t*- J? d 9 V' 'tw « Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 old po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr za pol leta 2 gold pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr ěetrt leta 1 gold.; pošiljanei * " i •v4 ; T.--.. .v * 4 ; r v v» ' Ž't .i V * ' V * H V îv I - • •tT' » J » ' 1 1 VÍ* i •l rf' Lj ubij ani sredo marcija 1880. O b s e g : Zopet klic na pomoč stradaj očim bratom na Goriškem ! Vzéba sadnega drevja. Kako in kedaj postane naše ljubljansko močvirje popolnem rodovitna zemlja? 0 kupčiji sè semeni. (Kon.) Gospodarske novice. — Yaž- nost vode za rastlinsko življenje. (Dalje.) 47. odborová skupščina Matice Slovenske v Ljubljani 18. sveč. Doneski k slovanski mitologiji. Slovensko književstvo. Mnogovretne novice. Naši dopisi. Novicar. Zopet klic bratom na pomoc stradajocim Gospodarske stvari na Goriškem ! Jt__ „Ob spodnji Soči, na Krasu, v Brdih in na nekaterih stranéh tržiške rovani in goriške okolice je prebi-valstvo naj huje zadeto in hira zdaj v največi revščini. Najpotrebniši med siromaki so pač kmalu porabili revne ostanke, katere je bilo še moč odtrgati razljutenim elementom. Usmiljenje sosedov jim je brzo prihitelo na pomoč in visokodušne rodbine, občinski zastopi, milo- Vzéba sadnega drevja. Poslal dr. M.Godec, pomorski zdravnik, iz íámirne. Predragi rojaki! Hudi in stanovitni mraz, kateri se je uže decembra meseca lani začel malo ne po vsi Evropi in je dosegel 15—22 stopinj R., provzročil je — " r — j " ----* > t?*™ » jv tudi sadnemu drevju mnogo kvare, kakoršne ni bilo vi- srčni ? duhovniki so si prizadevali in si še prizadevajo oživljati in vrejati vzajemno se krčijo od dne do dne pripomočki malega atevila možnih, tako raste na drugi strani beda in lakota in njima se neusmiljeno^ pridružuje najostrejša zima ter Vidimo drevesa, ki imajo dobrodelnost. Toda, kakor pre- a na lés deti od leta íveblu in na vejah razpókano skorjo jim je tudi mnogokrat razprán do stržéna da poke merijo od zunaj na širino ali i Q cm., in ta polni mero nesreće. Člověk bi se razjokal, ko si živo predoči silne stiske mnozih družin in groza ga mora pretresti zreČega v žalostné prizore obupa. Kdor ponudi dobrodelno roko onim nesrečnim, katerim je vse pošlo, česar treba za življenje, odlikuje se v službi človečanstva. Rešiti nesrečne brate bolezni obupa, smrti, ni samo sladko delo, ampak je tudi sveta dolžnost vsakemu, kdor more. In ta plemeniti čut je združil znamenito število človekoljubov v zbor, pri katerem so se po resnem i razpóka, nastala po mrazi, vidna je pri mnogih drevesih od kórena do vrhá. Ker je po novem letu tu in tam nastopilo milejše vřeme, zaprle so se rane in póke na drevji, to je, vzbližali so se narazen déti deli drug dru-gemu toliko, da pogostem ni najti poškodovanega města. Al vendar se skorja ni zarastla, in če nastopi zopet mraz, bode se z nova odpírala in sicer tem bolj, koiikor bolj bode upadala toplota. Res je ? da nam pozimi ni moči vršiti operacij na in da nam posvetovanji dogovorili, kako naglo in izdatno pomagati revežem, kajti tudi državna pomoč nikakor ne zadostuje pravi potrebi." takem drevji, kateremu je treba céliti rane je za to čakati gorkejše spomladi, ko se zopet vzbuja življenje v prirodi, a vendar nam je nálog, da várujemo Tako se glasi bistvo klica, s katerim omenjeni od bor, kateri se jev G senega grofa J. K. C pisom od 12 vanja prosi drevje hujše škode. Zdaj se je zvlasti bati, da tudi po sicer neznatnih razpokah ne prihaje vlažnost dêblu v osredje in bi to koiikor toliko bolj odpiralo razpoklino, ako pride zopet mraz. Ako prihaje vlažnost deblu v ___ osredje od dežja ali snegá, začenja dèblo gnjiti, in taka ustanovil in si z do- gnjiloba , Če tudi počasi, vniči drevó, ker se potem ne pod pokroviteljstvom preuzvi svečana tudi vredništvo „Novic" sodelo- more braniti viharju, teži snega itd. „Novice" rade stopijo v koló dobrodelno in ta klic tudi v svojem listu pošljejo po svetu, nade- Vsakemu umnému sadjerejcu bodi sedaj skrb ) jajoč se da usmiljenih src. njeni poziv s sledečimi besedami blago za obleko Sklep se pa ome da na tanko preišče drevje, ima li od vzébe raz-poke ali ne? Zvlasti naj se gleda na to pri onem drevji > katero stojí na težki ali ilovnati zemlji na „Denár, žito sploh vse v s cemur vlažnih mestih ali na razpostavljenih krajih. Ako ima drevje poke, zamazati jih je takoj z mrzlim d r e- „j^cu«x, "fiv/" » arevje poKe, zamazati jin je xaKOj z mrzum are- te more v potrebi pomagati, bode se radovoljno spreje- vesnim voskom ali drevesno mažo, katera se malo in z najtoplejšo hvaležnostjo nabíralo pri Andrejů vitezu Pauletig-u v Gorici v gosposki ulici št. 268 naglo, namen." pa po najboljšem spoznanji obraćalo v odločen napravlja i z jednakih jeka^in gostega trpentina. delov ilovice, pepela k r a v- e bi utegnil z nova pritisniti mraz in bi se zopet pokazale zevajoče poke, zamašé naj se s platnenimi cunjami ali z drevesno mažo, da se zabrani s tem prihod mokroti v osredje dêblu. Na spomlad, ko prihaja nova moč v prirodo ) ob- 6 S rezati je oba robova razpoke navpično