevo-vodjo in kapelnika, se bodo začele ta teden zopet redne pevske vaje, in sicer: vsak četrtek in vsako soboto ob 8. zvečer pevska šola za moške, vsak ponedeljek m četrtek ob 5. zvečer pevska šola za gospodičine, vsako sredo zvečer ob 8. uri orkestralne vaje, vsak torek in petek ob 8. uri zvečer so skušnje moškega pevskega zbora. Skušnje dramatičnega zbora bodo vsako sredo in eventuelno vsako soboto zvečer ob 7. uri. Vse te vaje bodo v čitalnični pevski sobi, kjer se sprejemajo oglasila do-tične dni. —- (Slovensko gledišče) Prešernov god se je tudi v gledišči lepo obhajal, ker je bila predstava obeh iger izvrstra. V prvi „Trnje in lovor" se je zlasti gosp. Schmid pokazal pravega umetnika, gospodična Lesarjeva se nam je pa ta večer tudi prikupila. V opereti „Deklica Elizondska" so se odlikovali gospodična pl. Neugebauerjeva in gospoda Nolli in Meden. Zato in ker se operete napevi ušesu prilegajo, bi želeli to lično opereto še slišati. Občinstvo je bilo z igrama popolnoma zadovoljno in ploskalo igralcem; le škoda, da je bil prolog tako suh! ,,Worte, nichts als Worte", bi rekel Nemec ; ni čuda, da tudi gospodične Podkraj-škove, ki ga je govorila, ni mogel navdušiti. — Soboto 12. t. m. se bo igrala „Edina hči/' vesela igra v dveh dejanjih, in opereta „Roža st. flourska".