C. C. postal*. — Esce ogni venerdìmattina.
Posamezna Številka 30 stot., stare 50 stot
»Novi list« izhaja vsak petek zjutraj. — Uredništvo in upra= va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni« štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/III ; te« lefon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Novi list
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po= slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. 6.
V GORICI, PETEK 3. MA JA ' 1939
LETO I
Tedenski koledar.
3. maja, petek: Najdenje sv. križa; Mavra, mučenica. — 4. sobota: Flori» jan (Cvetko), mučenec. — 5. nedelja: 5. povelikonočna (križeva) nedelja. Pij V., papež. — 6. ponedeljek: Janez Evang. pred lat. vrati. — 7. torek: Sta» niislav, škof, mučenec; Gizela. — 8. sreda : Prikazen Mihaela, arhangdla. (6., 7. in 8. Križevo.) — 9. četrtek: Kri* stusov vnebohod.
V četrtek 9. maja je mlaj. Vreme spremenljivo.
Novice.
Kralj in kraljica
potujeta po Sardiniji, kjer ju preb P valstvo svečano sprejema. Ogledujeta si javna dela in različne nove napra» ve. Obiskala sta tudi vas, ki se ime» nuje Mussolini.
Hranite »Novi list«!
Kdor bo hranil vse številke »Nove» ga lista« in jih dal koncem leta vezati, bo imel krasno knjigo, katere bo ve» sel še na stara leta.
Kdor pa misli staviti »Novemu li= stu« kako vprašanje in bi želel odgo» v or, mora na vsak način hraniti vse številke, ker se bomo v odgovorih sklicevali na prejšnje številke.
Žalostna pesem brez konca.
Strelivo, ki je obležalo in ostalo ob koncu vojne po vsej deželi, zlasti pa ob bojni črti, je zahtevalo že ogromno žrtev: stotinam je prineslo smrt, na tisoče jih je ranilo. V zadnjih dneh sta se pripetili zopet dve nesreči. 12» letni Anton Fikfaik, stanujoč v ulici Aprica v Gorici, je našel z nekim to» varišem na Sv. Marku bombo. Ker sta fanta z nevarno igračo nerodno ravnala, je bomba počila in Fikfa» k a po rokah in telesu močno ranila. »Zeleni križ« ga je odpeljal v bolniš» niča. — 22=letni Milan Terpin iz Renč je nabiral po kraškem hribu vojni materijah Pri tem je naletel na neko razstrelivo, ki se je razpočilo in ga na desnem ušesu težko ranilo. Pripeljali so- ga v bolnišnico, kjer so ga morali operirati.
Novi minister.
Ker je dosedanji minister za javna dela Giuriati postal predsednik po» slanske zbornice, je njegovo ministr» stvo prevzel prvi minister Mussolini. Načelnik vlade ima sedaj vsegu devet miniisterstev, in sicer:	zunanje, no»
tranje, za vojno, mornarico-, zrako» plovstvo, korporacije, prekmorske posesti, javna dela in predsedstvo. Razen tega je on vrhovni poveljnik fašistovske milice.
Smrt.
V	Biljah je umrla gospa Jožefa Za» mar, mati tamošnjega g. kurata. Do» segla je častitljivo starost 81 let. Ime» la je slovesen pogreb, pri katerem so domači pevci z g. J. Bratužem na čelu peli pretresljive žailostinke. Pokoj blagi ženi, g. kuratu in ostalim žailu» j očim pa naše sožalje. — V Gradcu je umrla gospa Tekla Glaiser, sopro» ga pokojnega dr j a Karola Glaiser j a in mati odvetnika dr j a Vladimirja Gla» serja. Pokojnica je bila po rodu Po» ljakinja. Naj počiva v miru!
Nov zločin.
V	Luksemburgu je italijanski dela» vec Ascanio Gin o zahteval od urad» nika tamkajšnjega italijanskega kon» zulata neke listine, najbrž potni list, ki mu ga ta ni izročil. Zato se je hotel Ascanio maščevati in je uradnika ustrelil. Morilca je policija takoj za» pria.
Lurd.
Pred dnevi se je vrnil iz Lurda v Turin vlak italijanskih romarjev. Med romarji je bilo tudi mnogo bolnikov. Veliko pozornost je vzbujala zlasti redovnica, ki se je odpeljala v Lurd z životom v mavcu in so jo morali nositi, a se je vrnila ozdravljena. »Ka» ko gre?« so jo vpraševali presenečeni in ganjeni znanci ob povratku. »Zelo dobro; sedaj lahko sama hodim,« je odgovarjala vsa srečna.
Številnim družinam.
Načelnik vlade je nakazal sledečim družinam s številnimi otroci podpore: SreČkotu Likarju v Idriji 300 lir, Iva» nu Lapanji v Cerknem 200 lir in Fr. Lavrenčiču v Komnu 200 lir.
Montecassino.
V	staroslavni benediktinski opatiji Montecassino, ki jo je že 1. 529. usta* n ovil sv. Benedikt, obhajajo- stoletne svečanosti. Kot papežev odposlanec je navzoč državni tajnik kardinal Gasp ar ri. Vlado zastopa prosvetni minister Belluzzo. Nekaj časa so kro» žile govorice, da se bosta svečanosti vdeležila celo papež in kralj.
Novi tržaški deželni odbor je takole sestavljen: predsednik odv. Peter Pieri, podpredsednik dr. Hektor Chersi, ■odborniki:	odvetnik Karl
Chersi. dr. J. Lue c ardi, Ludvik^ Le» schi, dr. Humbert Mestron, inž. F. Spangaro in Mih. Stavro di Santaro» sa. Nadomestna odbornika sta arhi» tekt Josip Lucateli in dr. Jernej Vi» g ini. Novi deželni odbor bo prihod» njo nedeljo 5. t. m. slovesno zapri» sežen.
Proti alkoholu.
V	nedeljah je v Romuniji prepove* dano točenje alkoholnih pij-ač.
Med diplomati.
Zborovanje za razorožitev v Žene» vi zelo- slabo- napreduje. Vse kaže, da bo načrt zopet padel v vodo. Diplo» mat j e so pa kljub temu dobro razpo* loženi. Grški zastopnik P oli tis je re» kel na torkovi seji. da človek ne sme biti nikdar prevelik črnogled, zakaj že večkrat se je zdelo, da je Zveza na» rodov po dolgih pogajanjih porodila miš, a pozneje je miš pokazala moč leva. Nemški zastopnik je, odgovoril, da bi bila Nemčija zelo srečna, če bi se rodil namesto miši naravnost slon.
Turški zunanji minister v Rimu.
Te dni se mudi v Rimu gospod Tef» wik Rušdi, minister zunanjih zadev turške republike. Turškega diplomata so sprejeli zelo- svečano. Bil je v avdi» j enei pri kralju, nato se je sestal z na* četnikom vlade Mussolinijem. V po* nedelj ek 29. aprila sta Tefwik Rušdi in Mussolini končno potrdila pagod* bo med Italijo in Turčijo, v kateri si obljubljata obe državi za slučaj vojne nevtralnost. Ako- nastanejo med Ita* lij o in Turčijo spori, se bodo reševali mirnim potom, to je pred razsodi* š-čem. To pogodbo- so podpisali že lan» sko leto, sedaj se je le končno vel j av* no potrdila ali kakor se pravi ratifi* cirala.
Visokošolski kongres.
Zadnji teden aprila so v Varšavi zborovali katoliški študentje vseh slovanskih dežel. Prihodnje leto bo tako zborovanje v Ljubljani.
Nov kanonik.
V torek 30. m. m. je bil investiran v Gorici v kanonika bivši dekan v Tržiču gospod Ivan Kren.
75*letni novomašnik.
Redko sta oče in sin istočasno du* hovnika. Zgodilo se je pred kratkim na Saksonskem v Nemčiji. V župniji Tegel je čitall novo mašo na praznik sv. Jožefa zdravstveni svetnik dr. Avguštin Kleineidam, ki je začetkom tega leta dosegel lepo starost 75 let.
Pri maši sta mu stregla sinova župnik Jurii in kaplan Valter. Papež Pij XI. je čestital novomašniku.
Prosti šolnine.
Prosvetni minister Bdlluzzo je pred» ložil parlamentu zakonski načrt, po katerem se oproste vsake šo-lnine di* jaki, bivajoči v zadrski, reški in istr» ski deželi ter dijaki, stanujoči v go* riškem, idrijskem, tolminskem, po* stojnskem in gradiščanskem okraju.
Ista ugodnost je določena za dijake iz južnega Tirolskega.
Tujci prinesejo denar.
Po poročilih listov je prinesel tuj* ski promet Jugoslaviji v zadnjih 10. letih 4 milijarde dinarjev.
novi list ;
1929 cm/Mt
Verouk v šolah.
Zaplenjeni Radič.
Prosvetni minister Beffluzzo je po» slal vsem šolskim skrbnikom države okrožnico o poučevanju veronauka v ljudskih šolah. V njej pravi, da se mora verouk vršiti v popolnem spo» razumu s škofi, ker se drugače ne da» jo doseči trajni uspehi. Akocerkv. ob» lastvo označi učitelja za nesposobne» ga učiti veronauk, se ne sme nad tem nihče spotikati ali pritoževati. Za nad» zoro vanj e veronauka imenujejo1 škof» je posebne duhovnike, ki smejo sto» piti v šolske prostore in javiti nedo» statke državni šolski oblasti. Učitelju samemu pa ne smejo delati nikakih opazk.
Po madjarsko.
V	neki madjarski vasi se je nedav» no poročil sin bogatega kmeta. Svatba je trajala sicer »samo« 24 ur, vendar so gostje v tem času pojedli: 300 kg govedine, 350 kg jagnjetine, 80 kg te» letine in 140 glav perutnine. Poleg te» ga je bilo potrošeno za razne potice 50 kg masla, 1500 jajec, 10 vreč moke, 100 kg sladkorja in 200 litrov mleka. Vse te obilne reči so »zalili« s 700 litri vina, s 35 1 likerjev in s 50 1 kave.
O lužiških Srbih,
ki tvorijo malo narodno manjšino v Nemčiji, je pred kratkim predaval v Ljubljani njihov prvoboritelj g. Jan Skala. Čeprav jih ni niti 50.000, se vendar upajo ohraniti.
Nova bomba.
V	francoskem afriškem mestu Tu» nisu so protifašisti položili v uredništ» vo italijanskega lista »Unione« bombo, ki je podrla zid in močno poško» dovala tiskarske stroje. Ravnatelj tiskarne De Paoli je ostal na čudežen način živ in nedotaknjen.
Požar v bolgarskem parlamentu.
V	bolgarskem sobranju v Sofiji je v torek 30. aprila izbruhnil ogenj, ki so ga le z veliko težavo pogasili. No» tranjost zbornice je vničena. Sumijo, da je kdo ogenj podtaknil.
21 otroki
Vdova pokojnega hrvatskega vodi» tel j a Štefana Radiča vodi v Zagrebu knjigotržnico, katero je ustanovil že njen mož. V izložbenem oknu trgovi» ne je bila zadnje čase izpostavljena Radičeva slika. Poleg je bil tudi gr a» mofon, ki je neprestano igral »Lepo našo domovino« in. »Hrvatsko1 narod» no molitev«, zloženo od Štefana Ra» diča, kar je vzbujalo na ulici velik šum in oviralo promet. Pred dnevi je dobila lastnica knjigo tržnice gospa Marija Radič policijski ukaz, da sliko in gramofon odstrani, kar se je tudi zgodilo.
Velik vihar na Japonskem.
V nedeljo 21. aprila je divjal preko Japonske silen vihar, orkan. Zahteval je več človeških žrtev, porušil par sto hiš in jih poškodoval na tisoče. Po» topljenih je bilo tudi več ribiških in drugih ladij. Tudi dve vojaški letali z moštvom vred je treščil v morje.
Za ponesrečenci.
Iz Milana se je odpravil na severni tečaj inženir Albertini, da poišče onih šestero izgubljencev, ki jih je od» nesel trup Nobilove »Italije« neznano kam. Rešilna expedicija je najela nor» veški parnik »hleimen«, da jo popelje na severno otočje. Od tam bodo s san» mi preiskovali ledeno puščavo.
Novi ljudskošolski zakon v Jugoslaviji.
Prosvetno ministrstvo v Beogradu je izdelalo načrt novega ljudskpšol» skega zakona. Po tem načrtu bodo ljudske šole drugačne po mestih in trgih kakor po vaseh. Po vaseh se bo» do prilagodile kmečkemu značaju ljudstva, v mestih pa bosta pri pouku bolj vpoštevana obrt in trgovina, Na deželi bo imela vsaka šola večji vrt, kjer se bodo učenci urili v gospodar» stvu. Šolska obveznost bo trajala od 7. do 14. leta. Verouk bodo poučevali duhovniki.
Za združitev cerkva.
V neki vasi pri Ljubljani se je v družini posestnika Alojzija Beta ro» dii 21. otrok. Dvanajst iih je še živih.
Starosta slovenskih odvetnikov.
Pred kratkim je umrl v Ljubljani odvetnik dr. Fran Papež, ki je bil sta» rosta slovenskih odvetnikov: lansko leto je praznoval svojo 90 letnico. Svoječasno je igral v političnem živ» j Ijenju dokaj vidno vlogo.	(
Birma v Trstu.
Tržaški škof mons. dr. Fogar bo delil zakrament sv. birme kakor sledi: Na binkošti 19. maja pri Sv. Juštu po veliki maši ob 9. in ob 11.30. Ponede» lje-k 20. maja pri Novem Sv. Antonu ob 10. Četrtek 23. maja pri Starem Sv. Antonu ob 10. Nedeljo 26. maja pri ! Sv. Jakobu ob 9.30 in' ob 11. Nedeljo j 2. junija pri Sv. Vincenciju ob 9.30 in ! ob 11. Nedeljo 9. junija pri Jezuitar» j jih v Starem mestu ob 10. Nedeljo j 23. junija pri Mil. Materi božji (via ; Rossetti) ob 10. Na praznik sv. Petra j in Pavla 29. junija pri Sv. Justu po ve» • liki maši ob 10.
V nedeljo 21. aprila, ko je bil don Bosco proglašen za blaženega, je bila potrjena tudi mučeniška smrt airmen» skega duhovnika Kozme da Carbinia» no. Ob tej priliki je imel sv. oče na» govor, v katerem je poveličeval do» smrtno vdanost in globoko vernost Armencev ter v iskrenih besedah iz» razil svojo željo no združitvi vzhod» nih kristijanov z rimsko Cerkvijo.
3590 delavskih strokovnih zvez.
Po najnovejših seznamih obstaja v Italiji 3590 delavskih sindakatov, in sicer imajo: industrijski delavci 2401, kmečki delavci 511 in trgovski .na» stavljene! 577 sindakatov. Ostanek se razdeli na delavce pri železnicah, mornarje in bančne nastavljence.
Don Bosco proglašen za blaženega.
Don Bosco, znani ustanovitelj sale» zijanskega reda, je bil v nedeljo 21. aprila slovesno- proglašen za blažene» ga. Proglasitev je ob navzočnosti pe» tih kardinalov in številnega odlične» ga občinstva izvršil sv. oče sam.
Duhovniška vest.
Č. g. župnik Fr. Kranjec v Šmarju na Vipavskem je po 47 letih službo» vanja stopil v pokoj. Kot vp oko j enee se je nastanil v Št. Mavru pri Gorici in bo upravljal to malo duhovnijo.
To je znanje!
V Frankfurtu na Nemškem živi ne» ki dr. Ludvik Schiitz, ki obvlada 200 jezikov. Štejejo ga za čudo sveta.
Sočanom in Trentarjem.
Iz novega mesta vas tem potom še enkrat prisrčno pozdravljam. Bog vam bodi plačnik za vse, kar ste mi dobrega storili. Polovica mojega srca je ostala pri vas v lepih planinah.
Vaš
Ciril Munih,
župnik v Šmarjah.
Gotov dobitek
je zlat prstan, ki ga dobi vsak zastonj, ako zbere 200 listkov, ki so priloženi vsem :A kg težkim paketom jajčjih testenin PÈKATETE.
V zrcalu ...
Moderni vzori.
Nemški časopis »Der Kreis«, ki iz» haja v Hamburgu, piše, da se v naši dobi lep človek preveč ceni, kakor so v srednjem veku človeško lepoto pre» malo vp oštevali. Nasprotno pa je vzor dobrega in resničnega človeka stopil v ozadje. Ženski svet, ki ne po» laga dovolj važnosti na srčne lastno» sti, se tem bolj oklepa zunanje lepote. Nagon za vnanjo lepoto je zlasti pol» izobraženemu svetu popolnoma iz» podrinil čut za moralne lastnosti. Kljub temu velja pa še zmeraj, da spada k popolnemu človeku ne samo lepota, ampak tudi resničnost in do» brota.
Račun.
Svetovna vojna (1914—1918) je sta» la Nemčijo 78 milijard zlatih mark; Avstrijo 22; Turčijo 2; Anglijo 80; Francijo 42; Italijo 18; Britanske do» minijone (prekomorska posest z dr» žavno samoupravo) 8; Belgijo 2; Ru» sij o 30; Ameriko 51. Skupaj znese to nepojmljivo število 340 milijard zla» tih mark. Ena milj arda je tisoč mili» jonov. Vsak dan je pogoltnilo blazno moren j e, rušenje in zastrupljanje 237 milijonov, vsako uro 10 milijonov, vsako minuto 170.000 in vsako sekun» do 3000 zlatih mark (okoli 13.500 lir!). — Vsako leto umre vsled lakote okoli pol milijona revežev. Za te ni denarja.