po dolžíni z ostnm nožem m ju zamazati z drevesnim voskom. Mrzli drevesni vosek se napravlja iz 1 funta čiste smrekove ali m e e e s n o v e s m ô 1 e, katera se raztopi na žrjavici. Ko se vse nekoliko ohladi, přilije se jej 5 lotov cistega spirita, in vse naj se vedno meša, in potem je pridjati 3 lote trpe n tin a. Vse, dobro premešano, naj se hrani v kositernih pušicah, kjer se tekoče ohrani dolgo casa. Mazati se mora s co-pjcem (pinzeljnom). Ako bi se maža zgostila, naj se jej přilije spirita. Tako napravljena rabi tudi pri cep-ljenji in požlahnevanji sadnih drevés. Po Virtemberškem, Belgiji in Avstriji je bilo mnogo drevja, katero je leta 1829/30. od mraza jako razpokalo, a ravnali so ž njim ljudjé, kakor smo povedali zgoraj, in še dandanes rodé obilo sadú. Nasprotno pa je na tisf Če drevja, s katerim se po óni zimi ni takó skrbno ravnalo, začenjalo hirati in gnjiti, prijel ga se je rák in přísad, da je prišlo v nič. (Konec prihodnjiČ.) 0 kupciji se semeni. Spisal Fr. Po vše. (Kocec.) in obširnih semenišč za izrejevanje raznega poljskega in vrtnega semena pri kmetijskem ministerstvu za prihodnje leto izprosi zdatna denarna podpora, in iz te naj kmetijske družbe uredé semenišč a, iz katerih jim bo mogoče našim gospodarjem dobro blago po gotovo 5krat nižji ceni prodajati, kakor ga sedaj morajo kupovati in pogostoma še plevelno ali celó nekaljivo seme dobivajo. Pomagajmo si sami, in prav mi kmetovalci bi mo rali vendar enkrat prepričati se, da le v združbi je moč. Zato pa tudi vsem umnišim in bolj premožnim kmetovalcem 8vetujem, da vstopijo v velikanski množini v kmetijske družbe, ker, če nas bo več tisoč skupaj, bodo dohodki zdatni, vodstvo društva bo imelo sredstev , s katerimi bo lahko izvršilo mnogo, obénemu kmetijskemu blagru v korist. Posamesnik lahko strpi 2 gold., v obilni množini pa ia teh 2 gold, naraste več tisoč. Po-glejmo le res občudovanja vredno število družbe sv. Mohora; zakaj bi se mi kmetovalci, kateri se imamo boriti s tolikimi težavami, ne zedinili, da si pomoremo na bolje? Torej kmetijske družbe, nepozabite na izdatno po- 8pešitev odgoje semen in izprosite si izdatne podpore za to, ne da bi jo razcepili na male kosce, z vso svoto uredite semeriišča; vi pa, kmetovalci, podpirajte z vstopom delovanje kmetijskih družeb, katere le še pre-pičlo število udov štejejo. Gospodarske novice. * Dařila za hroŠče in ogree. C. kr. vlada v Brnu na Moravském je po dogovoru z ondašnjim deželnim odborom ustanovila, da naj za letošnje leto županstva iz občinske blagajnice plačujejo za hektoliter (2 mer-nika in 10 maslicev) vlovljenih spomladanskih hroščev (kebrov) po 2 gold., za hektoliter ogercev (črvov) pa 10 gold. Deželni odbor jim iz deželnega zaklada po-vrne polovico tega zneska. Ob enem se je ukazalo, da se županstvom izročeni hrošči in ogrci morajo pomoriti in umorjeni mrčes se sme potem lastnikom vrniti, ako to želijo, ker je dober gnoj. * Ribsko društvo avstrijsko se je 16. dne svečana t. 1. ustanovilo na Dunaji. Predsednik mu je grof Ernest Hoyos - Sprinzenstein ; dosedaj šteje društvo 80 udov. Kdor želí temu društvu pristopiti, naj se pismeno oglasi v pisarnici njegovi na Dunaji (Wipplingerstrasse Nr. 18), kjer se tudi društvena pravila dobijo. Prvo njegovo delo bodi, da dobimo dobro ribško postavo. * Razstava perutnine in psov bode letos na Dunaji od 28. marca do 4. aprila. V to razstavo se sprejemajo iz vseh dežel: kokoši, golobi, gosi, race, purmani in vsaka druga^erutnina, tedaj tudi tice pevalice ali sicer lepi tiči. Tudi zaklana pitana perutnina se bode spre-jemala. — Psi pa se ob imenovanih dnevih sprejemajo v razstavo zjutraj ob 8. uri, pa se morajo z večer ob 7. uri zopet domu jemati. * Goveja kuga razsaja še v Dalmaciji v 2 okrajih, — v Bosni in Hercegovini pa v 6 okra-jih, skupaj na 37 krajih. V Bihačkem okrajů jo imajo v Mutniku in Tržacu, tedaj blizo vojaške granice, zato so prepovedani sejmi v bližnjih krajih, kjer kuga še razsaja. * Trtne uši — phylloxere — ni več! Tako pišejo časniki, ki poročajo, da je ta strašna uš povsod v Evropi ob hudi zimi pozebla in da je uničena z celim svojim zarodom. Da le ni prenagla ta dobra novica. Ko bi tedaj mogli naši gospodarji iz vrtov kmetijskih družeb in gospodarskih učiln'C dobivati po nizkih cenah dobra semena, veliko bi bilo s tem pomagano kmetovalcem, veliko bi to pripomoglo k po-vzdigi kmetijstva sploh. Živ dokaz o tem mi je naku-povaûje in razdelitev žlahne goveje živine po deželi. Dokler ni naša velezaslužna kmetijska družba imela sredstev za to svrho, malo je prišlo žlahne plemenske živine v našo deželo, izvzemsi grajščine, katerih pa ne moremo še smatrati za vse, ker ogromna večina v naši domovini je malih ali srednjih kmetovalcev. Sedaj pa vidimo uže pogostoma po hlevih kranjskih kmetov lepe plemenske živině. Kar pa velja za povzdigo govedo-reje, to veljá tudi za povzdigo poljedelstva, vrtnar-stva itd. Pa še z druzega ozira bi bilo treba oskrbovati naše domaće gospodarje z domaćim semenom. Od vseh strani se, žalibog, sliši, kako pogostoma se morajo detelji-šča preoravati, ker