SLOVENSKE NOVICE Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za ogla še- SLOVENSKE W 7 S li S S ' SLOVENIAN NEWS An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the iwsj Northwest Best adver KS tišina medium. LIST ZA SI .OVRNCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE. Letnik II. CALUMET, MICHIGAN, APRIL J, 1917. Štev. 1. ^edsednik Wilson gre pred ; kongres z zahtevo potrdit-ve vojnega stanja. gnat sprejme resolucijo z 82 proti 6 glasovom. 5NATOP LA FOLLETTI] IZ WISCONSIN A GRAJA V TRIURNEM GOVORU VOJNE • HUJSKAČE. z red no zbadanje kongresa p ri -i se je v ponedeljek opoldn«. irniea poslancev se je takoj or-ii/.irali 3 tem, da je izvolila svo-predsednikom . demokrata jen p Clarka iz Missouri z 217 .ti 205 glasovom, ki so bili od-ti za republikanskega, kandidata im iz Illinoisa. Zvečer ob 8. n pa je prišel predsednik Wilson »O v kapitol, kjer je prebral obema združenima zbornica-svojo poslanico, v kteri je zah-, danaj kongres potrdi, da ja vojno stan je med Zdr. Dr-ni in Nemčijo. Kakor hitro itdsednik končal svoj govor, Jf lili v obeh zbornicah vpeljani evni resoluciji, o kterih spre-I ni bilo že od začetka nikake-vema. Med drugim je pred-ik zahteval še sledečd: Sodeluje s svetom in dejansko poinoč-vladami, ki so'že v vojni z 'jčijo. 2- Podal jšanje denarne-jredita tein vladam.3. Organila in mobilizacija materijalnih Ikov dežele. 3. Popotna obo-v mornarice, posebno nabava 1 itev za vspešno vojno proti parinoli). 4. Armala od nap 50U.000 mož, na podlagi gß/ß3'* vojaške dolžnosti, ldovol-za nadaljnih 500,000 kadar-s« jih potrebuje ali kakor hi- ; j morejo izvežbati. 5. Dobava potrebnega denarja za vlado Držav kolikor mogoče brez ha, ua podlagi pravičnega 'čenja. ishinton, 5. aprila. — Senat raj po trinajstu.rni debati vojno resolucijo z 82 proti ovom . Senatorji', ki so gla-proti resoluciji so: Gronna rth Dakote, La Pollette iz ousiua. Norris iz Nebraske, fiz Oregon, Stone iz Missouri i'Jaman iz Mississippi.Ko je ,1^ lucija sprejeta, ni bilo ni kakega aplavza, akoravno je bila galerija natlačeno liolna. Obrazil senatorjev so bili nad vse resni in glas marsikaterega se je tresel, ko je izgovoril osod-epolno besedo, da glasuje za vojno. Kajti vsak se je zavedal, da je s tem storjen korak, ki bo imel nepregledne posledice za cel ameriški narod, vsak se je zavedal velike odgovornosti, ki jo je sprejel nase z glasovanjem za resolucijo. Senator La bollette je v tri urnem govoru skušal prepri' čati zbornico, da mi nimamo nika-kega vzroka podajati se v vojno proti Nemčiji, ker Angleška je bila prva, ki je prekršila mednarodno pravo in ako ji je sledila Nemčija, se ji to pač ne more šteti v zlo. Dajte to resolucijo narodu Zdr. Državna glasovanje, je rekel senator, in videli boste, da se j ili bo It) proti enemu izreklo proti vojni. Udrihal je tudi prot' vojnim hujskačem., to je proti časopisju podkupljenem od Anglije in pa proti prodajalcem vojnih potrebščin, ker le ti ščuvajo narod na vojno, ker jim eveto sedaj rožice v obliki miljonskih dobičkov. Dri voščil si je z par opazkami tudi predsednica Wilsona. A vse ni nič pomagalo. Kesolucija je bila sprejeta in sedaj se nahajamo V VOJNI Z NEMČIJO. Kaj