Dvoje plemen.
V časopisu »Europaische Revne« je učenjak Alfonz Paquet napisal zani» miv članek o preteklosti in prihod» nosti Slovanov in Nemcev. Med dru» gim pravi: Mi Nemci imamo ponosno dvatisočletno zgodovinsko preteklost, visoko razvito civilizacijo, mi smo ljudstvo mestnih naselj in industrij» ske organizacije, ki je v vseh trenut» kih služila zapadu. Slovani so pa sku» pina nastajajočih narodov, ki črpa iz svežih sil zemlje, fe kmečkih oblik vzhodnoevropske kulture. Slovan je danes samostojen in življenjskih sil 1 poln zgodovinski tip.

Kako je s politiko.
Najvažnejše vprašanje, s katerim i vseh dragocenosti, uhanov, zapestnic, se bavijo v teh dneh politiki skoro j prstanov, ur, verižic itd., samo da bo vseh držav Evrope in Severne Ame« j domovina zopet prosta.
rike, je nemška vojna odškodnina. Šele enajst let po končani svetovni vojni so se državniki odločili, da to vprašanje končnoveijavno urede. Ker je nemška vojna odškodnina velikan* ske važnosti za gospodarsko in poli* tično življenje vse Evrope, je potreb* no, da naši čitateiji dobe o tem pred* metu jasno in popolno sliko. To spa* da k politični izobrazbi vsakega so* dobnega človeka.
Odkar stoji svet, ni bilo gotovo v nobeni vojni toliko mrtvih, toliko po* habljenih in toliko uničenega blaga, ko v zadnji svetovni vojni. Kdor je bil vojak, je streljal patrone in ni po* mislil, da stane vsaka patrona toliko in toliko denarja. Teptali smo zemljo, kopali rove, uničevali gozdove, rušili vasi in mesta. Nemci so v Belgiji brez najmanjšega povoda, in sicer izven bojne črte, razstrelili starodavno' me* sto Louvaine ali Lòwen s slavno ka* toliško univerzo ter tudi drugače na divji način vničevali cvetočo Belgijo.
Nihče ni pri tem mislil, da bo enkrat treba vse postaviti v prejšnji red, da bo treba vse vničeno plačati. Vsakdo je mislil, da bo dobil vse povrnjeno od premaganega nasprotnika.
Priprave na mirovna pogajanja.
Med svetovno vojno so vse države delale načrte, kako bodo svet pre* obrazile, vse vdeležene države so pri* pravljale zahteve, ki jih bodo stavile premaganemu protivniku.
Že 1. 1916. so nemški in avstrijski krogi ustvarjali na papirju Centralno Evropo, veliko državo, ki naj bi segala od Severnega in Vzhodnega morja do Jadrana in Egejskega morja, od Var* šave do Antwerpna. Takrat so se tudi menili, kako bodo uredili notranjost države in kako zagotovili absolutno premoč nemštvu. Že 1. 1916. so bile na papirju razdeljene angleške in francoske prekmorske posesti in pro* učevali so svoto, katero bodo zahte* vali kot vojno odškodnino od antante.
Na drugi strani so tudi zavezniki, poznejši zmagovalci, pripravljali in proučevali zahteve, ki jih bodo- po voj* ni stavili premaganim osrednjim si* lam, predvsem pa Nemčji. Posebno skrbno so se pripravljali Francozi, ki so bili od svetovne vojne najbolj pri* zadeti. Francija je imela od vseh voj* skujočih se držav sorazmerno največ mrtvih in pa tretjino svojega ozemlja opustošenega. Poleg tega Francozi ni* so še pozabili leta 1871., ko so morali plačati Nemcem vojno odškodnino v znesku 5 milijard ' zlatih frankov, predno je nemška posadka zapustila francoska mesta. Omenjena svota je bila za takratne čase, ko je bilo de* narja med ljudstvom prav malo, na* ravnost nezaslišana. Kljub vsemu so Francozi zbrali omenjeno svoto še predno je zapadel določeni rok. Fran* coske žene in dekleta so se oropala
Francozi so se torej pripravljali na mirovna pogajanja z vso vnemo in čakali trenutka, da plačajo Nemcem oholost iz 1. 1871. z enakim merilom.
Pri mirovnih pogajanjih v Versail* lesu je Nemčija morala slušati ukaze dobro pripravljenih zmagovalcev, ki so odvzeli Nemcem vse prekmorske posesti. Nemčija je izgubila rodovitne dežele in bogate rudnike, oddati je morala skoraj celotno brodovje, pre* urediti je morala na ukaz zmagoval* cev najrazličnejša industrijska pod* jetja, dobavljati je morala svojim na* sprotnikom obilo premoga, železa, živine, kemičnih izdelkov in drugih predmetov. Jasno je bilo, da bo mo* rala Nemčija razen tega plačati še ogromno vojno odškodnino, zakaj zmagovalci so se postavili na stališče, da morajo premagane države, to je Nemčija, Avstrija, Ogrska, Bolgarija in Turčija plačati tako visoko vojno odškodnino, da bo zadostovala za
a)	plačanje vseh notranjih in zu* nanjih dolgov, katere so morali zma* govalci napraviti tekom vojne,
b)	obnovitev opustošenih krajev, predvsem Belgije, Francije in Srbije, in
c)	za plačanje odškodnin in penzij invalidom.
Padec marke.
Vendar je mirovna pogodba, skle* njena v Versaillesu, pustila še odprto vprašanje, koliko bodo Nemci morali plačati vojne odškodnine. To vpra* šanje je ostalo zato odprto, ker je bi* lo nemško gospodarstvo radi strabo* 'vitega padca marke v veliki krizi.
Danes je jasno, da so Nemci hoteli sami uničiti marko. To je bil pred* vsem načrt tedanjega nemškega mi* nistra Rathenaua, ki je zastopal na* slednje mnenje:
1.	Radi določb mirovne pogodbe bo celotno nemško gospodarstvo hudo obremenjeno in zato država ne bo mogla in ne bodo mogli zasebniki, predvsem industrija prenašati bre* men, če se prej ne oproste notranjih dolgov.
2.	Ker inozemstvo Nemčiji zaupa, bodo mnogi brez dvoma kupovali marke, bodo špekulirali na njeno vrednost, prepričani, da se spet dvig* ne. Ker je prvotni lastnik mark vedno država, ki jih tiska, in bodo inozemci dobili marke samo, če jih bodo za drag denar kupili, bo tako prišla dr* žava v posest tujega denarja, tujih deviz.
Ko je začela padati vrednost mar* ke, je v resnici zelo mnogo inozem* cev špekuliralo na vrednost marke in pridno kupovalo nemški denar. Mar* ka je kljub temu zgubljala na vredno* sti, saj je tiskarski stroj deloval s pol* no paro. Končno je bila marka popol* noma vničena. Državna blagajna je
bila polna tujega zlata, inozemci so pa imeli v rokah kupe papirja.
Izračunali so, da so samo Ameri* kanci zgubili s špekulacijami na mar* ki nad d milijard dolarjev ali približ* no 100 milijard lir; zgube ostalih ino* zemcev računajo na približno enako svoto. Če pa kdo izgubi, je umljivo, da je moral kdo drugi zaslužiti, in to je bila nemška državna blagajna, ki je bila vse delo potom svojih finanč* nih zaupnikov dobro pripravila.
Takrat je Nemčija zaslužila in dej* stvo je, da je Nemčija v povojnih letih jradila velikanske tovarne, do* čim se je vse ostalo evropsko gospo* darstvo zvijalo v hudih krčih. Poleg vsega si je nemško gospodarstvo ta* krat ustvarilo lepih rezerv za čase, ko ne bo ne duha ne sluha o svetovni vojni in njenih posledicah.
Razdelitev vojne odškodnine.
Radi strahovitega padca marke ni bilo mogoče zahtevati od Nemčije plačila vojne odškodnine v denarju; zmagovalci so se morali zadovoljiti s plačili v naravi, to je z blagom, pa naj si bodo stroji, premog, kemični iz* delki itd. Treba pa je bilo še vedeti, kako naj se razdeli odškodnina med zmagovalce.
Po dolgih pogajanjih so si razdelili zmagovalci vso vojno odškodnino po sledečem ključu:
1.	Od celotne vojne odškodnine, katero plača Nemčija, dobe najprej ameriške Zedinjene države 2.25%, ostalo pa se razdeli takole:
Francija dobi	52	od	sto
Anglija	22	od	sto
Italija	10	od	sto
Belgija	8	od	sto
Jugoslavija	5	od	sto
Rumunska	1.1	od	sto
Japonska	—.75	od	sto
Portugalska	—.75	od	sto
Grčija	—. 4	od	sto
skupaj 100 od sto
2.	Vojna odškodnina, katero bi mo* rale plačati Avstrija, Ogrska in Bol* garij a, bi bila pa tako le razdeljena:
Francija Italija Grčija Anglija Rumimi j a Jugoslavija Belgija Portugalska Japonska
26 25 12.7 11
10.55
10
4
—.375
—.375
od
od
od
od
od
od
od
od
od
sto
sto
sto
sto
sto
sto
sto
sto
sto
skupaj 100 od sto Povojno gospodarstvo premaganih ( držav je pokazalo, da še dolgo ni ra* 1 čunati na kako odplačevanje vojne odškodnine od strani Avstrije in Ogr* ske. Saj sta dobili obe celo sami ve* lika inozemska posojila in jih še vedno potrebujeta. Bolgarija sicer plačuje en del vojne odškodnine, kar je za malo državo sorazmerno mno* go, a komaj kaplja v morju velikih zahtev in potreb, katere naj krije voj* na odškodnina državam zmagoval* ' kam.
Samo Nemčija s svojim prirodnim bogastvom in inteligentnim in prid; mm narodom se je izvila iz hudih kriz in postala zopet važen činitelj v sve; tovnem gospodarstvu, istočasno pa tudi sposoben in dovolj bogat dol; žnik, ki lahko plačuje vojno odškod; mno. Zato se danes malokdo briga za avstrijsko in ogrsko vojno odškodni; no, vse države zmagovalke se zani; majo predvsem za vojno odškodnino, katero naj plača Nemčija.
Davesov plačilni načrt.
Do 1. 1924. je Nemčija sicer od; dala zmagovalcem zelo mnogo v obli; ki premoga, železa, živine, barv in urugih predmetov, a takrat še ni bilo rešeno vojno odškodninsko vpraša; nje, to se pravi, da ni bilo še dolo; čeno, koliko in do kedaj mora Nem; či j a plačati. To vprašanje je skušala rešiti Davesova komisija, ki se ime; nuje zato Davesova, ker je bil ame; riški zastopnik Daves njen predseti; nik. Kljub dolgotrajnim pogajanjem tudi ta komisija ni mogla končno re; siti vprašanja, temveč je ustvarila le nekak provizorij, to se pravi začasno rešitev. To začasno rešitev vojnood; škodninskega vprašanja imenujemo Davesov plačilni načrt, ki obstoji v glavnem v sledečem:
1.	Vojno odškodnino mora deloma plačati nemška država sama, ki ima dobre vire v davkih in ni obremenje; na s trajnimi notranjimi bremeni, ker se je s padcem marke oprostila vseh predvojnih in vojnih notranjih dol; gov.
2.	Kot jamstvo za plačan je vojne odškodnine morajo služiti nemške železnice, ki so se tudi rešile v dobi padca marke vseh dolgov. Železnice naj prispevajo k vojni odškodnini v dvojni meri, in sicer: a) ves tovorni in osebni promet po nemških železni; cah naj se podraža s posebno pristoj; bino, katere iznos se steka v sklad za vojno odškodnino; b) nemške želez; niče, katerih vrednost znaša okoli 26 milijard zlatih mark, postanejo razen tega v iznosu 13 milijard lastnina voj; noodškodninskega sklada, to se pravi antante. Toliko delnic so izročili Nem; ci zmagovalcem. Toda tudi ostala po; lovica, ki obstoji iz 13 milijard za; dolžnic, je le na papirju lastnina Nemcev. Po Davesovem plačilnem načrtu morajo namreč nemške želez; niče plačevati tudi od teh 13 milijard zadolžnic antanti letno 5 od sto obre; s ti in 1 od sto za amortizacijo vojne odškodnine. Šele ko Nemci odplačajo vseh 13 milijard, postanejo spet po; polni in resnični lastniki druge polo; vice železnic.
3.	Del vojne odškodnine naj končno plača nemška indrastrija, ki se je v dobi inflacije (padca marke) tudi oprostila vseh bremen in je torej spo; sobna cenejše proizvajati nego druga z dolgovi preobložena industrija. Nemški industriji je bila po Daveso; vem načrtu nalože na vojna odškodni; na v znesku 5 milijard zlatih mark, zajamčenih z vkn jižbo na industrijs; ka podjetja.
Davesov plačilni načrt je stopil v veljavo 1. septembra 1924. in iz zgor; njih virov je Nemčija plačala
leta 1924;25 1000 milijonov zlatih mark,
leta 1925;26 1220 milijonov zlatih mark,
leta 1926;27 1500 milijonov zlatih mark,
leta 1927;28 1750 milijonov zlatih mark.
V 1. 1928;29, to je od 1. septembra 1928. do 31. avgusta 1929. bi morala plačati 2500 milijonov zlatih mark in enako svoto tudi v bodočih letih.
Po Davesovem plačilnem načrtu je torej določen znesek, katerega mora Nemčija letno plačati, določeni so viri za plačila, ni bilo pa določeno šte; vilo letnih obrokov.
Nova pogajanja.
Umljivo je, da hoče vsak dolžnik vedeti, koliko je dolžan in do kedaj bo moral plačevati. Poleg tega se je Nemčija hotela otresti stalnega nad; zorstva, katero je izvajal od Daveso; ve komisije postavljeni odbor nad nemškim gospodarstvom. Na jesen; skem zasedanju Zveze narodov sta zato nemški kancler Miiller in zunanji minister Stresemann pozvala države upnice, da na novo prouče Davesov plačilni načrt in določijo končno svo; to, katero naj Nemčija plača. Države upnice so se odzvale pozivu in tako je prišlo do novih pogajanj v Parizu, ki se vrše še sedaj, ko to pišemo.
Upniki zahtevajo, da plačaj Nem; čija še 37 let letno svoto, ki začne z 1800 milijoni zlatih mark in zraste po; tem na 2450 milijonov, od 37. do 58. leta pa plačaj Nemčija stalni obrok 1.700 milijonov zlatih mark. Celotna zahteva upnikov gre za tem, naj plača Nemčija vse medzavezniš; ke dolgove, ki znašajo v sedanji vrednosti okoli 26 milijard zlatih mark in še gotove zneske za obnovo v vojni opustošenih pokrajin. Do 58. leta bi morala Nemčija plačevati zato, ker je odplačevanje medzavezniških
O slovstvu.
Iz sodobnega ruskega slovstva.
Boljševiška revolucija 1. 1917. je tu; di v slovstvu zarezala globoko brazdo. Postala je časovni mejnik med staro in novo rusko umetnostjo in znak ki loči današnje ruske pisatelje in pesni; ke v dve struji: 1. skupino emigrantov (beguncev), ki delujejo v inozemstvu; 2. sovjetske pisatelje, ki živijo in pi; šejo doma, v Rusiji. Razlike med obe; ma strujama se kažejo v vsebini, mi; selnosti, obliki in včasih celo v jeziku. Emigranti pišejo drugačen jezik, kar je umevno, saj so že dvanajst let od; trgani od domače zemlje in od živega narodnega telesa, ki pravzaprav edino ustvarja jezik.
Med emigrantskimi pisatelji so zna; ni D. Merežkovski, I. Bunjin, Z. Hip; pius, A. Kuprin, B. Zajcev, E. Čirikov i. dr. Izmed sovjetskih pisateljev pa so znameniti M. Gorki, K. Fjedjin, J. Zamjatin, Blok, Brjusov in drugi.
dolgov določeno za dobo 62 let, od katerih pa so že 4 pretekla in jih ostane torej še 58.
Nemčija je potom svojih zastop» nikov dala razumeti, da je pripravljen na plačati medzavezniške dolgove, a ne več. Če bi upniki hoteli imeti večja plačila, morajo dati Nemčiji več moči, in sicer s tem, da ji a) prepuste vir, od koder lahko dobiva sirovine brez carin (prekmorske posesti), da se b) na novo prouče carinske določ; be, ki danes onemogočajo prodajo nemških industrijskih izdelkov v tu; jini ter c) da se omogoči zveza med vsemi nemškimi pokrajinami (popra; va nemških meja na vzhodu).
Uradna nemška ponudba se je gla; sila na letni obrok 1650 milijonov zla; tih mark skozi dobo 37 let.
V celoti so države zmagovalke za; htcvale svoto 39(4 milijard zlatih mark sedanje vrednosti (z obrestmi vred bi ta s vota v 58. letih skočila na 117 milijard), Nemci so ponudili se; dan jo svoto 26 milijard zlatih mark; to se pravi, da upnik zahteva 3, dolž; nik nudi 2.