je silna predenica skoro vso de-teljo prepregla in uničila. Tako sem te dni čital, da je občni zbor štajarske kmetijske družbe sklenil, po oblastnijah delati na to, da se vsakemu gospodarju po-stavno zapové, od predenice napadeno deteljo nemu-doma preorati. A kaj bo to pomagalo! Oskrbite gospodarje sè zanesljivim predenice prostim semenom, in bolje jim bo pomagano. Posamezen gospodar nima zmerom prilike poiskati si primernega prostora za deteljišče, iz katerega bi si mogel oskrbeti semena. Deželne kmetijske družbe pa bi lahko pogodile se s kakim po-sestnikom v hribih, kjer morda še ne poznajo detelje nemške, torej da tudi še ni ondot predenica vdoma-čena. Ko bi na kako noviše v takih krajih vsejalo se čisto, preiskovano seme (družbe lahko preiskovanje semena na semenskih preiskovalnih zavodih plačajo, po-samesni gospodar pa ne), přidělalo bi se mnogo zdra-vega blagá in s tem pomoglo gospodarjem, kateri ne vedó, kje bi si mogli pomagati. To je gotovo, da predenica je tako silno se razširila po naših pokrajinah, da bodo merodajni krogi morali računati ž njo, kakor trtorejci s filoksero, ker detelja je za živinorejca skoro to, kar za vinske kraje trta. Zato naj domoljubni prijatelji kmetijstva delujejo v kmetijskih družbah na to, da se za uredbo umnih 69 Kako io keđaj postane naše ljubljansko inoc- virje popolnem rodovitna zemlja? V 1. listu letošnjih „Novic" smo čitali , da pride »pomladi vnanji izvedenec v Ljubljano v posvèt, kako naj bi se temeljito poprijela delà na močvirji, da postane to zemljišče koiikor mogoče rodovitna zemlja. Da si bo naš močvirski odbor za to posvetovanje iz-bral pravega možá, smemo za gotovo pričakorati. Glavna naloga tega izvedenskega posvetovanja bode pa dvojna: eaa ta, da se močvirje popolno na suho dene in se zabranijo prihodnje povodnje, — druga pa ta, da se bo, kakor močvirska postava vele va , mogla po skušnjah druzih dežel v pravém času in v pravi meri spuščati voda Čez zemljo, da dobiva plodno močo. To dvojno utegne v příhodnosti naše sedanje močvirje prestvariti v zemljo, da izgubi ime „močvirja", pa jej tudi ne manjka potrebne vlage in potem postane jako rodovitna zemlja. Kako pravilno močiti travnike ali vodó spuščati čez-nje, to je pri nas do3Íhmal še tako neznana stvar, da marsikateri kmetie utegne reči : „kaj gospode luna trka, da mislijo na namakanje zemljišč!" A vendar se dá spuščanje vode po travnikih ne ie prav dobro izpe* ljati, ampnk je osušenim travnikom neobhodno potrebno in velika jim dobrota. Od tega časa, kar imamo železnice , na morji pa parobrode , je svet veliko manjši postal, — kar je ne-kdaj bilo daleč, je zdaj prav blizo. Kar nekdaj ni bilo mogoče, da bi dežele, katere zavoljo slabe letine niso nič pridelale, bile daleč od drugod žita in druzih pri-delkov in celó živine dobivale, to je dandanes po želez-nicah in parobrodih prav lahko mogoče ; vse se prevažva križem po svetu in še celó po nizki ceni prav zato, ker vožnina po železnicah ni draga. To je gotovo na korist tištim, ki žita ali druzega živeža potřebuj ej o, a gotovo ni na korist kmetovalcem domaćim, katerim vnanje blagó hudo konkurenco delà. Vnanje dežele imajo tudi mnogoterih koristnih kmetijskih mašin na razpolaganje, katerih se celó zádruge preprostih kmetov poslužuje) o. In kako rodovitne so nekatere dežele po svoji legi, rodovitne tako, da še gnoja ne potre buj ej o ! Tako, na pr., sem v Topčideru poleg Beligrada videi gnoj nakladati na gare (kola) in ga voziti v bližnji potok. Na vprašanje moje, zakaj to? dali so mi odgovor: „naša zemlja je premastna in ne strpí gnoja." Isto tako ravnajo z gnojem v Rumuniji itd. Ni tedaj po vsem tem Čuda, da se severní Amerikanci ponašaj o, da njihovi žitni pridelki odločujejo ceno na žitnih sejmih v Odesi in v Peštu. (Konec prihodnjič.) Spisal Jan. K. Pihelštajnski. (Dalje.) K točki 2. Ako se rastline z obzirom na redovitost vživania hrane v letnih dobah že tako razločujejo od živalskega telesa, je ta razloček med poedinimi rastlinami še mnogo veči. Trdo in večkrat od solnčnih žarkov razbeljeno ska- lovje kakor tudi neizmerno zemeljsko morje, katerega dna še nikdo ni osušil, oba dva je stvarnik vsega življenja z rastlinami preskrbel. Vidi se, kako razna je množina vode, katero poedine vrste rastlin zahtevajo. Med tem, ko se skalné rastline z roso in dežjem zado-volujejo, živé vodne rastline v neposušljivi globočini morja. In tako potřebuje vsaka vrsta k dobrému vspe-vanju svojo mero mokrotě, in zato je treba paziti, da rastlino v njej primerno zemljo vsejemo ali vsadimo. Da morska alga na skali in hrast v morji ne more rasti, je vsakemu jasno, al med tem nasprotjem (extre-mom) je pa neštevilno srednjih stopinj , na katere vse je treba ozir jemati, ako hoćemo rastlini ono dati, cesar potřebuje. In odkritosrčno smemo reči, da mnogi rast-linarji tudi v tej zadevi preveč po enem kopitu rastline izrejajo. Tedaj glasi se drugo glavno načelo: „Opazuj pravo mero mokrotě, katere vsaka vrsta rastlin potřebuje, in vsadí jo na njej primerno mesto — zemljo — ako hočeš vsaki zadostiti !" K točki 