pa Avstrija, Bulgari ja in Turčija? Toliko je gotovo da je Avstro-' igteka na vsak način se hotela izogniti spora z Zdr. Državami, akoravno je na drugi sera ni soglašala z Nemčijo glede bojevanja podmornic. Zdr. Države so pa imele tudi upanje, da bo Avstrija morda pregovorila Nemčijo, da naj odneha s svojo brez obzivnostjo. Zdi se pa sedaj, da so vsa ta upanja splavala po vodi ;n’ne bo dolgo, da bodo Zdr. Države pretrgale diplomattčne zveze tudi z Avstri jo in drugimi cen Angleži se bližajo Jeruzalemu. Angleške vojne operaci |e v Bal ostmi po poročilih izvrstno n si p red n jejo. N |ili.ov namen je posest mesta -Jeruzalema. Ena kolona delu je na vzhodni strani mèsta in jo le 35 milj oddaljena od njega. To kolono pa podpira večja armada, ki operi r a od sredozemskega morja in se sedaj nahaja v bližini svetopisemskega mesta Oaza. Kritiška fronta, se seda) razteia čez celo širočino Palestine, od Sredozemskega.do Mrtvega morja. Angleži zidajo sedaj več železnic od morja proti notranjščini Palestine. trainimi vlak trni. Uradno se je v četrtek poročalo, Ua je ameriški ‘ poslanik Penfield na Dunaju že odpotoval proti dom ir. V zrok ne nadnega odhoda se ne pove. V Washingtonu se . pričakuje, da bodo zgledu naše vlade sledile šedruge južnoameriške republike in napovedale vojno Nemčiji. V koliko se bo spletkarjen je Anglije v tem oziru posrečilo, bo pokazala bližnja prihodnost. Nad 160,000 ruskih izgnancev se vrača domov. Tyumen. Sibirija, 31. marca,— Petdeset tisoč sani z ' žrtvami stare ruske vlade hiti po sibirskem snegu proti najbližjim postajam na Trans-sibinjski železnici. Med potniki so člani nekdanje nihilistične stranke ki so pred leti hoteli terorizirati Rusijo in so za svoje zločine bili pregnani v rudokope notranje Sibirije, kakor tudi pregnanci, ki so bili poslani v Sibirijo brez vsake obravnave in ne da bi veupli zakaj da so izgnani. Domače:ljudstvo je v novo Rusijo v ra- Čajfčegse izgnance pozdravljalo. povsod burno Rusija se klasja Pollakom. London, 30. inarca.— Provizorična ruska vlada je izdala proklamacijo na vse Poljake, da naj oni sami odločijo način vlade, kte-rega želijo, (če se ne motimo, Poljaki že imajo vlado, ki so je dobili ne od Ruske, ampak od Nemčije.) Še več žrtev podmornic. Berlin, 3. aprila— K že izdanim poročilom o vspehih podmornic v mesecu marcu, je dodati še 34 parnikov, 2 jadrnici in 14 ribiških bark s skupno vsebino več kakor 90,000 ton, poroča adn bralstvo. Med temi ladt jami je 24 angleških vštevši eno pomožno vojno križarko z najmanj 8,000 tonov vsebine. 'ZAHVALA. Volikem 12. sodnega okrožja. Vi ste ine izvolili na demokratskem tiketu v urad okrožnega sodnika za dobo pričenši s 1. jan. jan. 1918. Visoko cenim to priznanje od mojega uradovanja v tekočem terminu naroda. V veliko zadovoljnost mi je dejstvo, da republikanska stranka, ki je prevladujoča stran kay tem okrožju, ni stavila nobenih zaprek moji zopetni izvolitvi. Zelo sem Vam hvaležen in porabim to priliko, da se zahvalim Vam vsem za. ta blagohoten izraz zaupanja v mojo zmožnost in razpoloženje dati vsakemu njegovo pravico. Popolnoma sem si v sveEti vehke odgovornosti tega važnega urada. Lahko bom napravil najia- Prva oborožena