Avstrija sredi silovitih sosedov. Naae eesarstvo meri sedaj 11.267 D milj, na katerib živi kakih 40 ruilijonov ljudi. Avstrija je tedaj vkljub zadnjim nesre5nim vojskam še vedno lepa, velika država. Podobna je velikanskej trdnjavi sredi Evi-ope in ui čuda, ako nepi-eneboma zavidljivi sosedi okoli nje plazijo in iščejo, kako in kde bi »ainogli kak kos dežele od nje odtrgati ter celo trdnjavo s6asoma razdjati, Leta 1859 se je zvijacni francoski cesar zvezal z Pijemontezi in nam vzel bogato Lombardijo; 1. 1866 pa so vselej grabljiviPrusi v zvezi z Italijani nam odtrgali Venecijo in Holstein ter pobrali 30 milijonov tolarjev! In kar se je tem grabljivcem posrečilo enkrat, zakaj nebi poskusili drugikiat, zlasti, 5e ae jim pridruži še ve6 ailuih pomagačev? In tega se nam je ravno sedaj najbolj bati. Čedalje več glasov leti po svetu, ki nam kažejo, da naši nemirni in grabljivi sosedi zopet nekaj kubajo in kujejo zoper nas. Izvrstni list: ,,Politik" v Pragi je v št. 279. objavil 6rtež prav tolovajskega razkosovanja Avstrije, ki mora vsakega avstrijskega domoljuba tem bolj iznemiriti in osupniti, ker uže res vse razmere po Evropi kažejo, da 6rtež gotovo ni v vaeb točkah izmišljen. _Politik" je 6rtež povzela iz švicarske novine: rEstafette", ki ima dopiae od ljudi, kateri so v dotiki s pruskim ^ministrom Bismarkom in z italijanskim kraljem. Crtež je ta-le: Bismark je skrpal zvezo nemškega in ruakega cesarja z laškim kraljem in skuša sedaj se Francoze in Angleže pridobiti v dosego slede6ih spremernb. Tursko cesarstvo se raznese. Sveto deželo, Sirijo, Egipt in otok Kandijo vzamejo Angleži, pa prepustijo otok Helgoland Nemcem in otok Malto novemu papežu, ki se ima iz Rima tje preseliti. Sedanjo greako kraljestvo postane večje in dobi turške otoke in dežele Tesalijo, Albanijo, in Macedonijo. Glavno mesto turiko, Carigrad, postane nsvobodno niesto". Nadalje zasedejo Italijaui južno Tirolsko, del Goriškega, Trst, Istrijo in dalmatinske otoke. Bavaii vzamejo severno Tirolsko, Prusi pograbijo Česko in Šlezijo, Rusi pa Galiako. Bukovina iu Erdelsko se pritakne Ruoiuuiji. Naposled se zložijo v eno, rpodonavsko zvezno državo" (Donau-Staatenbund) pod ruako nadvlado sledeče dežele: Rumunija (povečana), Bolgarija, Srbija, Bosnija, Hercegovina in Cruagora, potern Banat, Vojvodina, Slavonija, Hrvatska, Dalmacija in Ilinja ali prilično slovenske pokrajine na Ogerskem, Štajerakeui, Kranjskem in Koioškem. Magjarsko Ogersko, potem Spod. in Gornj; Avstrijsko, Moravako, Salcburško in nemški del Stajerske in Koroake se ostane vkup. Francozi dobijo lepo Belgijo, 6e vse podpisejo in rečejo: amen; 6e ne, pojde pruska Nemčija nad nje, da jib pobije in jim vzaine še več dežel in denarjev, kakor 1.. 1870. Pet sto medvedov! to nam je prav velikansk in tolovajsk 6rtež, vreden bučeBismarkove in italijanskih grabljivcev. Predrzni sogedi so nas med seboj razdelili, pa še nas niti poprašali niso! T(»da odgovorili jim bomo na vsak način, ako se naa lotijo, prav po stari avatrijaki navadi z kanoni in bajoneti. Pobrustati se ne da Avstrija tako meni niS, tebi ni5. Ubacijevi novi kanoni bodo predrznežem etrahovit odgovor zagromeli. Sicer pa mislimo, da je ovi 5rtež, 5e vec ne, vsaj grozivno znamenje neizmerne nevarnosti, v katerej se nahajamo in resnoben opomin, da se doma vsi narodi porazumimo in drug drugemu pravični postaneino, da složni in trdno zbiani okoli svitle cesarjeve biše obranimo lepo Avstrijo pretečih napadov. Kajti 5e omenjeni črtež bržčas tudi ni od besede do besede resni5en, raiodeva vendar pohlepne želje sozražnib nam sosedov. Tudi se ne da tajiti in bi res morali slepi in glubi biti, ako nebi zapazili, kako 5edalje ve5 budib znamenj pribaja na dan, katera kažejo, da se sosedi resno pripravljajo svojim pohlepnim željam tudi brž ustre5i. Tukaj nam je treba res svete sloge in edinosti. Složni narodi so mo5ni; ti pa najdejo v sili tudi zaveznikov.