3. Vsak je prepričan, da toča in sodomski, žvepleni dež ne more rastlini ugajati. Ker tedaj led, kakor tudi vrela voda ni prikladna rastlini, jej bo sko-raj gotovo tihi mlačni dež naj več kořistil. V koliko je ploha rastlinstvu koristniša — kar nekateri trdijo — od tihega počasnega dežja, se nočem tukaj pričkati, ker še nikoli nisem zapazil, da je slabša letina postala, ako ni bilo v letu mnogokrat hude ure in plohe, samo da drugi pogoji dobre letine niso izostali. Nasprotno bi jaz trdil, da ploha mnogokrat več škoduje, nego koristi. Ker pri plohi navadno veliko vode mahoma doletí, katera izpere rastlinam ne samo gnoj , v goratih krajih odnese jim tudi zemljo, v kateri so korenine zaraščene, in tako najboljša hrana z divjim vrelom v potok, reko in slednjič v morje odteče. Nikakor pa nočem oporekati, da elektriciteta za rast rastlinstva ni potrebna, marveč ona je potrebna za vse, kar živí. Menim samo, da elektriciteta ne samo pri hudi uri, gromu in pri š viganj u bliska, ampak tudi po mirni poti vsem stvarem lahko na korist doide, ker grom in blisk ni ravno način, po kater em bi elektriciteta vsemu življenju koristila, tem več je samo prikazen izpraznjevanja prepolnosti — prenapetosti. Ne bilo bi prav, ako bi zmrzneni vodi vso korist za rastlinsko uspevanje odrekali. Tukaj omenjam samo sneg. On najprvo rastlinstvu služi kakor odeja proti zimskemu mrazu in potem je věčna hrana studen-cev in planinskih potokov. Snegu se imamo zahvaliti za spomladno mokroto, in ko pri dežju polovica vode hitro odteče, popiva zemlja počasi vso sneženo vodo. Ako na sneg dežuje, vpiva on tudi to mokroto ter tako zabrani hitri odtok; v goratih krajih je večkrat ravno sneg, ki spomladanske povodnji zapreci. Sneg deluje v podobí vode, po nekem do sedaj še morebiti premalo cenjenem načinu , jako ugodno na vegetacijo. Kakor hitro sneg na zemljo pade, se počasi topiti začne, ako namreč ne nastopi prehud mraz. — Prijatelji narave opazili so lahko, da sneg večkrat zgine, če tudi vlažno vreme ni nastopilo in se tudi top lota nad ničlo ni vzdignila. To počasno toplenje snega prouzro-čijo najboij solnčni žarki, večkrat pri najhujšem mrazu, pa tudi luknjice, katere se v zemlji nahajajo — samo da ne sme predebela zmrznena skorja biti — in iz katerih komaj opazljiva zemeljska toplota izpuhtí. Naj-očitneje zgine sneg o pozni zimi, ko solnce uže više stoji; to se najbolje opazi na tacih krajih, kjer druge stvari sneg pokrivajo, katere solnčne žarke bolje na-se vlečejo ; tukaj nastanejo prave dupline v snegu, ki se sčasoma raztopé do suhe zemlje. Iz vsega tega se vidi, da ima sneg ne samo na-logo, manjše rastline mraza varovati, ampak tudi, kakor voda, posredno in neposredno na vegetacijo vplivati. (Konec prihodnjič.) * 70 Znanstvene stvari. Narodno blago 47. odborová skupšćina Matice Slovenske v Ljubljani 18. svečana 1880. Te odborové seje, posledne pred občnim zborom, se je vdeležilo 14 odbornikov. Predsednik dr. Bleiweis v pozdravu gosp. odbornikov Doneski k slovanski mitologiji. ni. se je zakasnilo razpošiljanje za lansko leto namenjenih Matičinih obžaluje, da knjig i in to zategadel, ker so se korekture nekaterih spisov gosp. pisateljem pošiljale iz Ljubljane na njihova domovja: v Beč, Gorico in Sisek. Tajnik Andr. Praprotnik poroca potem obširno o rodna pesem: pisarničnih opravilih, iz katerih povzamemo sledeče : Zelenko. Spisuje Davorin Trstenjak. Mitični konji slovanskih solnčnih božanstev se ve-^,,Zelenko ť ^ pri Slovencih, „Šarac" pri Srbih, in,,Semik" pri Cehih. Na Zelenka se spominja na- lij o pilo Od zadnje odborové skupščine je k Matici pristo- novih udov > m sicer letnikov in ustanov- Sunce jaše na zelenku, Na zelenku konji, nika, katere je odbor soglasno sprejel. } Novoizvoljenim poverjenikom poslala so se po- verjeniška pisma; ker nihče naprošenih gospodov se temu častnemu opraviIstvu ni odpovedal, se tedaj misliti sme, da so vsi prevzeli izročeno jim poverjeništvo. Ne- 1 kateri poverjeniki pa so se prosili, naj knjige ki jih U.CVUVJ.A T VA j VA1ÍJULI. F UOIil^ ilCi| IY U J 1 ^ y ri L J1U niso oddali, Matici vračajo, ob enem pa tudi pošljejo od udov nabrano letnino. Poslali so se tudi v zadnji seji omenjeni rokopisi dotičnim gospodom pregledovalcem v presojo. Izmed Jaše zjutra do vecêra Na zelenku konji. Zjutra pije hladno roso Poldne zoblje pa pšeničke Střiháno drevenko. *) Večer pije morsko vodo Drobni oves zoblje, Za planino sivo belo Marko mu postelje. ; Ime Marko je tukaj postavljeno mesto imena n o c- teh je gosp. prof. Šuklje°uže vrnil njemu v presojo po- nega boga. Na sv. Jurija in Marka so se v kršćanski remu Nemec pravi „Eisenschimmel", in se vjerna sè staro indijskim konjem „Hari", goldgelb, iz prvotnega slani rokopis „Jordanes" s poročilom, da je vreden dobi zložile mitične legende. Zelenko je konj sprejema Spis gosp. Petra Miklavca Glo wackega v „slovenski flori f a dopis gosp prof. in o » prirodopisu u sredno-evropskih sladovodnih riba se izročita odseku za izdavanje knjig v poročilo. Ghari. aç va", V Vedah se solnce večkrat veli „Ardžra Flimerross". Sanskritski