Ne toliko nizka ponudba kot pri; krita zahteva po prekomorskih po= sestvih in po reviziji vzhodnih meja s Poljsko je upnike tako razkačila, da bi se bila pogajanja skoro razbila.
Kaj potem?
Ako bi prišlo do preloma, bi obve; Ijal tudi še za bodočnost Davesov ! plačilni načrt in Nemčija bi morala že v tekočem letu plačati 2500 mili; jonov zlatih mark, torej več nego zna; ša najvišji od zmagovalcev sedaj za; htevani obrok.
Tega se je Nemčija še pravočasno zavedla in odpoklicala na kratek po; svet v Berlin svojega glavnega zastop; nika drja Schachta.
Pogajanja se še nadaljujejo v Pa; rižu in upniki pričakujejo, da bo Nemčija zvišala svojo ponudbo.
Če se bodo v Parizu dogovorili in kako se bodo dogovorili, bomo po; ročali enkrat pozneje.
Zanimivo je, kako so razni pisatelji sprejeli revolucijo. Al. Blok pravi, da se je zaprl v svojo sobo, kjer je v tihih nočeh razločno slišal, »kako se stari svet ruši«. Zdelo se mu je, da se v pia; menih in mukah poraja nova Rusija. V divjem viharju pa ni videl boljše; viških vojakov, temveč dvanajst apo; stolov s Kristusom v sredi. Blok je jasno opisal zmede, ki so ob revoluciji nastale, vendar je v njem zmagala močna vera v bodočnost Rusije. — Leonid Andrejev, ki je živel v ino; zemstvu, je pa ob prevratu občutil samo grozo. Napisal je knjižico »S. O. S.« (rešite naše duše), ki je polna groze.
Tri čistorazlične osebnosti so VI. Majakovski. S. Jesenjin in M. Volo; šin. Prvi je futurist, pesnik razbrzda; nega življenja in gibanja, drugi je pesnik ruske vasi, tretji pa temelji v preteklosti: vsi ti trije so po svoje doživeli in izrazili veliki državni in so; cialni ruski prevrat.
Revolucija in njej sledeči družabni j in državni red sta silno vplivala na razvoj ruskega slovstva, ki se je zelo razmahnilo. Škoda je samo, da mora slovstvo služiti stranki in da je vsaka kritika sovjetskih državnih oblastev in njihovega delovanja nemogoča. Ko* ! liko snovi se izgubi neobdelanih in j koliko resničnih umetnin je radi ne* j svobodnega, izražanja pokvarjenih. j Kljub temu pa kaže rusko slovstvo ! velik napredek. (Po razpravi Rosti* , slava Pletnjeva »Ruska literatura po j revoluciji«, Dom in svet, 1929.)	j
Shaw na Brionih.	j
Svetovnoznani angleški pisatelj B. j Shaw je že par tednov na istrskih oto* j kih Brioni, kjer uživa dobroto pod* , nebja in piše novo knjigo.
Dr. Miroslav Brumat: Sv. Terezija Deteta Jezusa in presv. Obličja ali Mala Cvetka Marijina.
Gorica, 1929. Str. 416.
V tej knjigi spoznaš izredno lepo življenje svetnice iz naših dni. Mala Terezija se je rodila 1. 1873., umrla pa je 1897. Pisatelj je opisal življenje »Male cvetke«, ki je dosegla svoj vi* šek v samostanski tihoti. Življenjepis je spretno razdeljen na 31 dni. Vsak odlomek je tako obdelan, da je prav za vse, ki žive v svetu, zvesto ogle* dalo ,v katerem vidijo, kakšni bi mo* rali biti. Knjiga se čita kot zanimiva povest. Zato jo bodo ljudje radi brali in se ob njej navduševali za vzore, po katerih je mala Terezija tako h repe* nela. Knjigo toplo priporočamo.
ske luke. Dela bodo trajala približno 12 let. V Jugoslaviji so Francozi ku* pili dalmatinsko podjetje Sufid, ki proizvaja iz vodnih sil Dalmacije elektriko in je bilo- doslej v Italijan* ski posesti. Francozi so se obvezali, da vložijo v podjetje do 450 milijonov frankov in vporabljajo v njem le do* mače delavstvo. Tekom 5. let mora biti tudi naobraženo, vodilno delav* stvo v tričetrtinski večini jugoslovan* sko. Pred kratkim je jugoslovanska vlada izročila Francozom melioracij* ska (izsuševalna) dela pri Pančevu ne daleč od Beograda, kjer gre za kupci* jo 300 milijonov dinarjev. To je šlo na škodo Nemcev. Berliner Tagblatt pravi, da so Jugoslovani storili to iz političnih razlogov, in sicer radi neu* rejenih predvojnih dolgov Franciji. Z gospodarskimi ugodnostmi, ki jih daio Francozom, bi si radi pridobili v Parizu boljše plačilne pogoje.
Ravno talko se opaža gospodarsko prodiranje Francozov v Romuniji.
Bolgari v Dobrudži.
Po balkanski vojni leta 1913. je Ro* munija dobila tudi Dobrudžo, ki je spadala prej k Bolgariji. V deželi ži* vi 200.000 Bolgarov. Tej slovanski manjšini se ni nikoli dobro godilo. Hudo se je pritoževala, da nima šol in prosvetnih organizacij in da se njeno časopisje preganja. Odkar je prišel v Romuniji na vlado kmetski voditelj Maniu so se pa razmere pre* cej izboljšale. V novem listu manjši*' ne. v Dobrudžunskem pregledu, piše* jo, da se Bolgari sedaj bolj svobodno gibljejo nego prej.
Vojvoda Stepan Stepanovič umrl
Dne 29. aprila je preminil eden naj* večjih vojaških talentov Jugoslavije vojvoda Stepanovič. Rodil se je 28. februarja 1856. v bližini Beograda in stopil mlad v topničarsko šolo. V volni proti Turkom leta 1877.—78. ie poveljeval bataljonu prostovoljcev in 22*letni fant je postal po svoji junaški hrabrosti znan po vsem Balkanu. Po* zneje je Stepanovič postal podnačel* nik glavnega stana in od 1. 1908. do
Okno v svet.
Nova avstrijska vlada
sc je po 28*dnevnih pogajanjih sesta* vila. Načeluje ji krščanski soci j alee Steeruwitz. Dr. Seipel ni hotel več prevzeti vladne oblasti. Večino- tvori* jo še nadalje kršč. socijalei, velenem* ci in kmečka zveza.
Marka se maja.
Kakor pišemo v današnjem politič* nem pregledu, so nastale pri pogaja* njih med Nemčijo in bivšo antanto težave radi vojne odškodnine. Nem* ški zastopnik dr. Sehacht je zapustil Pariz. Posledice so se talko) pokazale na denarnem trgu. Nemško občinstvo je kar drlo na borzo in v banke ter začelo nakupovati polnovredne ame* rikanske dolarje. Povpraševanje po dolarjih je bilo tako silno, da se je amerikanski denar takoj podražil in je nemška marka začela padati. Nem* ška državna bartka je hotela ustaviti špekulacijo in vrgla no nižji ceni ve* liko množino dolarjev na trg. Pravijo, -da je državna banka zgubila v dveh dneh 5 milijonov dolarjev -ali skoro 100 milijonov lir. Po mnenju ncikate* rih je to pritisk Francozov, da bi iz* j silili iz Nemcev večjo- vojno odško-d* ] nino. Drugi menijo, da -so Nemci sa* '
mi udarili po nemškem denarju, ker hočejo s tem prestrašiti antanto.
Volitve na Angleškem.
Kakor poročajo listi bo 10. t. m. angleška zbornica razpuščena. Dne 30. maja: bodo volitve in v prvi polo* vici junija se sestane že nova zborni* ca. Zanimanje za angleške volitve je splošno, kajti njihov izid bo vplival tudi na zunanji svet. Vršile se bodo v znamenju boja proti sedaj Vlada* joči konservativni stranki. Če zmaga delavska stranka, ki je bila že enkrat kratko dobo na vladi, se ne bo spre* menila samo smer angleške notranje politike, ampak bi se zna-l-a precej preofcreniti tudi angleška zunania po* iitifca.
Boj na balkanskih trgih.
Balkanske države so po prirodi ze* lo bogate, a primanjkuje jim denarja in izkustva. Zato- moraio- pustiti v de* želo inozemske kapitaliste, da organi* žira j o industrijo. Borba -s-e vrši pred* vsem med Nemci. Francozi in Angle* ži. »Berliner Tagblatt« se pritožuje, da se v poslednjem času močno širi fran* coski vpliv. Tako se je posrečilo Fran* j cozom, da so dobili naročilo preure* ; diti vse bolgarske železnice in pomor*
Dr. Ivan Tavčar:
Cvetje v jeseni.
(Dalje.)
»Kaj je?«
Ni mogla odgovoriti, samo z roko je kazala v vodo. Približam se bregu in takoj ga opazim tistega največjega sovražnika »ribiča z roko«. Po belem pesku se je bil priklatil od onega bre* ga, vlekel se je prav ob tleh in malo, trikotno- glavico metal tja in sem. Okrog te trikotne glavice je neprene* homa strigel s črnim svojim jezic* • kom. a po hrbtu je nosil križ v debeli j verigi.	:
Pobegnila je po senožeti navpik. Pri vaški poti na tratini je ležal Ka* j lar. V roki je tiščal odprt nož in v zemljo ie suval ž njim. Nekaj je gr* čal in nerazumljivo govoril. Pri naji* nem prihodu vzdigne glavo:
»Dekle, naj gre naprej.«
Očividno je bilo, da hoče z mano govoriti. Meta je odšla, Kalar pa je pričel:
»Jezični dohtar, kaj?«
Pritrdil sem mu. Dolgo je zrl predse.
»Morda mi napišeš pismo za sodni* jo, da bi potem človek tisto sam ne* sel v Loko, kjer bi ga zaprli brez lb tanij in brez žandarjev. Teh se bojim in nočem, da bi me pred otroki ukle* pali.«
Gledala sva si obraz v obraz. Pre* cej časa! Nato je omahnil in zopet je sekal z nožem po zemlji. Ko se je umiril, mu rečem:
»Poslušaj dober sveti Krivico si mu delal, Luka, to je ena; in kazen je že šestnajst let lazila za teboj; vest te je razjedala, in to je hujše od ječe. Ali ni res?«
Samo zastokal je.
»Reci mu, da ti je žal krivice in da naj v božjem imenu pozabi. Boš vi*
del, da pozabi, in vse je izravnano.«
Ker ni bilo odgovora, sem odšel.
Sredi vasi sem dotekel Meto. Mo* goče in skoraj gotovo je, da jo te mu* čila radovednost, kaj mi je Kalar po* vedah Vas vsaka bi bila vprašala po tem, moja deklica pa ni odprla ust — bila je značaj!
Pri Kalarjevi hiši je kazal razmr* Seno svojo glavo Lovriča izza vogla. Še vedno mu je tičal jok v grlu in ču* lo se je kakor ihtenje, ko se je drl:
»Lisica! hoha! lisica!«
Meta se še zmenila ni!
Z mecesn-a pa se je- vedno ogla* šal strnad:
»Čcr*čer*čcr*čeriii.«
V.
Vsak dan v tednu smo spravljali otavo. Nalagali smo jo na voziče. s katerimi se je težko vozilo po slabih potih. Tuintam smo se morali pod* staviti kar vsi, da se voziček ni za*
Kaj nam z dežele pišejo?
1912. je bil vojni minister Srbije. V balkanski vojni 1. 1912. je vodil drugo armado in prodiral zmagoslavno z njo proti Džumaji, Krivi in Palanki. Leta 1914. je Stepanovič izvedel mo* bilizacijo srbske vojske in stal nato zopet na čelu 2. armade, s katero je na Ceru strahovito potolkel avstrij» sko vojsko. Avstrijci so zbegani za» pustili Srbijo in bežalli v neredu čez Donavo in Savo. Srbija je bila oisvo» boj ena in njeno ime se je proslavilo pred Evropo. Stepanovič je bil v znak hvaležnosti imenovan za vojvodo. Le* ta 1918. se je Stepanovič zopet odli» koval pri razbitju solunske fronte in se po premirju umaknil na malo po» sestvo v Čačak. Tu ga je kralj Alek» sander večkrat obiskoval in se z njim posvetoval © državnih zadevah. Na smrtni postelji je Stepanovič videl še enkrat v duhu svoje vojake in jih podžigal k napadu: »Brzo naprej!« so bile njegove poslednje besede.
Pogreb Stepanoviče^ je bil nad vse sijajen, kakor pr isto ji velikim in za» služnim možem.
Pred izredno sodišče.
Kakor smo že poročali, je hrvatski politik dr. Ante Pavelič zbežal v tu» j ino, kjer rovari proti lastni državi. V Sofiji je skupno z makedonstvujušči» mi javno napadal Jugoslavijo in trdil, da je treba z orožjem strmoglaviti belgrajsko vlado. Radi tega je jugo» slovanska vlada protestirala v Sofiji in zahtevala, naj se taka sovražna de» jan j a v bodoče' preprečijo. Bolgarski zunanji minister je obžaloval neljubo demonstracijo ter jo javno obsodil. Zagotovil je Belgradi!, da se talki pri» j petij a ii ne bodo več v prihodnosti j ponovili. S tem je Paveličevega rova» j reni a na Bolgarskem konec. Obenem j je bil pa Pavelič naznanjen izredne» | mu sodišču v Belgrad, ki bo sodilo nad ni im po zakonu o zaščiti države. Ni nobenega dvoma, da bodo sodniki moža, ki ščuva tujino proti lastni do» m ovini, pošteno zašili. Če se bo hotel Pavelič vrniti domov, ga vtaknejo za j lepo število let v luknjo.
Z Notranjske.
Matenja vas. — Dne 23. aprila smo položili k večnemu počitku na poko» pališče v Štivanu Meto Oražem iz Matenje vasi. Kljub slabemu vremenu je bilo pri pogrebu izredno dosti ljudi. Bila je vzorna članica Mar. družbe od začetka njenega obstoja. Dve veliki nadlogi sta pokojno Meto mučili prav od mladosti: hud revmatizem in sle» pota na očeh. Trpljenje je vdano pre» našala. Reveži in bolniki bodo njene pomoči in tolažbe zelo pogrešali. Po» grešala jo bo tudi cerkev. Znala je več sto pesmi na pamet. Skozi dolgo vr» sto let je pri božji službi s svojim krepkim glasom pela naprej in za njo vsa cerkev do zadnjih dveh let, ko se je ustanovil cerkveni pevski zbor. Dekleta Mar. družbe in moški zbor fantov so zapeli žalostinke pred hišo, v cerkvi in pri grobu, domači g. dušni pastir pa ji je v slovo spregovoril to» pel nagrobni govor. Spominjajmo se je v molitvi!
Studeno. — Iz ljubezni do lepega petja in za čast hiše božje moramo povedati, da pevcev in pevk hodi na kor vse polno. Čuje se pa le po par sopranov in altov. Vmeis slišimo po cerkvi pol tisoča glasov iz orge1!. To» rej le več zanimanja in veselja ter po» žrtvovalnosti za res pravo cerkveno petje.
S Krasa,
Skopo na Krasu. — Od 15. a urila imamo že cerkev zaprto. Kdai se začne popravljati, ne vemo. Zidovje ob cestah je tudi. razvalieno. Zdaj stavijo posestniki bodečo žico za ograjo. To je menda prepovedano, a če denemo gladko žico, jo pokradejo in živina uhaja v ogradke.
Kopriva na Krasu. — Umrl j e dne 18. m. m. Jožef Gulič p. d. I,ahovec. Star je bil 91 let in 6 mesecev. V mlaj»
ših letih je bil skozi tri leta tudi ko» privski župan. Štiri in dvajset let je bil brez leve roke. Ko se je 1905. vozil v Gorico, se mu je splašil konj in padel je z voza tako nesrečno, da so mu mo» rali v tržaški bolnišnici roko odrezati. Pokojnik je rad molil in rad hodil v cerkev. Naj počiva v miru!
Lokev pri Divači. — Dne 19. aprila je umrla gospa Pavlina Srebotnjak, soproga našega trgovca in posestnika, v prezgodnji dobi 56 let. Pokojnica je bila vzorna mati, zgledna žena, izvršb na trgovka, ljubezniva vaščanka, h kateri se je vas zatekala po nasvet in pomoč. Pogreb se je vršil v nedeljo popoldne. Vozovi, kočije, avtomobili so zavzeli vse lokavske borjače, toli» ko jih je bilo. Žalni sprevod je vodil ob asistenci dveh duhovnikov č. g. Ivan Zalokar, župnik z Gročane. Do» čim je bila duhovščina še ob odprtem grobu, so se pogrebci pri starodavni lipi ob cerkvi še vedno uvrščali, toli» ko je bilo v deležnikov. Trinajst dra» gih vencev so nosili pred krsto, za katero so stopali bližnji sorodniki. Pokojnici daj Gospod večni mir!
Gorenje pri Povirju. — Ker nisem bil že sedem čiških let v Gorenjah, sem -se napravil tja tisto nedeljo, ko so Merčam zimo prodajali. Sprva sem se namenil iti samo do Merč. Ker pa nisem imel tam nikake družbe in me niso Merčanci povabili na štruk» lje, sem jo užaljen urezal proti Go» renjam.