ameriška ladij a potopljena. New (York, 2. aprila. — Parnik Aztec, prva ameriška oborožena ladija, ki je odplula od te strain Atlantika je bila potopljena od nemškega submarina ne daleč od mesta Brest, Francija. Brzojavka ameriškega konzula v Brestu pravi, da parnik ni imel ni kake prilike 3-e braniti, Ker je oil potop^en zvečer ob 9:45 in je bilo morje zelo nemirno. Parnik je bil oborožen z dvema topovima 5 col kalibra. Aztec je ime! 3727 tonov vodne vsebine in je zapustil newjoréko pristanišče dne 18, febr. namenjen v Havre, Francija. Na njem se je nahajalo za $500,000 vrednosti živil in drugih splošnih potrebščin. Kapitan ladije je bil Walter O’Brien in je imela posadite od 39 mož, 17 od teh je bilo ameriških državljanov. En rešili)1 čoln z 12 možmi je dospel v Brest, došim se jih 28 pogreša in ie malo upanja, da bi se mogli rešiti, ker je morje preveč razburkano. New York, 3. aprila- — Emjfit mož je skoro gotovo utonilo, ko je bi! ameriški parnik Aztec potopljen nedelio večer. Dvanajst ameriških niornarjev-topuičarjev s svojim poveljnikom W. F. Gresham se je rešilo, kakor se poroča v Washington. Dosedaj se pogreša le še 11 mož. Cenjenim , naročnikom, m sotmdniko.m. Z današnjo številko nastopij® “Slovenske Novice” drugo leto svojega obstanka in to zabeležimo z velikim veseljem in zadovoljnostjo. Zakaj, ko smo pred letom dni se pod vzeli izdajati nov list, so nekteri zmajevali z glavami, češ ne bo dolgo. Vemo tudi, da so naši nasprotniki, kterih je pa hvala Bogu le majhna peščica, poskusili vsa sredstva, da bi nas očrnili pri naročnikih kakor tod« oglaševalcih in res jih je bilo nekaj, ki so jim sedli na limanice. Pa nič zato, dan plačila bo prišel tudi za te podpihovalce. Ob pričetku druzega letnika imamo sladko zavest, da smo svoj program, ki smo ga začrtali “Slovenskim Novicam” pred letom, vestno izpolnili in ga upam© izpolnjevati še nadalje, to pa radi tega, ker smo prepričani iz izkušnje, da pišemo v smislu velike večine slovenskega naroda ana Calumetu in okolici. In ravtno ta zavest nas spodbuja, da fedčem« še zanaprej vstrajati na listi poteh po kteri smo hodili 4o sedal, ne oziraje se na nasprotovanja od Strani skrivnih in 'Očitnih sovražnikov. Vsakdo, kdor ima količkaj, vpogleda v časnikarstvo, mora Michigamaski governer bo zahteval 5 mili ono y za vojne svrhe. Lansing, Mich. 3. aprila.— Bo konferenci z državnimi uradniki je governer Sleeper sklenil, podati pose b n o A poslanico zakonodaji, v kteri bo zahteval odobritev posojila v znesku 5 miljo-nov dol. v svrho oborožitve državne milice in za oskrbo onih, ki so odvisni od podpore militar jev v deželni službi. Poslanec Albert E. Beterur.an iz Calamela je predložil ta predlog v poslanski zbornici . ke v bodočnosti, kakor sem jih v preteklosti, vendar'se bom potrudil,da bon) služil narodu vestno in | spoznati, da nismo podvzeli tega nepristransko. Zanašam se na Va-1 podjetja iz dobičkaželjnosti, ker šo pomoč in podporo z namenom, | redki so dandanes listi, iki-bi-deda se- vsakemu deli jednako in pol-f^1 dobiček vsled neznosne tira- no pravico brez strahu in strankarstva. Spoštovanjem P. H. O’Brien Nemška cesarica prodaja svoje dragocenosti- Amsterd&m, 3. aprila,-—Iz Berlina se poroča, da je nemška cesarica vse svoje dragocenosti poslala na prodaj v neko nevtralno deželo. Dragulji, biseri, zlatnina ud. so baje vredni velikanske svote. Nemiri v It aliji. Berlin, 31. marca.