ardžra odgovarja imenu ruskega božestva: P'BrJTB (Rgl), splendidus 7 iz Ker so kamni, po katerih so se napravili kamno- ardž, splendere, slov. raga, lisa, rag- uš- i ca, Pri- tisi Matičinih zemljevidov, lastnina Matičina, ukrene odbor, prositi gosp. dr. Poklukarja, naj z gosp. F. mula vens. Pri zilskih Slovencih na Koroškem je navada y da Koke om, ki hranuje omenjene kamne , to stvar tako pri svojih mladoletnih igrah na konj ih j aha je zbadajo To je ostanek iz starega solnčnega češčenja. Bo- urá vn a in Matici nati sa. da se ti kamni varno pošljejo v Ljublj ano sod. ostanejo na raz polaganje kacega druzega gova groma in solnea, ki sta oba nebeška jahača 7 zba data sode s svojimi střelami bliski in žari. Sodi Družba sv. Mohora prosi Matico na posojilo leso- so simbol vodonosnih megel, zato se v staroindijskem rezov (cliché), ki bi jih potřebovala za svojo knjigo jeziku najde enako poznamenovanje za sod in oblak: Škodljive živali v podobah ť. Odbor ukrene brezplačno Mohorjevi družbi te lesoreze posoditi, proti temu, da je odgovorna za vsakoršno poškodovanje. Gosp. Tomšič in gosp. Stegnar se vljudno ponudita iz zbirke Matične k o ç a. izbrati one lesoreze, ki jih Mohorjeva družba želi. IV. tisičja nedelja. Od gosp. Miroslava Koren a iz Planine nabrana ia Matici poslana „geografična imena" prejme odbor z zahvalo v dotično zbirko. Mnogo roči se odseku za izdavanje knjig v rešitev. Gosp. dr. Jare poroca o rokopisu gosp. dr. Križana „Logika", ki je bil njemu, prof. Marnu in prof. Vávrů-u v presojo izročen, in nasvetuje, naj se hvaljeni rokopis prošenj za darovanje Matičinih knjig iz- pošlje V se tem konečno odborniku gosp, Cigaletu v pregled , ter po- reši. Prva nedelja v postu se še po nekaterih krajih na Štirskem veli: li sic ja nedelja. Tudi Cehi jo tako imenujejo (Sumlork II, 5.). Ruski mitolog Potebnja je v lisici spoznal simbol Jage-Babe, ki je bila vremenska boginja**), ruski dialekt, jagnut, ardere, goreti. Ker prosto slovensko ljudstvo pravi, kedar v mladoletji rja pšenico kolje: ,,lisice so jo požgale", tako je lisica zavoljo svoje rjave barve simbol mokrotnega časa meseca sušca, v katerem mokrota, mokra meg!a in skoz meglo sijajoče solnce napravljate naj rajši rji> rokopisu » Okó u poroca gosp. Kržic z nasvetom na žitu. i naj se sprejme v „letopis", popřej pa še odborniku Stegnarju in konečno predsedniku dr. Bleiweisu iz ana- tomičnega ozira dá v pregled. Odbor pritrdi. Gosp. odbornik Tomšič, vzajemno z odbornikom gosp. Moćnikom, poroča o noveli „Karlovec" z nasvetom, naj se sprejme v *) Drevenka, merica; 4 drevenke dajo vagan (Metzen;. Pesem sem zapisal uže pred 20 leti v svoji rojstni okolici. Pis. Baba ima isto mitično lastnost. jia*, oti o^icjiuo v ,,letopis . — UUUUl UliuUl« --------------- —------- — -----*/ Dopis gosp. prof. Macu na o „štajarski literaturi" njenem češčenji. Pač pa se je na Stajarskem ob koroški meji Odbor pritrdi. Slovanska Jag katero nemška : B e r c h Po Slovenskem je malo sledi o se izrocí odseku za izdavanje knjig. Konečno se izvoli odsek, ki naj nacrta prîLodnj - ga obuuo^cv jj\j\jl vojoki o a ta. - nejo pri svojih družinah, pri svojih kmetijah ali obrt- - 72 iiijah. Ker kmetje vec vojakov đajejo državi in so sploh manj premožniy kot mešcani, zato bo tudi ta postava velike razločke med kmetom in meščanom izdatno poravnala, ker bo kmeta primeroma malo zadevala, ampak večidel premožnega meščana in naj bolj boga-tega; — nasproti pa bo ta taksa mnogo bolj koristila kmetu in njegovi družini, kot meščanu, prav nič pa premožnemu in bogatemu. Zoper načelo te postave se tedaj ne dá kaj teht-nega ugovarjati, več pa zoper izpeljavo tega: kdo odločuje vrsto (znesek) takse, in kdo in kako naj se o s krb uje ta zaklad. Přetekli ponedeljek zvečer je klub desnega središča obravnaval to postavo in misii so šle precej navskriž, akoravno bi zoper načelo postave noben ugovor ne bil prodrl. Koncem razgovora se k besedi oglasi tudi dr. Po klu kar ter povdarja, da zoper načela postave tudi on nima ničesa ugovarjati, — vendar pa ne sinemo — je rekel — prezreti, da se ž njo mnogim naklada nov davek, in če se zdaj taka postava sprejme, pomnožila bi se samo uže obstoječa bremena, polaj-šav ali pravic bi pa pri sklepu državnega zbora vkljub temu, da smo veliko dobrega pnčakovali, ne imeli nič pokazati. Vojni minister Hor st je uže pri prvi veliki vojni debati v zbornici in pozneje v odseku večkrat obljubil zbornici predložiti postavo, — s katero se imajo po dosedanjih skušnjah nestrpljive trdote vojne postave olajšati, posebno gledé splošne vojne dolžnosti, — a o tej postavi še ni duha ne sluha! Ako zdaj dovolimo ministru vojno takso — je rekel dr. Po-klukar — ima vojni minister vse, cesar je želei, ali bo pa tudi nam dal, cesar po pravici smemo pričakovati, to bo kasneje odvisno samo od njegove — milosti. Tudi pri ravno prestani ministerski krizi se minister Hor st, zvěsti družnik S tr emaj er j e v, ni tako vedel, da bi mu m i mogli posebno zaupati, ali da bi vsaj vzrok imeli posebno ga var o vati. Ti razlogi priporočajo nam, da