Iz Merč v Gorenje ali v novodobni povirski Pariz je dobro uro hoda. Pot ni dolgočasna, ker vodi ob južni železnici, med njivami, ogradami in borovimi nasadi. Oni dan sem prišel že precej pozno v Gorenje. Ker pa je j bilo prezgodaj, da bi šel spat na »Beta« ; lov« svinjak, sem se zmuzal v kuhi»
! njoAer sedel poleg treh gorenjskih \ možakarjev naročivši si četrtinko go»
; renjskega »žvižgovca«. Od njih sem zvedel, da so za sedanji novi gorenj» ski križ» »ajmožno« skladali tudi Po»
vrtel po bregu. Trpeli smo in trudni legali spat.
Z nedeljo je prišel shod na Gori. Zjutraj je bila maša in ob desetih tu» di. Kdor je bil zjutraj v cerkvi, je ostal potem doma. Kar je bilo mia» dega, je hitelo k desetemu opravilu.
Pri Presečnikovih sta najprej odri» nila oče in mati s postavnoist j o, ki j e last pametnih ljudi. Nato sta odšla Danijel in Liza. Že v veži sta se pre» pirala, in ta prepir se je vlekel z nji» ma, ko sta bila že daleč od hiše. Da» ni jel je hotel, da bi mu dala Liza ne» kaj denarja. Liza pa se je temu z vso odločnostjo ustavljala. Do Gore je hlapčič brez dvojbc iztisnil zahtevani goldinar ček iz starikastega dekleta in gotovo je tudi, da ga je potem zapil.
Pred hišo sem čakal, da pride Me» ta. Sicer ni bilo dogovorjena da bova hodila skupaj. To pa se je umelo sa» moobsebi; nikomur se ni zdelo čudno, ne očetu, ne materi. Ni je hotelo biti
iz gorenje hiše, kjer se je nekje — kamric in Čumnat ie bilo tam gori vse polno — oblačila.
Kar se tiče moje osebe, sem jo bi! zavil v oblačilce, času ,in kraju jako primerno. Posebno je bilo to oblačilce primerno kraju, ki leži — kakor veste — že pošteno visoko v hribih. Kdor lazi no hribih, mu je nositi posebno obleko, kar tudi veste. Že nekaj let sem lazil po gorah, zatorej mi v tem oziru ni primanjkovalo ničesar no» trebnega. Prav nič se mi ni videlo čudno, nasprotno, zdelo se mi je edi» no pametno, da sem paradiral pred . Presečnikovo hišo. kakor bi se od* nravijal na Begun jščico ali na Kre» darico. Na nogah sem rožlial z dobro za žreb! i animi črevlji: meči pa sta ti» čali v sivih nogavicah, ki so segale do kratkih hlačic. binglajočih mi okrog nagih kolen. Vsej tej krasoti se je pridružil še teman suknjič, zadaj na» rejen »na ploh«. Ni mi treba še po»
sebej povedati, da mi je čepel na glavi obrabljen in zasvaljkan klobuček in si» cer s krivci, kakor pristojé hribolazcu.
Živel sem v prepričanju, da sem oblečen jako pametno, jako vkusno in predvsem tudi jako praktično. Ni mi prihajalo na misel, da sem podoba, kakor ni nastopila v teh krajih morda še nikdar in katere velika smešnost ne odide prebivavstvu. Vtiskom smeš» nosti so naši pogorci jako dostopni.
Končno je Meta vendarle prilezla iz hiše.
»Kje vendar tičiš?« sem se jezil. »Na Gori se zvoni že ta dolga, midva pa se še odpravila nisva.«
»Dosti je še časa,« se je kratko od» rezala, »v pol uri pa bomo gori.«
Takrat je opazila moje do kolen segajoče nogavice — dolge nogavice je smela v pogorju nositi samo ženska — binglajoče moje kratke hlačice in moj od zadaj široki deski podobni suknjič, pa se je sklonila skoraj do
virci, ter da mislijo Gorenjci zidati zavetišče za onemogle tetke in strice. Drugi dan sem si ogledal prijazno gos renjsko vasico, ki je sedaj vsa preš no*-’ljena. Tam, kjer so bile nekdaj slamnate bajte, so sedaj udobna ,po« slopja krita z opeko. Hišna okna, ki so bila nekdaj zamrežena s pajčevino, so sedaj okrašena s snežnobelimi preš progami in lončki pisanih cvetic. Da bi se pa komu ne zameril, nisem pos gledal v štibeljce. kako imajo urejene. Bom pa to storil drugič, ko se bom še obračal po Gorenjah.
Tomaj. — Trtorejci smo. Zato pa povemo., da je mraz vzel zlasti gorci« jan, trbljan, stari refošk in črnino. Sadno drevje^ razen fig, se je mrazu dobro upiralo. Naši gospodarji^ so se močno poprijeli italijanske pšenice; pa se je izkazalo, da ni za naše mrzle kraje. Treba se bo poprijeti naših vrist. Naša posojilnica je naročila se« menski krompir. Ljudje so se vrgli nanj ko vojaki v fronti na menažo. Marec je bil lep; zato smo dosti pos : delali. Dež je tudi prav prišel, da je i poživil naravo. Kdor pa hoče sebe pos j živiti, naj pride po teran, ki ga je pa | le malo več.
Štanjel na Krasu. — Hočeš, nos češ, moraš — plesati! Talko1 se je zgodilo v soboto 6. t. m. pri nas. j Neki gostilničar, ki je vedel, da na njegov ples ne bo prišlo nič kaj domačih deklet, je poslal v Kobdilj , po tovorni avtomobil, s katerim pre< : važajo' teleta. Šli so v bližnjo Hrušico in tam naložili deklet, kar so jih mo* gli dobiti. Nazaj domov so pa reve morale pete brusiti.
Občina namerava speljati cesto mi* mo hotela »Miramonti«. Prav bo pris šla zlasti tujcem, kmetom bolj malo.
Temnica. — 14. aprila smo nesli k večnemu počitku 184etno dekle Lucis jo Stepančič, vrlo cerkveno pevko. Pobrala jo je sušica.
Sveto. — 21. aprila smo imeli lepo cerkveno slovesnost. Isti dan se je tu* di poročila ngša domačinka Pavla deh la Schiavai z inženirjem Alojzijem Kus kanjo. Nevesta je vzor mladenke.
tal, tlesknila z rokami in se nato za* čela smejati na tak način, da so ji kar solze lile po licih.
»Kakšen si vendar? Vsa Gora se ti bo smejala! Kdo bi s takimi hodil?«
In zopet se je spustila v smeh. Nič mi ni pomagalo: v največ ji hitrici sem se moral preobleči in odložiti hribo« lazniško svojo slavo. Samo posvaljs kani klobuček je dobil milost v njenih očeh, in to radi krivcev, ki so bili de« kliču všeč.
Na drugo stran pa ne morem zas molčati, kako se je bil ta 'spaček sam oblekel in napravil.
Takrat v kmetiških hišah še ni go* spodarila tista zoprna gospoščina, s katero se danes pačijo naša dekleta. Če se v Poljanah postaviš na brv pred cerkvijo, pa ti prihajajo z bluzami, in vrag naj me vzame, če ni vsako leto več klobukov na ženski strani. Na nogah, ki se včasih merijo z velikost« jo čolna, pa se bleste beli ali še celo
Iz tržaške okolice.
Milje. — V nedeljo 21. aprila je umrl na svojem domu v Miljah od vseh spoštovani zdravnik dr. Ivan Marsich. Doma je bil iz Kopra. K nam je prišel pred tremi leti. Bil je zelo postrežb iv. Veliko veselja je imel do kmetovanja in čebelarstva. Bil je tudi predsednik Društva za nabavo kmetijskih potrebščin.
Korte. — Oktobra meseca je odšlo več kmetov iz naše vasi v Ameriko. Domov pišejo slabo, prav slabo. Za* služijo komaj 500 lir na mesec in se klatijo iz kraja v kraj. Hoteli so se že vrniti. Zdaj so se premislili, menda nimajo denarja. Pravijo,_ da pojdejo zdaj žene za njimi. — Črešnje lepo cvete j o, sadu pa bo malo; po gričih bo morda še kaj, a v dolini je črešnje osmodil mraz. Mandlji so že ocveteli, a tudi z njimi ne bo prida, Strokov* n jaki pravijo, da odpadejo radi mr a* za. Oljke smo povečini obsekali.
Iz Vipavske doline.
Ravne pri Črničah, — Smrt res ne izbira in se tudi ne napoveduje, tem* več prihaja kot tat ob uri, ko si naj« manj mislimo. Po žalostnih pogrebih v marcu smo 11. aprila pokopali vzor« no gospodinjo Alojzijo Slejko iz hšt. 38. Predpoldne 9. aprila je še grabila listje, a zvečer ob enajstih jo je za« dela kap. Naj v miru počiva!
Dornberški Saksid. — Čeprav nas loči le kakih dvajset metrov .od des« nega brega reke Vipave, smo bili do pred kratkim primorani premeriti cele tri kilometre dolgo pot. To je bilo po«
| sebno občutljivo ker imamo vsi | zemljišča na dornberški in rihenber« l ški strani. Žilava podjetnost razum« nih Saksidovcev je premostila Vipa«
! vo v dveh mesecih. Vsi delavci so na« j pravili nad 600 »robot«, vozniki so ; vozili, potreben les smo sami dali in i spravili skupaj. Delo ni počivalo tudi v najhujšem mrazu in še celo močno zamrznjena Vipava nam je bila do« brodošla. S korajžo smo se spravili
na trdo delo in sedaj smo ponosni na res lepi most, ki je dvignil pomen na« še vasice v gospodarskem in družab« nem oziru. Ker je bilo treba tudi mno« go denarja, katerega smo tudi sami že mnogo žrtvovali, smo naprosili pod« pore, katere nam naprošena oblastva. kot smo prepričani, ne bodo odrekla.
Skrilje. — Delo pri cerkvi še vedno počiva. Manjkajo tisti okrogli. V na* ši vasi se godijo kaj čudne reči. Po* javili so se neznanci, ki stikajo za ko* kosmi; tudi vino radi pijejo. 4. aprila so pozno ponoči obiskali gostilno pri Piskarju. Mislili so, da bodo dobro opravili svoj posel, a jim je izpodle* telo. Obrnili so vse predale, vzeli si tobaka in cigar, nato so se hoteli po* gostiti. Toda pri nepoštenem delu ni* so bili zadostno previdni. Hišni so se zbudili in malharji so jo popihali v noč. Škode k sreči niso napravili ve* like. To pot so že osmič obiskali imenovano gostilno, a so morali vsa* kokrat oditi z dolgim nosom. L j ud« stvo je v skrbeh.
Uhanje pri Ajdovščini. — Pri naši vasi pelje že od nekdaj most čez Vi* pavo in služi za prehod več občinam. Zgornji del mostu je star komaj do* brih šest let. Narejen je iz hrastove* ga lesa, a stebri so starejši in so po* stali trhli. Bili sta tu že dve komisiji, obrnili smo se na prizadeti občini v. Ajdovščino in Rihenberk, pa stvar noče iti naprej. Čujemo, da nekateri iz sosedne občine delujejo na to, da bi se most pri Uhan j ah opustil in na* pravil pri vasi Dolenje. Pri našem mostu so potrebni samo novi stebri v vodi in bi most lahko obstajal še de« setletja brez popravila. Na kraju se* danjega mostu ie bil pred več ko sto leti kamenit most, ki so ga bili po* drli Francozi. Most naj ostane na starem mestu!
Gradišče. — Čas je, da se tudi mi Gradiscami kaj oglasimo. Naša ml a« dina se močno seli v Argentino. Ima« mo nove zvonove, pa se le eden ogla« ša, Kdaj se bodo vsi trije oglasili? Vino smo po večini prodali.
zelenkasti čreveljčki. Človek bi naj« rajše skočil z brvi v Ločilnico, da bi mu ne bilo treba gledati, kako se de« klice trudijo, da postanejo v mladih letih prave grdobe. Morda nam pri« dejo še srečni časi, ko bodo naša de« kleta s klobukom na glavi vodo no« sila, v zadrgnjenih modrcih pa plela žito in korenje!
Meta te šege ni poznala. A vzlic temu se je bila napravila, kakor je napravljen oltar pri največ jih cerkve« nih slavnostih. Nosila je svetlosivo kamrikasto krilce, na katerem sta se počrez vlekla dva v zobce nabrana rumena trakova, da se je videlo, ka« dar je korakala, kakor bi se vili po kamriku dve rumeni kači. Okrog obraza je imela modro rutico, ki jo je bila prav nalahno zavezala pod vra« tom. Pri prvem koraku ji je zdrsnila na ramena, da se je v vsej krasoti odkrila lepa glava. Svetle lase sije bila prevezala s trakom iz črnega ža«
meta, kar se ji je prav čedno podalo, skoraj še bolj nego glavnik iz rume« ne kovine, ki je gledal kot žareča kro« na izmed plavkastih kit. Mojo poseb« no pozornost je vzbujala zelenkasta sirovosvilnata ruta, ki si jo je bila ovila okrog vratu. Ta vrat pa je cvel izmed nežnih, belih špic kakor »že« ninček«,1) ki poganja v svečanu med belim snegom! Ta svilnata ruta je bila pripeta za tilnikom, da se je ondi na« pravljala ljubka jamica, pripeta pa je bila tudi spodaj, kjer sta že silili na dan rožnati dve gredici, o katerih bi bila nepotrebna vsaka daljša pripom« ba. Kadar se je prestopala, so zavr« šala okrog Mete spodnja krila, in ka« dtar je predaleč stopila, so se zasve« tile nogavice in se prikazali čižemčki. prikladni vsaki gosposki nožiči. Re« cite, kar hočete, bila je zala ko roža v maju!
‘) Zvonček.
Dobravlje. — 16. aprila je umrla po daljšem bolehanju gospa Frančišk ka Hrobat v 75. letu starosti. Bila je mati 1. 1914. umrlega sodnika v Ko* pru Hilarija. Sedaj zapušča še sina ži* vinozdravnika in hčer. Da je bila po* ko j niča tihega, mirnega in plemenite* ga značaja, je pričala najboljše udelež* ba ljudstva pri pogrebu. Lahka naj ji bo domača zemlja!
Zalošče. — Zopet je Vsemogočni utrgal nežno cvetico. Komaj sedem* najstletna Ivanka Vodopivec se je preselila v večnost. Večkrat je nasto* pila tudi na odru.
Vel. Žablje. — Ndkaj se moramo pohvaliti. Fantje se ne menijo več za »škripavce«. Odkar ni več cvenka v žepu, je izginilo pijančevanje; tudi kletvine je manj. — Umrl je posest* nik Feliks Troha, skrben gospodar, pustil je vdovo s petimi otroci. — V cerkvi smo že par nedelj brez petja. Nič čudnega, če se nihče ne zmeni za organista in pevce, ki morajo na last* ne stroške celo za luč skrbeti.
Gaberje na Vipavskem. — Dragi »Novi list«! Sprejmi par vrstic od nas v pozdrav. Ne bomo tarnali več o tej hudi zimi, ker smo že dovolj či* tali o njej. Na vel. soboto popoldne smo imeli dva pogreba naenkrat, kar se redko zgodi pri nas. Umrli sta Ka* tarina Lisjak in Marija Vales, obe vdovi. Obe sta bili že priletni. — Naš pevski zbor se je dobro odrezal, zlasti o velikonočnih praznikih. Pod vod* stvom g. učitelja Mirka Vodopivca je prav lepo in ubrano prepeval.
Slap pri Vipavi. — Velikonočni prazniki so daleč zai nami, a ven* dar je vredno, da se jih spomni* mo. Glavna cerkv. opravila je letos opravil č. g. misijonar Klančnik, ker je č. g. ž. upravitelj bolan. Drugače tak O' razkošno razsvetljena vas je ostala na veliko> soboto še po 8. uri v temi. Ljudje, ki niso pripravili raz* s vèti j ave s svečami kot običajno, so bili ogorčeni nad uslužbenci elektr. družbe, češ, da so iz neznanega vzro* ka zakrivili ta škandal. Pa še par ne* častnih nerednosti se je zgodilo. Pri nas je navada, da nosijo nebo, zalsta* ve in drugo pri procesiji fantje. Letos pa so se žal izmed 60 fantov dobili le trije, ki so nesli bandero, drugo so nosili možje. Fantje, ali ni to* sramot* no? Če udari pa kje v bližini »jazz* band« ali zaškriplje harmonika, vas ne manjka fantov. — Vsa čast in hva* la gre pev. zboru za lepo petje pri procesi ji in v cerkvi. — Še neka j ! Prazniki so potekli v znamenju tepe* ža. Vel. ned. je napadel neki možak že od rojstva pokvarjenega fanta, ki se je seveda junaško branil. Vel. po* nedelj ek pa so se spoprijele ženske. Pri zadnji bitki je tekla kri.