se ne prenaglimo s svojim sklepom. In potem je dr. Poklukar stavil sledeči predlog: ,,Naj se obravnava o poročilu vojnega odseka zarad vpeljave vojne takse za tako dolgo odloží v zbornici, dokler tej ne bo mogoče, ono po vladi obljubljeno postavo obrav-navati, katera ima obsegati oiajšave tistih določeb vojne postave, katere so se po dosedanjih skušnjah za najstrpljivejše pokazale. „Ta nasvet je kljub soglasno sprejel. Med obravnavo v zbornici v tcrek se je pokazalo, da je „fortschrittsklub" isfch misii bil — in následek vsega je bil ta. da se je ta postava — akoravno ne dosti slovesno — vendar pa odločno, skoraj soglasno od dnevnega reda odstavila. Iz Pazina 20. febr. (Konec.) — Poglejmo „prijatelj e4; ljudstva še na dalje. Ko je letošnja naša nadloga, zlasti po srednji Istri, čedalje bolj neusmiljena postajala in premnogim družinám z groznim poginom pretila, osnoval se je tukaj v Pazinu dobrodelni odbor na pomoč stradajočim. Pravi rodoljubi, katerih zdaj nikjer več v Istri ne manjka, pozdravili so veseli to dobrodelno po-četje, dasiravno se je začelo v nasprotnem taboru. Želeli so odboru pridružiti se, da bi zoper s p 1 o š n o šibo zedi- njeni delali. Al italijanski gospodje „prijatelji ljudstva" tega niso dovolili. Kaj se ima „neotesani šćavo" mešati med tako „inteligenco", katera bo uže sama dejansko pokazala, da ima srce za uboge! — Al, brajne Istrane, žalostna ti majka s takimi „prijatelji^ ! Nemila smrt bila bi med tabo hudo razsajala, da se niso tvojega je zika in tvoje krvi možje združili v domoljubni dobrodelni odbor ; možje pravim, kateri so tvojo nadlogo živo v srce Čutili ter v Božjem in tvojem imenu proseče po-vzdignili svojega glasú do usmiljenih sorodnih src, katera tebe in tvoje otroke s krščansko darežljivostjo strašnega pogina varujejo! — Istrane brate, narod, kateri ti je v silni letošnji nadlogi hitro in izdatno na pomoč přiskočil, ni bogat, je pa pobožen in ima kristi-jansko srce. Skazuje se ti usmiljenega brata in tolaži tvoje reve. — Al naših nadlog še dolgo ne bo konca. Toraj , usmiljeni Slovenci in Hrvati, pomagajte še po svoji moči lačnému sobratu! Iz Idrije. — Pri volitvi mestnega starešinstva dne 5. in 6. svečana je bil za župana izvoljen gosp. Kajetan St ranezky, za 1. svetovalca gosp. Fr. Goli, trgovec, za 2. svetovalca gosp. dr. J. Baaz, rudniški zdravnik, in za 3. svetovalca pa gosp. Fr. D i d i č, hišni posestnik v Idriji. Iz Bleda. — Pri volitvi občinskega zastopa 29. dne prosinca je bil za župana izvoljen Anton Vester, posestnik v Zagoricah ; za svetovalce pa so bili : Janez Mandele iz Mlina, Anton Bur ja iz Rečic in Janez S mole j iz Grada, vsi trije posestniki, izbrani. V Gorjah. — Pri volitvi županstva 25. dne prosenca smo za župana dobili Jakoba Žumerja, posestnika v Podhomu; za sveto valce pa Jožeta Crne ta iz Mevkuž, Andreja Kobava iz Zgornjih Gori] in Andreja S odj a iz Zaspega. Iz Ljubljane. — Da je vsa pozornost avstrijskih narodov neprenehoina obrněna na dunajsko vlado in državni zbor, od katerih pričakujejo, da se deloma s pravico poravnajo sedanje krivice, deloma pa ljudstvom olajšajo mnogotera bremena, temu živa priča so vsi časniki, ki ne kazijo resnice. Slovenci pa med drugim težko čakamo, kako se bode v očigled toliko upravicenih pritožeb o šolstvu našem vstopil novi naučni minister baron Conrad. Po telegramu „Novi-cam" in poročilu „Slov. Nar." v 48. listu smemo pričakovati, da ravnopravnost ne ostane še dalje prazna beseda. Da bode imel premagati cele gore z a p r é k v pi-sarnah svojega lastnega ministerstva in druzih šolskih organov po deželah, kjer je mnogo let gospodaril strastni germanizator dr. Stremayr, tega nočemo prezreti, vendar resna volja z ozirom na prestolni govor bode mu olaj-šala delovanje njegovo, če le ni resnica to, kar ustavo-verski časniki o njem pripoveduje, da novodobne šolske postave, ki so jih skovali Hasner, Herbst, Giskra itd. imenuje „vortrefflich*. Kaj vse bi imel novi minister nauka predrugačiti o šolstvu slovenskih okrajin, ne ljubi se „Novicam" nadrobno naštevati, ker bi morale le staro pesem uže od leta 1866. počenši gosti. Naj bi baron Conrad blagovolil se potruditi, stenograíični zapisnik deželnega zbora kranjskega od leta 1866. v roke vzeti, pa bode videl, kaj so uže takrat po pohlevni ravnopravnosti zahtevali narodni poslanci za ljudske in za srednje šole, kjer je ves šolski náčrt v obliki postave razložen. Da tudi preparandija naša potřebuje redikalnega prestroja zarad ucnega jezika tudi o tem, da prihodnji učitelji ljudskih šol sposobni posta-nejo za učiteljstvo kmetijskih znanstev v nadalje-valnih ljudskih šolah, je jasno ko beli dan, in v oziru na kmetijstvo drznemo se gospoda ministra opozoriti na peticijo, ki jo je nedavno kmetijska družba kranjska izročila gosp. ministru kmetijstva. Da je oživljenje nižje gimnazije v Kran ji živa potreba, bode gosp. minister najbolje razvidel iz tega, če vzame oni ministerski akt od leta 1861. v roke, iz katerega je razvidno, da je bila gimnazija v Kranji posebno zategadel narejena, da se preveliki naval dijakov od gimnazije Ljubljanske odvrne. In ta naval je dandanes še veči, kakor je bil pred 19 leti. Naj omenimo pri tej priliki poleg šolstva še neke druge rane, po kateri krvaví dežela naša, in to so ubogi rudokopi idrijski. Gospoda ministra grofa Falken- havna odgovor na interpelacijo kneza Windisch- __: _ u:l ___~ " T*________(( „„^ g rat za je bi Vsec QÍU1U „AttgUliltlUVtPOUi , »oo ULUgO Kranjce, ki poznajo reve idrijske, je pa o 8 up nil od- samo Tagblattovcem vse druge Cl Čvetere Matičine knjige za leto 1879. („Leto pis , gij a", obsegajoč 18 3/s aiaujuc , ivi jjvs/juoj Kj icyíž iuujoao j jv-» i>c*> uo ajjui* g ij ix , obsegajoča il3/^ puie, ||Vjii maustvu ili njega govor njegov. Ne spuščaje se nadalje v to mršavo vpliv na Slovanstvo" na 41/* pôlah, in snopić „Ko- aftroi* n/m a rrl io m a I o iclrrûnn Sûll a Iri a m f» î a 11 7a If Al n » « 1r n TV ! K n A A nn Ail »ALL\ r.,, «.»i^»» C .. ____X _ ' pôl y yy pôle Znanstvena terminolo- »Grmanstvo in njega stvar, ponavljamo le iskreno željo, ki smo jo uže koj seskovih poezij" na 4% pôlah) so gotove in se začnó po oni interpelaciji v našem listu objavili, naj gospod te dni družbenikom razpošiljati. (PreskuŠnje 12 ucenk) minister zdaj, ko ima pred seboj interpelacijo naših poslancev in pa poroćilo rudniškega vodstva idrijskega, ki leta babištva učile ošlje komisijo nepristranskih izvedencev v porodnićarske šole, so bile 27. drij o so se zimskega pol na slovenskem razdelku tukajšnje dne svečana; nemški da nadrobno in natanko preišče pritožbo kurs se je prićel 1. dne t. m. lUi 1 j ^ , ua U « U l U W u w iU u« u« u a. V j/tuiuvv ^iivuuuv interpelacije in pa odgovor vodstva idrijskega, ki je __j • L. * ~-,.. ci 1.4... ;/-J (Rekrutba na Kranjskem) se bode letos tako-le bilo sodnik ,,ia propria causa". Naša Idnja, ki dr- vršila: 12. in 13. dne t. m. v Ljubljani žavi lepe dohodke donaša, in pa ubogi de- 22. dne t. m. v Kamniku 15. do 24. dne t. m. do 2, f lavci, ki pripomagajo tem dohodkom, zaslu- aprila v Litiji, — od 5. do 10. aprila v Krškem, žijo temeljito preiskavo ondašnjih nadlóg. 0d 12. do J7. aprila v Novomestu, od 19. do 22. Menda ni zahteva pretirana , da gospodom v Idriji naj aprila v Črnomlji je edina naloga zivo s rebro idnjskega rudnika, 7 J** " » ' ^ " 1 v " - v ----J ---O" -------f Če VJ i, - vu -X. uu IV. UUG b« LU. V UJUUlJttUI 't><\ u IS. U- ne pa — politika pri vo ityah itd. Po vsem tem na- lico ljubljansko, — od 12. do 20. dne t. m. v Kranji od 24. do 30. aprila v Ko- od 4. do 10. dne t. m. v Ljubljani za oko stane zopet ljubi mir v Idriji. od 22. do 24. dne t. m. v Radoljici je bila dvoj seje družbe kmetijske 29 ) Ta seja 13. aprila v Vipavi j y pri eni, v kateri so se obravnavale ?toJni> 19. 12. in od 15. do 17. aprila v Po- in 20. aprila v notranjski Bistrici podpore, ki jih družba dobiva od si. ministerstva kme tijstva, bila sta pričujoča gospoda zastopnika c. kr. de želne vlade in deželnega odbora (pl. Fladung in vitez in od 22. do 27. aprila v Logatcu. Gosp. Jurcič, vrednik ,,Slov. Nar." y poroćilu „Nar. kmetijski družbi, naj tedaj brž pridejo po-nj v pisar tv v mestni odbor za razred razred bodo 5. m za red bilo tudi sklenj nega živino2 naj se koj razpiše dne pril y za raz- nico njeno (v Salendrovih ulicah). Cena za stari mernik tej seji gold 10 kr da se ustanovi nova služba mest ïuu j ua av> uotauvj y i uv?« dravnika s 600 gold, letne plače ; ki » ▼ IZ ili tUjill dežel. (ČitalniČni odbor) je v zadnji svoji seji ukrenil Dunaj Te dni je bila pri predsedniku zbor da napravi 14. dne marca in 11. takem so ostale nedelje dramatičnemu društvu na raz- so pričujoči bili ministra grof Taaffe in baron Krieg prila besedi Po nice poslancev grofu Coronini-u konferenca, pri kateri polaganje in pa načelniki klubov: grof Hohenwart y Groholaki f Rieger, Sturm in Tomasczuk. Tu se je konečno ustanovil program prihodnjega delovanja in sklenilo, da se razprava državnega proračuna ne prične pred veliko nočjo; — državni zbor se odloži od 20. dne t. m. do 2. aprila. Prvo njegovo delo bode potem obravnava proračuna, ki bode jako obširna in menda ne bode končana pred sredo maja meseca. Potem se imajo začeti deželni zbori, ki pa imajo le kake 4 tedne trajati — tedaj zopet delati „mit Dampf." Zbornica poslancev je dognala postavo, katera določuje oproščenje novih po slop i] od davka. — „Wien. Allg. Zeit." piše, da dunajska policija uže več časa zasleduje dunajské delà v ce, ker na-nje leti sum, da so v zvezi z ruskimi nihilisti. — V zbornici gospôski se je ustanovil autono-mistični (federalistični) klub , kateremu na čelu stojijo knez Karol Schwarzenberg, knez Adam Sapieha, grof Falkenhayn in dr. Habietinek. Njih program obsega 5 toček: varstvo pravice v vsem javnem življenji, soglasje med cerkvijo in državo, ravnopravnost vseh narodov, poravnanje državnih stroškov z državnimi dohodki in pa varstvo moči in veljave Avstrije. — Predlog Lienbacherjev, naj se odpravijo državni pravdnik i, za katerega so glasovali poslanci pravne stranke iz českega kluba, je pádel zato, ker so Poljaki z ustavoverci proti njemu