Gojače pri Črničah. — V nedeljo 21. aprila popoldne nam je g. dekan ob asistenci štirih sosednih in goriš* kih gospodov blagoslovil nove zvono* ve za našo podružno cerkev. Vlila jih je tvrdka De Poli in zvonovi, posve* čeni sv. Justu, sv. Blažu in sv. Valen* tinu, so res lepo delo, ki hvali mojstra. Prav prisrčna hvala bodi izrečena

vsem, ki so pripomogli k lepi slavno* sti, vsem požrtvovalnim botrom in botricam, med njimi ugledni in glo* boko krščanski obitelji Valentinčič iz Gorice, g. profesorju Terčelju za po* menljivi, prelepi priložnostni nago* vor, g. dr.ju Brumatu, vsem domači* nom, ki so tako okusno priredili in ozaljšali slavnostni prostor. Novi zvo* novi pa naj bude v vaščanih mnoga, mnoga leta po besedah slavnostnega govornika up in hrepenenje po večni domovini nad zvezdami.
Š tu rje. — Farnega patrona smo praznovali v nedeljo. Pri nas sta bila g. prof. Terčelj in pevec Bratuž, ki sta slavnost v cerkvi zelo- povzdigni* la. — Zvonovi so pa tudi žalostno zvonili v nedeljo staremu Antonu Fe* gicu in pa Petru Krečiču iz Grivč. V petek je Krečič vozil oglje. Nad iz* virom Hublja je tako nesrečno padel pod voz, da je bil na mestu mrtev. Bog mu daj pokoja!
Iz goriške okolice.
Miren. — Naš obe. komisar R. Ros* si je premeščen v Vipavo. Na n j ego* vo mesto je prišel dr. Livi) Fillach.
Sovodnje. — Naša vas, združena z občino Miren, je dobila novega ob* črnskega komisarja. Dne 21. t. m. se je bivši komisar poslavljal od nas za* trjujoč da bo namestnik izpolnil od njega dane obljube. Kratkemu nago* voru je sledila godba, ki je privabila mnogo, nežnega spola. Da ne bi za* ostajali za modernim svetom, je bivši komisar poskrbel za primerno elek* trično razsvetljavo. Lanski pridelek turšice je bil zelo skromen. Sedaj smo v skrbeh, posebno ker tuja semena ne uspevajo pri nas radi tenke plasti zemlje. — Mesečnika »Družino« ne bomo ocenjevali, ampak pridno brali! To je naša sodba o njem!
Št. Peter pri Gorici. — Pozidava na* še župne cerkve dobro napreduje. Upali smo, da bomo našega patrona sv. Petra praznovali že v novi cerkvi, vendar vse kaže, da se to ne bo zgo« dilo. Vsled hude zime je deloi za pri* bližno dva meseca zastalo. Na vsak način pa bomo imeli nov in lep božji hram že tekom letošnjega poletja do* končan. Naš dobri g. župnik se mno* go trudi, da bi se to zgodilo in smo u ver j eni, da njegovi n a nori ne bodo ostali brezuspešni.
Bilje. — Zadnji torek smo imeli kar dva pogreba. Najprvo smo pokopali mater g. kurata, takoj za njo smo pa spremili na božjo njivo 82*letno Te* režijo Dominko. N. p. v m.!
Iz Istre.
Padež, — Mnogo nas je brez dela. Upali smo, da bomo kaj zaslužili pri javnih delih, a ne bo nič. Govorili so namreč, da bodo iz Padeža napeljali vodo v Trst. Kakor čujemo, dobi Trst vodo iz Timave pri Sv, Ivanu. Potem je bilo rečeno, da bo Padež gnal no* vo elektrarno za Reko. A tudi iz tega ne bo nič.
Brezovica pri Materiji. — Iz naše vasi se malo čuje. (Pa dajte se oglasi* ti, dopisniki! Op. uredništva.) Za da* nes vam povem le to, da se je 9. apri* la poročil Franc Stančič iz Brezovice. Zima se še ni umaknila.
Kubed. — 18. aprila je zatisnil oči za vedno1 šestinsedemedesetletni An* ton Udovič. Bil je vzoren krščanski gospodar in starešina. Bil je tudi da* leč na okrog znan kot živinski trg o* vec.
Breči pri Kopru, — Prav poredko gre glas iz naše vasi. Veselega tako ne moremo nič sporočiti. Skoraj smo obupali nad našimi kmetijami:	dve
leti suša, letos pa zima. Škoda se bo poznala še več let. — Tudi od nas se jih je nekaj izselilo v Ameriko. Nji* hov a pisma so1 prav žalostna. Prav res: boljše doma, kdor ga ima. — Težko nam je pri srcu, ko vidimo, kako na* ša mladina sili v zgodnji grob. Pono* če vanje in plesi! Fanti e, ne zaprav* ljajte svoje lepe mladosti in ljubega zdravja! Igra, ples in ponočevanje, to je visok družinski davek. S tem de* nar jem bi si lahko naročili koristne liste, kakor je »Novi list«, ki bi vas poučevali v gospodarstvu. — Naš pe* vovodja Jože Bonač, ki je 14 let spretno vodil naše cerkveno petje, je odstopil svoje mesto mlajši moči. Hvala mu za njegov trudi Nasledni* ku želimo mnogo uspeha.
Iz Gor.
Čezsoča. — Po dolgih petnajstih letih smo zopet zaslišali veselo no* vico, da nam je prevzvišeni poslal dušnega pastirja, in sicer preč. gosp. Sava Zora, Kakor zapuščena se nam je zdela naša vas, odkar ni več med nami prebival dušni pastir. Farani, naša dolžnost je da novemu gospodu preskrbimo, da bo mogel med nami ostati.
Soča. — Poslovil se je od nas naš zelo priljubljeni župnik -g. Ciril Munih ter šel na svojo novo službo v Šmarje na Vipavsko. Dolgih deset let je služ* boval v naši težki fari. Ohranili ga bomo vedno v spominu, saj kdo bi preštel vse dobrote, ki nam jih je sto* ril. Vsakemu, ki ga je prosil, je po* magai. Bog naj ga spremlja v njegovi novi službi, sreče mu želimo vsi iz srca. Na njegovo mesto v Sočo pride bovški kaplan g. Anton Žagar.
Drežnica. — Odkar nismo imeli slo* venskega lista, se je tudi pri nas mar* sikaj spremenilo. Vsega naenkrat ne moremo povedati, le bolj veselih do* godkov naj se spomnimo. Duhovne vaje za fante smo imeli preteklo zi* mo. Fantje so se jih redno vdeleže* vali. Na belo nedeljo je ustanovil naš preč, g. župnik Marijino družbo za fante. Veseli smo tega koraka. — Umrlo je več oseb v letošnjem času. Posebno pogrešamo našega cerkov* nik a Tomaža Krajnca. Bil je spošto* van in priljubljen v celi duhovni ji. Celih 45 let je mežnaril v Drežnmi. Večna luč naj mu sveti. — 24. aprila je snežilo kakor o božiču.
Dol je. — Smrt tudi nam Doljanom ne prizanaša. Večkrat se je že v tem letu oglasila ter pokosila med drugimi tudi tri mlade žrtve. Prva je bila Do* roteja Kutin, stara J6 let. Na bolniški postelji je bila sprejeta v Marijino družbo. Na veliki petek smo sprem« ljali k pogrebu Rajmunda Bajta učen« ca tretjega razreda. 16. m. m. pa je po dolgi bolezni preminula Marijana Ga« bršček v cvetju let.
Ljubinj, — Edina vesela novica za našo vas je, da smo zopet dobili svoj list, ki nas seznanja z novicami od blizu in daleč. Bodi pozdravljen! Le« tošnja huda zima nas je obiskala z boleznijo in smrtjo. Nad 17 mesecev ni smrt poklicala nobenega izmed nas, sedaj pa v kratkem tri. Prvi je umrl stari »Čajbar«, najstarejši mož v fari, rojen 1. 1831. Proti koncu fe« bruarja je nenadoma preminil Andrej Pipa, po domače Berginc, star 75 let. Vsled pljučnice pa je preminul 18. marca trgovec Ivan Rutar »Bizjak« v starosti 62 let. Bil je pravi mož stare korenine, splošno znan in spoštovan. 20 let je bil občinski zastopnik: med vojno se je v nevarnosti za lastno živ« Ijenje in premoženje potegoval za ljudstvo. Vodil je kot predsednik Mlekarsko zadrugo 34 let. bil je cer« kveni ključar in svoje čase član kraj« nega šolskega sveta. O njegovi pri« ljubljenosti je jasno govoril njegov pogreb. Cela domača vasica z gospo« dom dekanom na čelu je spremljala pokojnega iz domače hiše v farno cer« kev. Tudi oblastva so bila zastopana.
Pečine. — Na dan. ko navadno za« puščajo hlapci in dekle svoje službe, je pri nas snežilo kakor o pustu. Do« bili smo belo odejo ponekod 10 do 15 cm debello. Kakor vsa letošnja zi« ma tako se je hotela tudi sedaj znesti nad nami. predno se je poslovila. Škode sneg ni napravil posebne, sadje je z brstjem zakasnelo. Celo listja ni za sv. Jurij še nič. Krompir bomo sa« diii šele v ma iu. Isti dan 23. aprila, je Bog poklical k sebi 63 letno vdovo Terezijo Jeklin s Pečin štev. 35.
Sušid. — Marsikaj bi -se dalo pove« dati o nasi mladini ki žal popiva in n lese ko v dnevih izobilja. V prete« klem mesecu sta umrlli ženi Marija Menič in Mairiia Kranjec. — Naša vas je preskrbi i ena z dobro pi tno vo« do iz dveh vodovodov Naše mamice imajo eno delo manj, ker je voda v hiši.
Ravne ori Batah. —- Neki mladenič iz Banj šip je pred tedni povozil staro Mafijo Bitežnik. Tri in sedemdeset let stara ženica je šla s tremi soseda« mi k večernicam, na privozi od zadaj kolesar in hoče na vsak način voziti po sredi. Pri tem je zadel ob omenjc« no ženo in jo do smrti povozil.
Sv. Lucija. — 11. aprila ie umrla v Trstu gospodična Marija Šavli;, doma iz Drobočnika. Pokojnica je bila zelo dobrega srca. — Prve dni maja bo zopet odšlo nekaj domačinov preko velike luže v daljno Argentini j o za kruhom! Želimo jim srečno pot in obilo sreče onkraj morja. Z Bogom!
Lokve pri Trnovem. — Umrla ie po kratki bolezni nepričakovano Franci« ška Bremcc, stara 71 let. Bila je skrb« na mati, ki je dobro vzgojila svojo družino. Pokoj njeni duši, preostalim naše sožalje!
Potravno. — »Globoko pod zemljo, v ozki, hladni hiši, kjer šum sveta se več ne sliši«, spi večno spanje od 19. aprila; dalje 57=letni Štefan Mak aro« vič. Bil je 18 let orožnik v Bosni.
Smast — Kakor znano je pred leti Soča odnesla precejšen del ceste pod Sv. Lovrencem: sedaj jo pa začno te« meljito popravljati. Preložili jo bodo višje na smaško polje. Upamo, da bo« do tudi Sočo na kak način zajezili, ker drugače bo trgala naprej in pride tudi do nove ceste ter jo odnese kakor staro. Da mislijo resno pričeti z de« lom, priča, ker je že nekaj delavskih družin prišlo iz starega kraljestva v Smast. Pravijo da bo potem potniški avtomobil vozil iz Tolmina v Kobarid po- levem bregu.
Vrsno. — Letos januarja meseca je odšel iz naše vasi prvi mladenič v južno Ameriko v Argentino. Sedaj se že pripravljajo kar trije. Kakor se sli« ši tudi druge miče tja. pa ni denarja.
! Res je, da doma ni zaslužka, a ljudje božji ne na slepo črez lužo, odkoder j le težko, težko prideš nazaj!
Iz Brd.
« Biljana. — V nedeljo 5. maja ob I treh popoldne bo blagoslovljen j e za« stave naše Marijine družbe. Odločen je bil za to slovesnost 8. december, a smo zastran zime preložili, i Medana. — V' nedeljo 14. t. m. sta obhajala zlato poroko Josip Kraševec in Katarina Kraševec roj. Tinta. Slavljenca je blagoslovil in jima dr« žal ganljiv govor preč. g. kurat Mila« nič. V cerkvi so bili zbrani njuni otro« ci ter vsi ostali bližnji sorodniki in mnogo vaščanov.
Števerjan. — Števerjanci in Brici sploh smo kasni. Vse se že oglaša v »Novem listu«, le o nas ni duha ne slu« ha. Kako j c z mrazom in našim bo« gastvom, veste. Cesta v Ščedno se ob« navija, most pod (Mavjem je tudi odprt, cesta skozi Gr o j no je v delu. Obljubljena je tudi cesta, ki bo ve« zala Ločnik, Gradiškuto in Lakence. Odkar so prepovedali javne plese, se pa mladi fantiči in dekliči zbirajo zdaj na kaki kašči, zdaj kje v kleti, pa spet na seniku. Si znajo pomagati!
Kaj se sliši po
Zračen hotel.
V Brocklinu v mestu Njujorku bo« do zidali hotel s 75 nadstropji. Visok bo 300 metrov. Stal bo pa 285 milijo« nov lir.
Ženska zamera.
Pevka Ros-alinda M orini v Njujor« ku je napisala na svojo reklamo, da je sam Otto Kahn pohvalil njen glas kot najboljši. Otto Kahn je namreč milijonar in glavni podpornik Metro« politan « Opere. Kahn je dal v čas« nike izjavo, da on ni nikoli pevkinega glasu hvalil. Zdaj je pa ta šla narav« n ost na sodnijo tožit milijonarja za 4 milijone lir odškodnine, češ, da je s tisto- izjavo škodil njeni slavi.
Revna Budimpešta.
Statistični urad v Budimpešti p ra«
! vi, da ima komaj polovica meščanov j ogrske prestolice stalen zaslužek. Ostala polovica pa živi na ramenih teh prvih. Petdeset odstotkov ljudi s stalno službo je zasebnih nameščen« cev.
Kino
Na celem svetu je kakih 51.100 ki« nematografov. Vsak dan sedi v njih približno 10 milijonov ljudi. Kakšnega pomena je torej film! Kot običajno pri modernih iznajdbah smo katoličani seveda tudi tu začeli najprej s kritiko. Šele zdaj se katoliški svet zaveda, da je dosti zamudil, ker ni kina postavil v svojo službo.
Mraz in vročina.
Pravijo, da izza leta 1775. ni bilo v 'Evropi tako hudega mrazu kakor pre« tekle mesece. Učenjaki so ob tej pri« ložnosti že začeli računati, kdai pride ledena doba in -kako jo bomo- prene« sli. Toda nič strahu! Človek lahko
svetu.
prenese najhujši mraz, če je proti njemu dobro zavarovan. Eskimi zlah« ka prenesejo 55 stopinj pod ničlo. Za nas Srednjeevropce bi bilo že 40 sto« pi-nj pod ničlo usodno. Težje kot mraz bi pa prenesli vročino. Pri 90 stopinjah nad ničlo bi bilo konec živ« ljenja, ker se beljakovine, prasnov življenja, ob tej vročini raztope.
Ponočno delo na polju.
Pri nas vidimo tu pa tam kmetoval« ca, ki opravlja na polju gotova dela tudi ob luninem svitu. Sicer pa pri nas nočno delo na polju ni mogoče. Drugače je tam, kjer obdelujejo njive s stroji. Vsled dolgotrajne zime ni bilo letos marsikje mogoče o pravem času opraviti pomladnega oranja in zato so vpeljali nočno delo. Na motorni plug so pritrdili 2 svetilnika, prvega ki sveti naprej, drugega ki sveti od za« daj in motorni plug orje kot ob solnč« nem svitu. Tako upajo v Nemčiji, da bodo kljub dolgi zimi opravili še o pravem času vsa pomladanska dela.
Boj proti alkoholu.
V Severni Ameriki je alkohol pre« povedan in vlada se bori proti tiho« tapcem s pravo amerikansko brezob« zirnostjo. V mestu Illinoisu je zvedela : policija, da hrani neki Jožef Deking v stanovanju sod vina. Da bi za« segla pijačo, je obkrožila najprej hi« šo in razpočila več plinastih bomb, : ki so zaprle vsako pot i-z poslopja. Nato- so šele vdrli orožniki v stano« vanje. Ker. se je družina branila, so ubili s strelom ženo tihotapca ter po« drli z bikovko njegovega devetletne« ga sina. Če se Amerik anci lotijo, ne poznajo usmiljenja.
Španski ponos.
Filip II. Španski je poslal 1. 1586. v Vatikan mladega poslanika, da čestita Sikstu V. k izvolitvi. Ko papež ugleda mladega poslanika, ga sprejme z be= sedami: »Vašemu kralju prav gotovo manjkajo možje, ker mi pošilja golo» bradnike.cc —7 »Potemtakem bi bilo najbolje, če bi kozle pošiljal, ne pa plemičev,« zavrne poslanik.
Ta tobak!
Leta 1890. so računali, da se pokadi na celem svetu okoli 5 milijonov kvin« talov tobaka, deset let pozneje so po« kadili že deset milijonov, pri začetku vojne 12 milijonov in danes okoli 18 milijonov kvintalov tobaka letno. To« rej svet se kadi v veselju.
V Italiji se pokadi letno okoli 300 tisoč kvintalov tobaka, za katerega dobi država letno nad 3.000 milijonov (nad 3 milijarde) lir. Na splošno po« kadi vsak Italijanski državljan letno % kg tobaka, za katerega potrosi let« no 86 'lir. Največ tobaka se na sploš«
no porabi v naših krajih, od vseh pro« vinc v Italiji največ v tržaški pravim« ci, kjer potrosi posameznik letno nad 180 lir za tobak. Če vpoštevamo veli« ko število otrok in drugih nekadilcev, morajo posamezniki potrositi še mno« go več. Sorazmerno zelo malo izda za tobak južna Italija.
Mrtev mrtvega straži.
V neki vasi blizu Kamnika na Gorenjskem je umrla 72«letna ženica. Domačini so naprosili 82«letnega so« seda Dolinška, da bi pri mrliču stra« žil. 82«letni starček je vestno vršil svojo službo. Zvečer je molil v hiši ob krsti ter potem celo noč ostal pri mrliču. Tudi zjutraj je še molil rožni« venec za pokojno, potem pa ga je go« spodar hiše poklical k jedi. Ko se je okrepčal, se je zopet vrnil v hišo k mrliču. Čez čas je v sobi,, kjer je raj n« ka ležala, nekaj zaropotalo. Gospo« dar je stopil pogledat, kaj se je pri« potilo. Nudil se mu je nenavaden pri» zor : spredaj ob krsti na tleh je ležal stari Dolinšek. Bil je že mrtev.
izšolal, blagi Gabriel Colavini,* 3) imel si biti v kratkem mašnik posvečen, ali nemila kosa blede smrti te nam je pokosila! In kaj porečem še le od Levpužiča, kaj od Aljančiča,4) kaj od Cvelica,5 od Comellita,6) kaj od ne« pozabljivega Janeza Lapanja,7) kateri usi so bili posvečeni mašniki, so v bla« gor Cerkve use svoje sile napenjali, in kje so? Ni jih več med živimi; tudi oni so uže odšli »in domum aeternita» tis suae«.
Pogledam družinsko, politiško živ« ljenje, vidim svet ves spremenjen; povsod veje duh zbujene narodnosti, ki ga nekdaj komaj smo po imenu po« znali. Kamorkoli pogledam, povsod vidim nove podobe, nove oblike, ves nov svet. Pač res podoba sveta se spreminja »praeterit figura huius mundi« (Cor. 7, 31). Meni samemu se mi usako leto bolj spodmika svet pod nogami; usako leto bolj slabim in boleham; mladost mi je uže davno odšla, in starost mi uže na duri trka; in sam Bog ve ali ni smrt mi uže jako blizu.«	Š. K.
Pisani kamenčki.
Eno največjih zlatih kep ima kot del rezervnega zaklada narodna ban« ka v Bakeru v Zedinjenih državah. Tehta skoro dva kilograma in pol in
je bila izkopana v bližini.
* * *
V	kolikor vemo do danes, je drevo najstarejše živo bitje. Posebni starci te vrste so sekvoje na ameriški obali Tihega morja, ciprese v Mehiki in drevesa »baobab« v vzhodni Afriki. Neka mehiška cipresa, ki še sedaj ra« ste v bližini Oaxaca, je stara približ» no 6000 let. Deblo ima premera nekaj manj kot 14 metrov. Če bi hoteli na« tančno vedeti starost tega orjaka, bi ga morali posekati in prešteti kolo« barje v deblu. Tega pa seveda ne bo« do storili, dokler bo drevo živelo. Pri« bližno starost so mu pa določili, ko so ga primerjali z drugimi drevesi te vr« ste, ki so jih posekali. Sekvoja do« čaka 5000 let starosti. Od živali ži« vi j o najdalje velike želve z otokov Galapagos, namreč 200 let. Karpi. si« cer malo užitne ribe, žive 150 let v ribnikih. Papige v ujetništvu dosežejo 80 let. Od žuželk živi najdalje škržat,
namreč sedemnajst let.
❖ * *
V	norveškem mestu Oslo stoji še danes ljubka cerkvica, ki je že osem« sto let stara. Poleg svojega posebnega sloga je zanimiva še radi tega, ker ni v njej niti enega žeblja, dasi je zgra« jena vsa iz lesa. Lesene vezi, lim in le«
seni klini jo držijo skupaj.
* * *
Britanska vlada je dala liti 80 kilo« gramov težak zvon iz čistega srebra. Namenjen je za bojno ladjo Nelson. To je največji srebrni zvon na svetu. Kdor ima mnogo sala. maže ž njim tudi po zidu, pravi naš pregovor.
❖ * *
Marsikaj je zlato, kar se ne sveti! Zlato ki so ga našli nedavno v Av« strali ji, je srebrnobele barve. Ko pri» de na svetlo, pa kmalu počrni. Ni
namreč čisto, temveč zlitina zlata in bismuta. Pred davnim časom so v Ve« liki Britaniji služile kot denar železne palčice.
Za sladkor se moramo zahvaliti Arabcem. Arabski zdravniki so ga prvi rabili, in sicer kot zdravilo. Kot zdravilo je potem služil vse tja do srednjega veka in le premožni ljudje so ri ga mogli privoščiti.
V ameriški državi Oregon so našli pod skladi vulkanske lave ostanke in sledove dreves, ki jih današnje rastli« noslovje ne pozna. Seveda, kdaj so neznana drevesa zelenela, ne more nihče niti približno uganiti: mnogo ti« soč let je od tedaj gotovo.
Rado: ■
Vse mine — «se se spreminja.
In glej! samo dva od vseh teh, Caf« fou in Zangerle, še učita, usi drugi, ne« kaj so uže pomrli, kakor Stibiel, Mo« zetič, Budin;1) nekaj so ali v druge ! službe prestopili, kakor Juvančič,2) I ali pa so v stanu počitka, kakor Cro« \ bath in Jerič. Use se je tedaj spreme« nilo, use predrugačilo, in kar mi srce najbolj meči, skoraj usi moji nek« dajni učitelji, voditelji, predstojniki so uže odšli usakter »in domum aeter» nitatis suae«. (Eccl. 12, 5.)
In pomislim li na nekdajne so« učence, oj! tudi tu nahajam vrste mnogoštevilnih součencev uže pre« cej pretrgane in razredčene. Ne po« zabim te mali Prenc, ki sem te v Ipav« skem trgu pokopal; in tebe Catinelli, dobri, marljivi, pobožni fantič, ki si nam 1. 1831. prezgodaj umrl! in kdo bi mogel pozabiti na te, blagi Ovijač, ki si nam v naj lepšem razcvetju, kot lepa rožica 1833. leta usahnil; ali pa vaju Kaus in Celia, ki sta nas oba ko« nec leta 1838. zapustila. Uže si se bil
*) Semeniški ravnatelj Peter Budin je umrl
1.	1858.
-) Martin Juvančič je bil kasneje dekan v Korminu; od ondi se je preselil v Ločnik, kjer je umrl.
3)	Colavini Gabrijela je pobrala februarja 1. 1842. huda bolezen, ki je v semenišču raz« saj ala tja do avgusta. Tri sobe (tam je danes knjižnica) so bile polne bolnikov. Več jih je tudi pomrlo.
4)	Aljančič Ferdinand je umrl 1. 1843. brž po posvečenju.
G) Cvelic Ivan je prišel v Gorico v drugi tečaj. Tedaj je bilo v njem 40 (!) semeniščni« kov. Lepega dne je Cvelic kar po francosko zginil iz zavoda. Čez dolgo časa ga je neki bivši součenec videl v Vidmu, kjer je Cvelic nadaljeval in dovršil bogoslovne nauke. Pasti« rovai je na otoku Krku. Tam je tudi umrl.
”) Comelli Bernardin je bil za dušnega pa« stirja v kočniku. O Comelliju je nekje drugje napisal Kocjančič, da »ni bilo v njem tistega, kar se opaža pri raznih ljudeh, namreč na« rodne ošabnosti, ki ljudi tako zagrabi, da pre« zirajo potem ljudi druge narodnosti.«
7 Lapajna Janez se je rodil 1. 1861. na Ponikvah. Kot študent je bil na gimnaziji vedno med prvimi. Pred njim je bil le neki Sfiligoj Anton iz Brd, ki pa je imel le izboren spomin, kasneje se je pa menda pobarabil. Lapajna je bil L 1842. posvečen. Ker vsled prevelikega števila novomašnikov ni mogel upati na kako mesto, je šel za domačega uči« telja k nekim plemičem v Milan. Potem je prišel k rodbini Attems«Semler. L. 1845, je kaplanoval v Kanalu. Ker je fara preobširna« (tako je sam Kocjančič sodil), je zbolel. Šel se je zdravit v Kobarid. Od ondi je šel v Bovec pod dekana Janeza Pirca. L. 1847. je pa dobil samostojno kaplanijo v Kredu, toda že leto potem je šel v nadškofijsko pisarno. Čez 10 let je postal nadškofov kancler. La« pajna je bil zelo učen. Zato ga je visoko naobraženi Kocjančič tako cenil. Lapajna, ki je bil uglajenega vedenja, je imel prijatelje celo na Angleškem. Londonski anglikanski župnik Fr. Viljem Vingfieldt, ki se je pozneje spreobrnil, je često prihajal v Gorico na obiske k nadškofijskemu kanclerju Lapajni.
(Konec.)
Nove postave.
Varstvo cest in prometa.
(Nadaljevanje.)
Prepovedano je pohajati z vozovi in z živino del ceste, ki je pridržan pešcem.
Zabranjeno je pretrgati z vozovi vojaške čete, skupine dijakov, sprevo« de in procesije.
Kdor se pregreši proti tej določbi, mora plačati 25 do 100 lir kazni.
Voz mora voditi oseba, ki je radi svoje starosti telesno in duševno za to sposobna.
Če ni v voz vpreženih več ko 6 ži« vali, ga lahko vodi samo en voznik; če je vpreženih v voz več ko šest ži« vali, sta pa potrebna dva.
Ni dovoljeno zvezati z vozom, v ka« terega je vprežena živina, več Jco še en voz.
Voznik se ne sme oddaljiti od voza niti za trenutek, če ni poskrbel za to, da je bila'prej odstranjena vsaka ne* varnost za katerokoli si bodi nesrečo; med drugim mora tudi zaviti zavoro.
Tej določbi nasprotni prestopek se kaznuje s 25 do 200 lirami.
Nesreča.
Voznik, ki beži, ko je nekoga povo« zil ali ki pusti nesrečneža brez pomo« či, mora plačati kazen 500 do 3000 lir ali pa prestati zapor do šestih mese« cev; lahko ga sodnik obsodi tudi na obe kazni. Voznik avtomobila izgubi patent najmanj za en mesec. Če se voznik ustavi, ko je koga povozil in pomaga ponesrečenemu, ga ne zadene preiskovalni zapor, ki je drugače predpisan po kaz. zakonu in kazni, ki jih določuje kaz. zakon, se lahko zni« žajo za eno tretjino.
Prehitra vožnja je prepovedana.
Voznik mora uravnati hitrost vož« nje z ozirom na vrsto voza, zavore in kakovosti ceste, tako da odstrani mo« rebitno nevarnost za ljudi in stvari ter vsako oviro za promet.
Počasna mora biti vožnja na cestnih ovinkih, v bližini križišč in razpotij, tam kjer je razvid slab in zakrit in kjer je cestni padec velik, v ponočnih urah, ob megli, v prahu, v obljudenem okolišu.
Voznik mora bolj počasi voziti in tudi se ustaviti, ko se sreča z drugimi vozniki, če se mu ljudje ne morejo izogniti in če se živina, ki se nahaja na cesti, pred vozom plaši.
Kdor se pregreši proti tem določ« barn, mora plačati 25 do 200 lir in če prehitro vozi ob megli, v prahu ali temi, pa 100 do 500 lir kazni.
Teža vozov.
Skupna teža voza in tovora ne sme presegati 50 kvintalov, če ima voz dve kolesi. 80 kvintalov. če je voz s štiri« mi kolesi in 100 kvintalov, če je voz na šestih kolesih.
Na dobro tlakovanih cestah sme skupna teža doseči 60, 100 in 120 kvin« takov (pri istem številu koles ko zgo« raj.)
Skupna teža avtomobilov in tovora ne sme pri istem številu koles ko pri vozovih presegati 60, 100 in 120 kvin« talov.
Oblastvo, kateremu je podrejeno nadzorstvo cest, sme dovoliti v poseb« nih slučajih višjo težo.
Vrste vozov.
Vozovi na vprego z živino se delijo v tele vrste:
a)	vozovi za prevažanje oseb;
b)	vozovi za prevažanje blaga;
c)	kmečki vozovi.
Lastniki vozov morajo pribiti na voz kovinasto ploščo, na kateri je zabeležena: vrsta voza, ime, priimek lastnika ali pa naziv tvrdke in naziv občine, v kateri lastnik prebiva.
Pri vozu na vprego mora biti na plošči zapisana tudi teža praznega voza in teža, ki jo voz prenese; pri vozovih s strojnim pogonom morata biti obe teži zapisani na posebni plošči.
Teži vozai mora overoviti pod nad« zorstvom prefekture županstvo obči« ne, v kateri lastnik biva. Za to mora lastnik plačati občini 2 liri.
Kdor bi te določbe ne vpošteval, mora plačati 25 do 100 lir kazni.
Lastnik voza, pri katerem se ugo« tovi, da tovor presega težo, ki je označena na plošči, mora plačati 25 do 200 lir kazni; isto kazen plača lastnik voza. ki je označen na plošči kot kmečki voz, če prevaža po javni cesti blago, ki se s kmečkim vozom ne sme prevažati po javni cesti.
Kmečki voz mora namreč služiti le kmečkemu posestvu in sme prevažati le stvari, ki so s kmečkim posestvom i v zvezi.	(Dalje.)
O letališčih.
Lastniki zemljišč, ki so bili oško« dovani po zgradbi letališč na vipav« skem, ajdovskem, šempaskem in hov« škem polju, so nas naprosili za ne« katera pojasnila, ki jih tu navajamo:
1.	Gradba letališč kakor tudi ureditev pravic prizadetih lastnikov na vipav« skem, šempaskem in bovškem polju, je izročena neposredno podtajništvu vojnega ministrstva v Rimu.
a) Zato se morajo prizadeti lastniki iz Vipave, Šempasa in Bovca obračati v svojih potrebah samo na podtajništvo vojnega ministerstva v Rimu. (Mini«
Trgovec z dežniki je bili ves obu« pan. Spomladi je bil naročil zalogo rjavih sončnikov. Prodal jih je od ce« le zaloge le pet. In to je sitna reč. Še bolj, če mora trgovec za nabavljeno zalogo poravnati menico. V obup pa te zažene, če stopi prijatelj v trg o vi« no in prosi 100 lir na posodo. Tako se je zgodilo.
»He, starina, daj mi sto lir. Jeseni vrnem!«
»Prijatelj, ti si blazen. Trgovina ni več moja. Vsi sončniki so mi ostali.«
»Daj mi sto lir in čez en teden bodo
stero della guerra, Sottosegretariato dell’areonautica, Roma);
b) samo z letališčem na ajdov« skem polju ima opravka goriška de« želna uprava, ki ima svoj sedež v pa« lači deželnega hipotečnega zavoda. Zato naj se prizadeti lastniki iz Aj« dovščine obračajo glede najemninskih pogodb, odškodnine in sploh v vseh zadevah, ki se tičejo letališč, na de« želno upravo v Gorici.
2.	Kaj je z letališči na bovškem in vipavskem polju?
V	uradnem listu (Gazzetta Ufficia« le) od 4. decembra 1928. št. 282 sta bila priobčena dva odloka vojnega mi« nistrstva. Oba odloka nosita datum 22. novembra 1928. in ukinjata dva odloka od 8. septembra 1928., s kate« rima je bila odrejena zgradba letališč na bovškem in vipavskem polju.
Na podlagi omenjenih dveh novih odlokov vojnega ministrstva bi mo« rali sklepati, da je zgradba letališč na bovškem in vipavskem polju ustav« ljena. Iz Bovca in Vipavskega pa nam poročajo, da se dela na zgradbi le« tališč kljub novim odlokom nadalju« jejo. Zaprosili smo za tozadevna po« jasnila pri goriški deželni upravi, ki je mnenja, da je bila zgradba letališč ! na bovškem in na vipavskem polju z novima odlokoma ustavljena. Friza« deti lastniki zemljišč v Bovcu in v Vi« pavi naj pismeno zaprosijo za pojas« nilo podtajništvo zrakoplovstva v Rimu, da bodo zanesljivo vedeli, ali je bila zgradba letališč v Bovcu in v Vipavi z novima odlokoma res uki« njena.
3.	Kaj bo z letošnjimi pridelki zem« ljišč, ki so jih morali lastniki odsto« piti za zgradbo letališč? Pridelki (tra< va. seno itd.) se bodo oddali v zakup.
4.	Kaj bo z odškodnino in kdaj bo izplačana?
Odškodnino za razlaščena zemljiš« ča na ajdovskem polju bo plačala go« riška deželna uprava, v drugih sluča« jih (Šempas, Bovec, Vipava) bo pla« čalo odškodnino vojno ministrstvo. Ni mogoče povedati točno, kdaj bo plačana odškodnina; upati pa je, da bo v kratkem plačana, ker je treba upoštevati težak gospodarski položaj prizadetih kmečkih gospodarjev.