glasovali. Iz Prage. — Ceski bogoslovci so se uprli nemškemu branju legénd pri obedu. Kardinal in nadškof Schwarzenberg je naposled dotični deputaciji dovolil, da se smejo legende čitati česki, nemški in latinski. — Tako poroca „N. fr. Presse" — če je res. Iz Rusije. — Nihilisti, ki noč in dan delajo na prekucije v Rusiji, so razglasili do oblastnij pismo, v katerem pravijo, da jim ni treba priprav delati za slo-vesno razsvitljenje Petrograda 2. dne marca na spomin 251etnice vladanja cara Aleksandra II., češ, da isti večer dobi glavno mesto Rusije tako razsvitljavo, kakoršne svet še ni videl od onega časa, ko je Nero Rim zažgati dal. Po takem grozoviti nihilisti žugajo s požigom Petrograda!! — 2. dne t. m. se je jako slovesno obhajal spomin 251etnega vladanja cara Aleksandra. Iz vseh krajev širnega cesarstva, ki šteje 80 milijonov prebivalcev, došle so častitke in darovi ljubljenemu vladarju. Slava-klici so mu doneli po vseh ulicah. Iz Varsave. — Deputacija poljskih plemičev je odšla v Peterburg čestitat ruskému caru k petindvaj-setletnici njega vladanja. Deputacijo sta vodila marquis S. Vielopolski in grof Tom až Zamojski, ki je caru izročila sledečo adreso : „ Mi Poljaki, zvesti podaniki Tvojega carskega veličanstva, stopimo pred Tvoj pre-stol, da se Ti poklonimo ter izrazimo svojo zvestobo in svojo ljubezen do načel, ki so stebri Tvojemu prestolu in družbenemu redu. Velika svečanost današnjega dne in naša neomahljiva zvestoba nam dajeta pogum, da pred Tvoj prestoi položimo prošnjo: Tvoje carsko veličanstvo naj pozabi preteklost, a nakloni nam zopet svoje zaupanje, da nam bode mogoče posvetiti svoje moči mirnemu narodnostnemu razvoju v blagost Tvoje slavne kraljevine poljske, v Tvoj o lastno slavo in v skupno korist državi". NemČija. — Bismark nekaj kuha, pa kaj bode iz-kuhal, ni še danes jasno. Njegov časnik „Nord. Allg. Zeitg." trdi, da se Francozi in Rusi zoper Nemčijo pri-pravljajo na boj, in da zato je treba, da se tudi Nem-cija oborožuje. Al Bismark, ves nervozen, je zvita li- »* V T __^^^^^^ ^ ^^^ —______■ m - -____— — - __- _ ________________^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ____———^__—_________________ _ Odgovorni vrednik: Alojzl Majer. — Tisk in sica, ki skriva svoje prave nakane. S panslavizmom straši Avstrijo in jo zato sili v sovražne razmere z nje-nimi slovanskimi narodi. To pa tudi angleška vlada vé in v vsem tem podpira Bismarka. Avstrijski Nemci pa uže davno hočejo vse, kar Bismark hoče, a tudi Ma-gjare v to srd uzplamtiti mu ni težko. Res bi bil skrajni čas, da se stari nemški cesar izvije iz oklepov „želez-nega" kanclerja! — Nemški cesar je sijajno sorejel r u s k e g a ve-likega kneza Nikolaja, ki ga je pohodil na poti iz Pariza v Peterburg. Vsa rodbina nemškega cesarja ga obsiplje z izrazi prijateljstva in česti. Njemu na čast je priredil cesar Wilhelm v svoj ej palači soarejo , kjer so bili navzočni razen cesarske rodbine skoraj vsi evropski zastopniki v Berlinu. Iz Bavarskega. — Zbornica poslancev je sprejela predlog poslanca Beka, po katerem naj se kralj prosi, da ukaže ministerstvu vse storiti, kar je treba, da se odpravijo raziicnosti nemškega pravopisa in vpelje le en pravopis. No, Nemcem je |celó deželnih zborov za vredbo njihovega pravopisa treba! LaŠko. Iz Rima. — Sv. oče Leon XIII. so v okrožnici povdarjali nerazvezljivost zakóna, laška vlada pa pripravlja novo postavo, po kateri se bodo ljudje mogli le na 6 let ženiti iu možiti, potem pa se ločiti in v nov zakon stopiti, otroci pa se smejo zapuščenim materam prepustiti! — No, kaj še bodo pričeli „liberalci'4?! Iz Skadra poroca „Pol. Corr.", da je pred Guzin-jem 10.000 dobro oboroženih Albancev, v Guzinji pa so beguni od armade Muktar paše, baje da 1500 móž. Vsi albanski vojaci so dobro oboroženi s puškami in kanoni, kar vse točno in v gotovini plaćaj o. Vpraša se lahko> kje da dobivajo novce? Darovi za stradajoče Istrijane. Gosp. dr. Josip Kosler 20 gold. V podporo siromakom na Notranjskem. Gosp. Anton Dolinar po pošti Gorenje vasi 5 gld. 50 krajc. Listnica vredniâtva. Gosp. A. P. v V: Dopis o dopisu „iz Postoj ne" smo ad acta dejali, da ne provocira novih raz-prav, kajti odstopil je dr. Stremayer, strastni varuh ,,novo-dobne šole" in drug mož je stopil na krmilo, od katerega je pricakovati, da bode žilv podvezal nesrečnemu razporu med učitelji ljudskih šol, iz katerega se je na Notranjskem celó rodil glasoviti , zweigvereina — oče vseh vaših razprtij. Ker nastopi zdaj druga doba, ki ne bo rodila ,,debla z različ-nimi vejami" , bode teh razporov konec in vsi učitelji ljudskih šol smeli bodo biti narodni učitelji brez strahu — iz Ljubljane ali Beča, potem pa bodo tudi časniki naši mirovali. Žitna cena v Ljubljani 28. februarija 1880. Hektoliter: pšenice domače 10 gold. 40 kr. — banaška 11 gold. 3 kr. — turšice 6 gold. 60 kr. — soršice 7 gold. 99 kr. — rži 6 gold. 99 kr. — ječmena 4 gold. 39 kr. —-prosa 4 gold. 20 kr. — ajde 5 gold. 39 kr. — ovsa 3 gold. 13 kr. — Krompir 4 gold. 5 kr. 100 kilogramov. salcžba: J. Blaznikovi nasledoki v Ljubljani.