5.	Kaj bo v slučajih, ko ni hotel gospodar priznati cenitve in je zahte« val višjo?
V	teh slučajih bo končno odškod« 1 nino določila sodnijska komisija.
Vsi sončniki razprodani. Kakšne bar« ve so?«
»Večinoma rjavi!«
»Zamenjaj vse druge barve za ri a« ve in daj mi denar.«
Prijatelj je denar res dobil. —
»Tista dama, ki je v četrtek dopol« dne trčila na Glavnem trgu ob neke« ga gospoda, naj čez osem dni pride na isti kraj, ker bo naprošena za glav« no vlogo pri nekem filmu. Da se spo« zna, naj nosi pod pazduho rjav sonč« nik kot ga je imela v četrtek.«
Ta oglas so objavili naslednje jutro
Ključ do slave In denarja.
vsi dnevniki. Spodaj v kotu pa je bilo: »Nova zaloga rjavih sončnikov v
trgovini ,Moda’«.------
Trgovec z dežniki je po dolgem ča* su še isti dopoldan prodal, rjav sonč; nik. Prav zares, prodal ga je! In prh šle so blondinke, črnolaske, modistke, delavke, poročene, deklice in vse so hotele sončnike; na prav rjave. Trg o* vec se je že spotil. Kupovalk je bilo pred durmi že celo morje. Še o pravem času je prišel prijatelj. Nič več nista vpraševala: »Želite, prosim.« Kar vsaki po en riav sončnik sta de* lila. Zunaj so pa hitele navdušene ku; povallke s ključem do' slave — pod pazduho domov. Ob sedmih zvečer je
bila vsa zaloga razprodana.-------
»Pa kako, vraga, si to naredil?« »Pozneje o tem. Mi lahko posodiš do ponedeljka ... ?«
PISMA IZ TUJINE.
Couillet, Belgija. — V tukajšnjem premogokopu nas je precej domačih nov. Z veseljem smo že pred časom čuli glas, da bo pričel zopet izhajati slovenski časopis. Še z večjim vese; ljem smo pa prejeli prvi številki »No; vega lista«. — Nam, bednim izseljen« cem, se godi še razmeroma dobro. Iz« ročamo pozdrave vsem v domovini. Če bo g. urednik dovolil, se bomo pa še oglasili. — (Seveda bom dovolil! Urednik.) — Kos Pavel, Nemški Rut: Urban Drole, Nemški Rut; Franc Torkar, Kal pri Stržiščih; Luka Gatej, Kal pri Stržiščih ; Angel Torkar, Kal pri Stržiščih; Mihael Bevčar, Bevčarji pri Kanalu; Ciril Mavri, Gorje pri Cerknem; Anton Flander, Orehek pri Cerknem; Matevž Skok, Gorenja Tri; busa: Ivan Bizj ak, Kal pri Stržiščih ; Jožef Bevk, Cerkno.
Zagreb. — Po tako dolgem času, ko ni bilo nobenega glasu iz domačije, smo se tudi tu prav razveselili »No; vega lista«. — Pišete o hudi zimi. Tu; di tu smo jo občutili — zlasti vrtna.r« ji. Dosti Goričanov je namreč tu, ki se baviio z vrtnarstvom. Te in pa Bol; gare v tej stroki najbolj cenijo. — Že; limo, da bi »Novi list« objel vse do* mačine, ki so se razkropili po širnem svetu za kruhom.
Argentina. — Žalostne novice nri« bajajo od tam doli. Zaslužek je slab delo ie trdo. Na prvo postno nedeljo je bil tam ubit Anton Fatur ; Belka* tov iz Bače pri Knežaku. Pri plesu v neki gostilni so se fantje sprli in neki Ivančič je Faturja tako nesrečno za* bodel, da je ta izkrvavel v desetih minutah. Škoda fanta! Nesrečna tu* j ina!
Ti bom eno povedal !
Grof Karenski, ruski poslanik v Pa; rižu, se je nekdaj ponoči vračal do* mov. V neki ozki ulici se neznan člo* vek precej močno zadene obenj. Ne* znanec izgine nato brez besede. Grofu se vse to zdi sumljivo. Spomni se, da bi neznanec utegnil biti kak žepni tat. Hitro pregleda vse žepe in ugotovi, da
mu manjka žepna ura. Ubere jo za neznancem, ga dohiti in mu po krat* kem pretepu vzame uro. Nato gre mirno domov. Doma pove svoji ženi, kaj se mu je zgodilo. Žena pa mu v odgovor pokaže uro, ki jo je zjutraj pozabil doma.
Inaudi, znameniti računar, se je vo* zil iz Pariza v Nico. Brzi vlak je hitel mimo pašnika, kjer se je pasla čreda ovac. »17, 38, 69, 123, 178,« je štel Inaudi. Njegov prijatelj, ki je to sli* šal, se je začudil in vprašal, kako mo* rc tako hitro določiti število ovac. »Zelo enostavno,« odvrne Inaudi, »saj je treba prešteti samo noge in dobi j e* no število deliti s štirimi.«
Nerodnež pride k slavnemu slikar* ju, ki mu pokaže svoja dela. Ob sliki neke ženske vzklikne: »Moj Bog, ka* ko je grda! Le kako morete slikati ta* ko grde ženske?« — »To je moja se* stra,« pravi slikar smehljaje se. — »Ah oprostite « hoče neroda popraviti, »saj bi si bil lahko mislil, ker vam je čisto podobna.«
V stanovanje M. Twain a so nekoč vdrli vlomilci in odnesli vso zlatnino in srebrnino. Radi tega je Twain na* slednji dan nabil na vrata sledeči raz* glas: »Koristno opozorilo za bodoče vlomilce. Danes sem vse zlato in sre* brno orodje dal zamenjati z navadnim iz svetle kovine. Vse to najdete v des« nem kotu prve sobe v pritličju. Poleg orodja je košara, v kateri spijo štiri mlade mačke. Ako potrebujete koša* ro, jo lahko vzamete. Mucke pa prej položite na preprogo, toda na lahno, da se ne zbudijo. Ronota ni treba de* lati, ker slabo spim. Obujte gumijaste copate, ki so pri stojalu za dežnike. Ko boste odšli, zaprite dobro vrata, da ne bo prepiha «
* * *
Med pesniki. Neki francoski pesnik je pisal svojemu tovarišu : »Dragi pri* i afeli ! Povabi ien sem k družini M na večerjo. Ali mi lahko posodiš svo* jo obleko, Če i o imaš?« — Tovariš mu je odgovoril : »Prav ra d, toda po* šlii mi prej svoje hlače, da ti jo bom lahko prinesel.«
Zahvala
Podpisani se zahvaljujem zavaro* vallnici »Assicurazioni Generali« v Trstu, da mi je požarno škodo na mojem poslopju dobro cenila in v re* du izplačala.
Priporočam toplo vsakomur to za* varcvalnico, katere zastopnik je g. Anton Žele v Št. Petru na Krasu.
Matej Zafred
lesni trgovec, Št. Peter na Krisu.
KATERA DRUŽINA bi vzela k sebi 8 let staro deklico, ki je že vajena hišnega dela. Naslov: Poduprava »Novega lista«, Trst, via Valdirivo 19/3.
ŠOLA ZA KROJENJE, šivanje, vezenje mode, cvetice. Donda, Trst, Lavatoio 5. O tv o« ritev tečajev.
CEMENT prima »Udine« ali »Isonzo«, ce* menine cevi in dimnike, štedilnike, mreže za ograje, traverze,in razno železnino priporoča trgovina Repič v Ajdovščini.
ŠKROPILNICE najnovejšega sistema, žve= plalnike, mehe, razpršilnike, kotle itd. dobite po najnižjih cenah pri Lebanu Alojziju, Go« rica, via Morelli 15. Sprejema tudi vsa toza« devna popravila.
HAREJ, manifaktura in krojačnica v Dom« bergli, ima v trgovini veliko izbero poletnega j blaga za moške in ženske. Prodaja tudi klo« buke in kape po zelo zmernih cenah. Priporo; ča se za obilen obisk.
MLEKARSKE STROJE, nemški fabrikat, ima na prodaj Mlekarska zadruga v Trnovem ' (Torrenova — Camaro), in sicer: Posnemal; j nik 80 litrov na uro 360 L, posnemalnik 160 j litrov na uro 460 L, 30 literska pinja (Sturz; buttermaschine) za 240 lir.
KRONE, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. Moderna zlatarna, Corso Verdi 13 (Gorica, nasproti novemu Ze; lenjadnemu trgu).
PEKOVSKI POMOČNIK išče službe. Na; slov pri upravi.
j PIRJEVEC JOŽEF iz Orleka pri Sežani št.
36 proda po zelo nizki ceni hišo, hlev za pc; 1 tcro glav živine ter zemljišča in pašnike. Kup; j na cena po dogovoru.
J 10 DELAVCEV se sprejme v delo v Šta; ! njelu na Krasu. Zaslužek dnevno 22—25 lir. I Pojasnila daje Jakomin.
j KRIŽEV POT NA PRODAJ! Ker si na; i bavi stolnica nov križev pot, stavi prejšnjega j na prodaj, in sicer po 180.— L za vsako sliko ; z okvirjem vred. Slike so delo Goričana Pa; roli, velikost z okvirjem 68X82 cm, okvirji pozlačeni in lepo izdelani. Ponudbe na upra; vo stolnice, Gorizia, Via Duomo 7/II.
ČEBELARJI! Mnogim čebelarjem so pozimi pomrle Čebele in bi si jih radi kupili. Kdor jih ima na prodaj, naj to oglasi v »Novem listu« med »Malimi oglasi«, ki so zelo uspešni.
HLAPCA, ki se razume na vsa kmečka dela, sprejmem takoj na večje posestvo. Ponudbe na upravo »Novega lista«!
GOSTILNO, dobro idočo na zelo dobrem kraju oddam v najem. Naslov pri upravi lista.
KARBIDNO napeljavo za luč v dobrem stanju, kupim. Jurca, Postojna 211.
TRGOVSKI POMOČNIK, vešč slovenske« ga, italijanskega in nemškega jezika, išče služ« be v trgovini z mešanim blagom. Naslov pri upravništvu »Novega lista«.
AVTO O M. v dobrem stanju prodam radi selitve. Gorica, via C. Favetti 17.
PODPISANO OSKRBNIŠTVO ima na raz« polago vedno sveža jajca od čistokrvnih belih italijanskih kokoši (Livornese bianca). Oskrb« ništvo bar. Teuffenbacha, Vipolže pri Gorici.
POHIŠTVO nudi širom naše dežele znana industrija pohištva, Štefan Gomišček, Solkan | 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa j po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
Prihodnja številka »Družine«, ki bo izšla okrog 10. maja, bo imela tudi KROJNO PRILOGO!
llllllllllllllllllllllllIlIllIllIllillllllllllllllllM
Za umnega gospodarja.
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja 5. maja, Cepič.
Ponedeljek 6. maja, Krmin, Kan« fanar.
Torek 7. maja, Pazin.
Sreda 8. maja. Podgrad.
Četrtek 9. maja, Gorica.
Petek 10. maja, Ajdovščina, Št. Pe« ter, Škofije.
Poraba umetnih gnojil v Italiji.
Leta 1928. je bila v Italiji porabi j e« na sledeča količina umetnih gnojil:
Superfosfata 13,120.000 kvintalov (v
1.	1927 kvintalov 12,180.000, v 1. 1926 pa 15.400.000); tomaževe žlindre kalijeve soli žvepl. amonijaka amonijevega nitrata apnenega nitrata čilskega solitra
V	kratkem pride v promet neko no« vo umetno gnojilo, ki bo vsebovalo 50% fosforne kisline in 20% dušika.
Izvoz vina iz Italije.
V	zadnjih treh letih so bile izvoze« ne iz Italije naslednje količine alko« bolnih pijač:
1,000.000 kv.
580.000	kv. 1,070.000 kv.
170.000	kv.
123.000	kv.
580.000	kv.
	1928	1927	1926
marsala	hi 11.276	11.913	14.173
vermut	hi 112.624	106.975	83.804
peneča vina	hi 3.692	3.138	3.724
navadno vino	hi 762.490	881.216	912.561
skupaj hi' 890.082		1,003.242	1,014.262
Iz zgornjih številk je razvidno, da pada izvoz navadnega vina in marša» le, dočim raste izvoz vermuta.
-	w>%•
Tržni pregled.
Žita in moke: Zaloge pšenice v iz« voznih državah so tako velike, da jih ne bo mogoče izčrpati do nove žetve; zato je v splošnem svetovni trg s pše« nico, najvažnejšim krušnim žitom, precej mrtev.
V Italiji je prišel dež še pravočasno in rešil bodočo žetev. Stanje posevov je zadovoljivo. Na italijanskih trgih so sledeče cene za 100 kg:
pšenica mehka pšenica trda (za stenine rž
koruza
ječmen
oves
fižol
moka št. 1 moka št. 0 moka št. 00 moka koruzna
lir 132—137
lir
lir
140—150 102—107 lir 102—105 lir 120—125 112—115 240—260 175 190 200
115—120
lir
lir
lir
lir
lir
lir
Iz Jugoslavije ni danes kljub lanski dobri letini skoraj nobenega izvoza pšenice in koruze, ker so cene pre« visoke. (Nadaljevanje na 14. strani.)
5 PANJEV čebel proda Pavel Žiberna, Štorje p. Sežana.
Odlikovani Zobozdravniški Ambulatori)
M. BREZIGAR
sprejema
v GORICI
na TRAVNIKU 17/1.
Čebelarska zadruga ti Borici
r. z. z orn. zav. vabi vse člane na svoj
redni občni zbor,
ki se bo vršili dne 20. maja 1929. ob 9. uri predp. v prostorih nekdanje kmet. šole v Gorici v via Trieste, s sledečim
dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika zad. obč. zbora.
2.	Odobritev bilance za leto 1928.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Odbor.
Opozarja se, da se bo pol ure po napove« danem obč. zboru vršil drugi, ki bo sklepčen ob vsakem številu vdeležencev.
Opozarjamo vise čebelarje, da bo po zborovanju imel društveni pred« sodnik čebelarsko predavanje. Ker čebelarji dobro poznajo njegova iz« va jan j a iz čeb. stroke, je upati, da se udje zbora vdeleže v obilnem številu.
t>x«x»x»x«x«x*x<xtx*x»xt2s>x*xti
5	ZDRAVNIK
* Dr. firesic Adalberto
sin
sprejema vedno v svojem
ambulo toriju na
Piazza Vittoria 14/1 - Gorica ^	nad lekarno Cristofoletti.	Ù
^♦xoi>xor»x*x»xt:K>x*x*x»x*xou
Darilo n birmance
kupite najcenejše pri JAKOBU ŠULIGOJ,
Odhajajoč iz Gorice se iskre« no zahvaljujem vsem prijate« Ijem in znancem in vsi zvesti klijenteli za prijaznost in naklo« njenost in kličem vsem skupaj zbogom in dobro srečo.
DR. LOJZE KRAIGHER, zobozdravnik.
V Gorici, 28. aprila 1929.
ODDAM trafiko eventualno , trgovino jest« vin s stanovanjem po zelo ugodnih pogojih. Gorica, via Faveti 17.
Vsemogočni je poklical danes zjuutraj ob 8. uri v boljše življenje našo predrago nepozabno
Justo Čebokli,
soproga občinskega tajnika,
v 27. letu življenja. Njena lepa duša je odplavala k Bogu, telo oddamo materi zemlji v sredo pop. ob 4h.
Kred 30. aprila 1929.
Žalujoči soprog s hčerkico in vsi ostali sorodniki.
Brez posebnega obvestila.___________
VABILO
na
redni občni zbor
Kmečke posojilnice v Komnu, v. z. z o. j., ki sc bo vršil na Kristusov vnebohod, dne 9. maja 1.1. ob 4. uri pop. v župnišču v Komnu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1928.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
V smislu zadružnih pravil se bo vršil občni zbor pol ure pozneje z istim dnevnim redom ob vsaki vdeležbi članov, če se jih ne zbere ob določeni uri zadostno število.
Komen, dne 29. aprila 1929.
K obilni vdeležbi vabi
Načelstvo.
Zahvala
Tem potom se javno zahvaljujeva cenjeni zavarovalnici LA FONDIA« RIA kakor tudi njenemu glavnemu zastopniku g. Dragotinu Starcu iz Bar« kovelj. za takojšnje izplačilo požarne odškodnine.
Svetujeva vsem posestnikom, da se zavarujejo le pri tej splošno znani domači družbi.
Jakomin Josip in Karl Bonini 23.
POSOJILNICA IN HRANILNICA NA OPČINAH
vp. zadruga z neomejenim jamstvom sklicuje
za dne 12. maja t. 1. svoj
redni občni zbor
ob drugi uri pop. v prostorih Kon« sumnega in Posojilnega društva na Opčinah.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobren j e let. računov za 1. 1928.
3.	Sprememba zadružnih pravil.
4.	Nadomestne volitve.
5.	Odobrenje pristopa k Centralni Federaciji.
6.	Slučajnosti.
Načelstvo.
OPOMBA. — Če ni ob določeni uri zado« stna udeležba članov, se vrši drugi občni zbor pol ure pozneje, ki sklepa pravno ve« ljavno glasom člena 35. zadružnih pravil ne oziraje se na število navzočih.
%
Semena in rastline
najrazličnejših vrst
M. German
cvetličar
Trsi - Via Roma 3
Telefon štev. 50—47, 75— 87
Na zahtevo pošljem brezplačno splošni katalog (cenik) za L 1929.
Tvornica tehtnic, uteži in mer
Giuseppe Fiorone i C.o
Tf*ST Via Vidali 9, tel. 84 «03
z veliko izbero uteži, mer in tehtnic oblastveno odobrenih iz domačih in inozemskih tvornic.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteže na razpolago brezplačno.
Gospodinja, ki hoče prihraniti, mora kupovati pri
ALL* ECONOMIA FAMIGLIARE
TRST - Piazza Ponterosso 5
Tam bo našla prav gotovo zelo ugodne cene, in sicer:
Mussola za obleko . . . . od L 1.90 naprej
Flavina		„	„ 2.90	
Parkali zajamčenih barv . .	„	„ 3.75	„
Bombaževina bela, težka			
80 cm			„ 2.90	„
Platno Madonna		„	„ 2.20	„
„	„	150 cm. . .		„ 4.50	
Zefir za srajce		„	» 1.80	
Povoji otroški 		„	* 1.30	„
Otroške majice		„	„ 1.50	„
Moške maje		„	„ 3.90	„
Nogavice moške		„	» 1.30	
„	ženske 			„ 1.90	
„	jeklena žica . . .		„ 4.50	
„	otroške 			„ 1-59	
Musola volnena			„ 8.90	
Moške srajce			„10.-	
Rigadin za srajce in vrhne			
obleke		„	„ 2.90	
Rigadin dvojna širokost. .		„ 3.90	n
Saten črni dvojna širokost		„ 3.90	
„ barvani			„ 2.20	
Obrlsače lanene za meter .	”	„ 2.90	
Velikanska izbera Žide in drugega blaga za površnike, rute, blago za spodnje hlače i. t. d.
Preglejte cene in prepričajte se! !
ACQUA DELL’ ALABARDA naj« boljše sredstvo proti izpadanju las in za čistost glave. Lekarna Castellano« vich, lastnik F. Bolaffio — Trst, Via dei Giuliani 42 (Sv. Jakob).
LLOyD LATINO
IN
SOC, GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPORE Agencija Gorizia, Corso Vitt. Em. 5.
Hitre vožnje v Južno Ameriko Odhodi iz Genove
9. maja 1929 s parobrodom
MENDOZA
v Rio Janeiro in Santos	L 1800
v Montevideo in Buenos Aires L 1850 19. ma ja 1929 s parobrodom
FLORIDA
v Rilo Janeiro in Santos	L 2100
v Montevideo in Buenos Aires L 2150
Vožnja traja v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni, Montevideo 18 in Bue« nos Aires 19 dni.
Zobozdravnik
dr. Robert Hlaualy
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23 - II.
Ob sredah in sobotah ordinira
v POSTOJNI
Gostilna „AUe Corriere'1
v Trstu via Romagna N. 4 (tih Caffè Fabris)
Domača kuhinja. Izborno vipavsko in istrsko vino ter kraški teran. Postajališče korjer in shajališče ljudi z dežele.
Uljudno se priporočata
ŠTRANCAR in PERIC
r***?,;;*: :+%■:	V V	V •>: ,• ><5
Posor I
Pozori
Dragi kmetovalci I
Vaše pridelke, sad vašega truda in znoja vam pogosto uničuje toča.-
Zavarujte jih torej pri
Katoliški zavarovalni družbi
„LA CATTOLICA"
Nizke pristojbine.	Ugodni pogoji.
Najnižja čista pristojbina za žito znaša 2,50, najvišja 5.65. — Plačljiva tudi po žetvi.
Zavaruje stavbe in premičnine proti požaru; proti toči; tudi grozdje. Zavarovanje za življenje in na doživetje.
Generalno zastopništvo TRST « San Nicolò 11 Zastopstvo v Tomaju V. in M. Sonc.
Živina: Sodeč po zadnjih trgih, se je cena živini precej popravila in je dosegla v splošnem 3.50 do 4.50 L za kg žive teže.
Teleta so po L 4.75 do 5.50 za kg žive teže. Mladi presidi (to je šest« do osem tedenski), so v ceni padli. Na zadnjem sežanskem sejmu (22. aprila) se je dobilo že za 80 do 120 lir par, zadnji semenj v Gorici (25. aprila) se je otvoril s cenami od 100 do 130 lir za glavo, potem pa je cena precej padla.
Krma: Pridelek pomladanske krme je pičel, do prve košnje sena pa je še daleč. To se tudi pozna na trgu, kjer stane seno 60—65 lir za kvintah sla« ma pa 20—25 lir. Tudi po deželi se ne dobi seno izpod 50 lir za kvintah Otrobi so po 82—86 lir, sezamove tro« pine po 100—102 lir, orehove pa po 108—110 lir.
Vino: Huda zima je v mnogih kra« jih zelo škodovala vinski trti. Raz« pokale in posušile so se predvsem sta« rejše trte, ponekod, n. pr. na Triden« tinskem, tudi mlajše. Pri nas so naj« bolj trpeli latniki pred hišami.
Iz tega bi lahko sklepali na pičel pridelek bodoče vinske letine, in zato se je v zadnjem času dvignila cena vsemu dobremu vinu.
Pri nas so danes sledeče cene:
Vipavsko vino v splošnem od 2.30 do 2.60 lir za liter;
briška rebula od 2.40 do 2.70 lir za liter;
istrsko vino od 1.70 do 2.20 lir za liter;
kraški teran od 3.80 do 4.20 lir za liter in še črez.
Mleko in mlečni izdelki imajo bolj šibko ceno, kar je vedno na pomlad in kar traja potem navadno do konca junija.
Cena mleka je v Trstu po 1.40 do 1.50, v Gorici 1.10 L, po deželi od —.60 do 1.— L liter. Tolminsko čajno maslo prodajajo na drobno po 17.60 do 19.20; v mlekarnah stane 14—15 lir. V notranjosti Italije stane maslo 12 do 15.75 L. Domači sir je na drob« no po 8—10 L za kg.
Modra galica, žveplo. Radi podra« žitve in poznejšega padca cene bakru se je od zadnjega tržnega poročila sem (1. št. »Novega lista«,) modra ga« lica dvignila na 320 lir franko tvor« niča, potem pa zopet padla na 260 do 270 lir, tako da bi bila pri nas upravi« cena cena na drobno 2.80 do 3 lire za kilogram.
Žveplo je obdržalo dosedanjo ceno, to je 100 do 110 lir za kvintah
Od umetnih gnojil pride sedaj v po« štev le še čilski soliter, deloma apneni nitrat, ki staneta 105 do 110 lir kvin« tal.
Zelenjave je na trgih obilo. Špinača je na debelo po 80. radie po 60 sto« tink, solata po 1 do 1.50 liro, šparglji po 4 do 4.20 lir za kg.
Črešnje. Na trgu jih sicer še ni in pridejo komaj za kake 3 tedne, a ino« zemstvo se že zanima za to naše' prvo sadje in cena bo vsaj tako visoka, ko lansko leto.
Vprašanja in ndgovori.
Vprašanje št. 22: Lepo hruškovo drevo mi je skozi leta redno in obilo rodilo, sedaj pa ne rodi že skozi dve leti nič, ker se mu takoj po cvetju po» sušijo zarodki in večina rodnega lesa. Kako odpomoči?
Odgovor: To se lahko zgodi iz dveh razlogov, in sicer:
a)	Mogoče je drevo napadeno od ži» valskih škodljivcev. V tem slučaju bi bilo treba drevo poškropiti z mešanico svinčenega arzenata in modre galice. Najprej raztopimo v 50 litrih vode pol kg modre galice in enako količino ap» na, potem pa dodamo še % kg svinče» nega arzenata. Na ta način bomo uni» čili na drevesu vse škodljivce živalske» ga in glivičnega izvora.
b)	Lahko pa je drevo izčrpalo zem» Ijo, predvsem na kaliju in fosforni ki» slini. V tem slučaju morate pognojiti drevesu z 2 kg superfosfata in 1 ‘kg ka» lijeve soli. Najprej prekopljite zemljo , na meter širokem kolobarju pod kapjo drevesne krone ped na globoko, nato < raztrosite umetno gnojilo in ga po» j ravnajte z grabljami.
Če boste drevo poškropil in mu j pognojil, potem bo gotovo rodilo. Radi bi videli kos posušenega rodnega lesa. j
Vprašanje št. 23: Ali je zdravo da» j jati mladim pujskom posneto mleko in v koliki množini.	j
Odgovor: Posnetemu mleku morate pujske priučiti, in sicer tako, da jim ga' date prvi dan en kozarec, potem pol» * drugi itd. Posneto mleko (s posnemal» nikom posneto) je zdravo za vsako ži» I val.	\
Vprašanje št. 24: Kako naj iščem ! dovoljenje, da obiščem sorodnike v inozemstvu?
Odgovor: Morate iti na županstvo in \ vprašati za potni list, druge poti ne po» S znamo.	j
Odgovor na vprašanje štev. 25.
»Relazione dell’on. Mussolini alla Camera dei deputati« ni nikak govor, ampak pisano poročilo, ki ga predlo» žijo navadno ministri k vsakemu no» vemu zakonskemu načrtu. Poročilo je bilo seve namenjeno novi zbornici.
Listnice uprave.
Dne 25. aprila je nekdo plačal na poštnem uradu Podmelec 12.30 lir za »Novi list«, izpolnil pa poštno polož» nico kot je bil vzorec v 3. št. »Novega lista«. Naj javi po dopisnici svoje ime.
L. V. 9: Prejeli Vaš dopis, v kate» rem pa ni bilo duha o 15 lirah, zato nismo stavili v loterijo željenih dveh številk, na katere ne bi tudi ničesar dobili, kot se lahko prepričate iz lote» rijskih številk, ki so javljene na zad» nji strani lista. Uprava si ne more na noben način nakladati bremena, da bi stavila v loterijo za druge.
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici Riva Piazzutta št. 18.
^obozdravniški
amtoualatorif
TRST - - Via delle Selle Fontane 6.
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovensko. — Delo zajamčeno ! — Odprto od 9-13 in od 15-19. Ob nedeljah od 10—12.
Pohištvo
Najboljše kakovosti !
Nekatere naše cene:
Poročna soba,	bukova masivna	L.	1.400.—
„	„	jesenova .	.	.	„	1.600,—
„	„	luksuzna .	.	.	„	2.200,—
„	„	polna vrata	.	.	„	2.500.—
Vedno posebno ugodne prilike. Pošiljam tudi na ..	deželo.
TURK, Trst, via Battisti 12
9 AA Jk A A À AAA AA AAAI
Pisalne stroje - z italijansko, slovensko in nemško pisavo kakor tudi kontrolne blagajne
vse po slučajnostnih niških cenah prodaja
Miiller, Trst, via Ireneo della Croce 6 prt.
Tel. št. 82 - 96
Skrbne gospodinje in krčmarice!
Velikanska znižanja! Po naravnost smešnih cenah razprodajamo razno» vrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine.
* Trst, via Carducci 3 (nasproti bivše vojašnice.)
četrtek
Zobozdravnik
OPČINE
restavracija Simonič
nedelja od 9.[do 12. ure in pol.
LAMU TRIESTE, CORSO GARIBALDI 19
Rezila za britje iz
LAMA TRIESTE.IS
čki za striženje lir 17, brilni strojčki od 190 L naprej. Prvovrstni*cepilni noži, škarje, srpi pile za žage, najrazličnejše obrt-Posebnosti : ..SOLINGEN". nijsko orodje. Največja garancija in zelo nizke cene !
LAMA TRIESTE, CORSO GARIBALDI 19
0ARANTITA
Zdravnik
<	~ •	► f POVH ALOJZIJ
4 dr. JOSIP POTRATA ► j X
►
•
4
4
4
i
4
sprejema
10 - 13 in od 15 ■
16 ure
v GOBICI Via delle Monache štev. 1 nad lekarno Pontoni
►
►
>
►
►
: i % t
t
z z % z
URAR in ZLATAR, TRST, Piazza Garibaldi 2, I. nadstr. Največja in naj priporočljivejša o—o delavnica v Trstu o—o
Kupuje krone in zlato Darila za birmo
-	.	m uiimu .
J Cene in blago brez konkurence! ~
Avtomobilna mehanična šola, državni patent zajamčen. Vedno odprti tečaji.
H
9
9
0
3
«4
l
01
•4
Imbriani 14
Velike zaloge moške obleke
..'A L L E G RUNIH FABBRICHE"
TRST - Corso Garibaldi št. IO - Telet. 79-35
Največja izbera gotovih moških oblek iz dobrega blaga po lir 98. — , 100.—, 125.—, 155.—.
Enaka obleka boljša in luksuzna, iz blaga extra 180. -, 210.—, 260,— lir.
Bogata izbera površnikov in Trench Coats za moške po lir 110. -, 145.—, 190.—, 225.—. Velikanska zaloga športnih in mornariških, obleke posebno pa oblekce za birmance in šolarje od lir 27—, 35.-, 50.-, 72.—, 90.-, 110 -, itd. itd.
Posamezne jope vseh velikosti in dobrote po «lir 48.—, 75.—, 90.—, 110.—, 150.— i t.d.
Posamezne hlače vseh tipov in vrst po lir 48.—, 60.—, 75.—, 95.—, itd.
Poseben oddelek volnenega blaga za obleke in površnike za naročila po meri z jamstvom dela, izvršenega v lastni krojačnlcl 1. vrste. Največja vljudnost, točnost In poštenost.
Valuta — tuji denar.
Dne 1. maja si daj. ali dobil za:
1 dolar 1 angl. funt 100 dinarjev 100 šilingov (avstr.) 100 čeških kron 100 nemških mark 100 švic. frankov 100 franc, frankov 100 beig. frankov Beneške obveznice
niče »Consolidato« 80.20.
19.05 lir 92.63 lir 33.55 lir
268.25	lir 56.51 lir
452.25	lir
367.50	lir 74.62 lir
265.50	lir 74.—; obvez*
Loterijske številke.
dne 27. aprila 1929:
Bari	11,	20,	24,	16,	21
Florenca	6,	41,	63,	3,	36
Milan	17,	20,	84.	80.	69
Neapelj	64,	16,	85,	50,	81
Palermo	13,	72,	42,	7,	41
Rim	68,	66,	44,	52,	34
Turin	31,	75,	49,	13.	47
Benetke	35,	74,	42,	64,	7
NOVI list
1929 CLto/iUt Vi " J)
070(450.36=163 6
g *
g
019610437.6
V	vsakem iakem slučaju dajte vašim otrokom ČOKOLADNI BONBON AR RIB A PROTI GLISTAH, ki tak:;; :n gotovo
uniči vse (jliste.
V	zelenih zav..kih po L. 1,— Prodaja sc v vseh lekarnah.
ORRiSA
ČOKOlčDiil BONBON PROTI GLISTAM
Ljudska posojilnica v Št. Vidu pri Vipavi bo imela svoj
i1© si o E obesil
dne 12. maja 1929 ob pol štirih popoldne v sv o« jem uradnem prostoru v župnišču s sledečim dnevnim redom:
1.	Odobrcnjc zapisnika zadnjega obe. zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Čitanje revizijskega poročila.
4.	Odobren j e računskega zaključka za 1. 1928.
5.	Slučajnosti.	Načelstvo.
<m*
ZDRAVNIK
Ur. EMILIO OSE SIC I
oče
;>i se je preselil s svojim ambu-’ latorijem na Piazza Vittoria 5 nasproti lekarni Cristofoletti.
0
%
%
È
Josip Kerševani, Gorica
Plaisrassa Cavour štev. 9
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov goriirnenovanih predmetov.
Hflehamčna delavnica
Gorica - Piazza Cavour štev 5
t'W* SSerssKlxics „Lampo*
Telefon št. 415,-Brzojavi : KERSEVAN1, GORIZIA. CICLI E MACCHINE
iSè^e«yi?EZÌB8iaS86i6ie6ìaB)8BBSiaSSg«iS@aiS9BìS
P Tvrdka Teod. Hribar - Gorica §
||	CORSO G. VERDI št. 32
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh g|. vrst posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in
platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. » dS Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse Sjj potrebno za popolno opremo nevest. fj BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE.
Odlikovana tovarna
Anton Rrešeolc, Oorlca
via Carducci št. 14
Največja zaloga pohištva na Goriškem. — Velikanska izbera posteljnjakov od 100 L naprej.	Cene zelo zmerne!
Solidna in skrbna izdelava.
LASTNA DELAVNICA
v Via Carlo Favetti št. 1 (prej via Vetturini št. 1)
Orgle v Batah
postavila tovarna Iv. Kacin leta 1928.
IVIN KACIN
tovarna harmonijev tj 1 asovirjev - orgel
na električni obrat
Gorica - P. Tomaseo 29
Harmonij od 750.— lir naprej
Pianino od 3700.—
Orgle nov mehanični sistem po 2.000.— lir od registra.
Tovarna izdeluje tudi oltarje, prižnice i.t. d.
Plačilo Uidi na obroke.