— () velikih nemirih se poroča iz severne in sredn je Italije. Zlasti veliki nemiri so bili v M iiann,Turinu .Florenci' in Genui. Mnogo oseb je bilo ranjenih, ko so se vojaki spopadli z ljudstvom. Ponaiveč so demonstrirale ženske. V Milanu so se vr-šili poulični boji. Po več mestih je proglašeno obsedno stanje. Naša presenečna odvisnost. Med zelo pomenljive učinke sedanje vojne se mora tudi prištevati ustavljen uvoz zdravilskih stvari. Marsikdo se je pri tem presecene začudil, da je Amerika v tem. pogledu tako odvisna od Evrope. Pa bilo je pri tem nekaj častnih izjem, med katere se mora prištevati tudi znano. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To izvrstno zdravilo je prava pomoč pri nerodnostih v želodcu. To vino opravlja kar dvojno službo, ker čisti črevesje in ihu daje zopet moč da laliKo zopetnormalno deluje. Da se bo ste prepričali poskusite to vino samo enkrat ce vas tare zapaka (zabasanost), glavobol, nervoznost, če nimate teka (okusa) če ste izgubili moč ali Če ste slabotni. Cena $1.00 v lekarnah. — Ge pa bolehate vsled revmatizma, nevralgije, če rubite ločila pri poškodbah i t. d. ali če hočete svoje utru jeno mišičevje ali noge samo utrditi, vzemite Tnnerjevi Liniment, ki vas bo prepriča! da za to ni boljšega zdravila. Cena 25 in 50c v lekarnah; po pošti 35 in 60c. J os Triner, izdelujoči kemist, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. ginje vseh tiskarskih potrebščin, zlasti pa papirja. Misel, ki je nas dovedla do tega podvzetja je bila ta, da ohranimo dobro ime tata* metske slovenske naselbine. Ker pač bi bilo žalostno in n i sv. maši v navadni dvorani. JNa dnevnem redu je pregled trimesečnih računov. Mat. Straus, tajnik. Slovenca, namreč John Brozovič in John Pavlin . Čestitamo! Težko ime. Korporal jednoletnemu radovo-ljcu: “Kako se pišete?” Radovcljec: “Mihael Ozebeo!” K or poi al: Kaj ste?” Radovpllec: “Konsistent na ginekološki polikliniki L Korporal: uKa-aj( — Odstopite zadanes; a to vam jiovetn, če ne boste do jutri kaj takega, kar bom mogel izreči tudi jaz, dam vas zapreti !” Vesten stražnik. Vojak, ki je moral stražiti kanon, zajmsti ga ter gre v bližnjo krčmo. —‘'Cernu si šel z mesta?” zagrnil nanj stotnik, ki slučajno tudi sedi v oni krčmi. “Gospod stotink !” odgovori vojak, “pokušal sem kanon vzdigniti; dva moža ga ne spravita zpnesta, če pa jih pride več tedaj ga itak ne/ubranim! Cernu bi torej še stal tamkaj?” Zaželjena spomlad prihaja in kmalo bo vsa narava odeta v novo OBLAČILO. Tudi naši fantje in možje ugibajo, kje bi se dobila PRIKLADNA OBLEKA. Zatoraj pridite k meni in pokazal vam bodem obleke ki so glede blaga in kroja prave, PO POLNOMA PRAVIH CENAH in ako želite pomerim vam obleko natančno po stanu. V zalogi imam tudi vse druge potrebščine za može in fante. Pridite in prepričani boste. Anton Sterk Vogal 7 in Oak cesta. ■0| Nad petindvajset let že prodajamo POROČNE PRSTANE v tem mestu. Vaša mati je kupila svoj poročni prstan od nas. Vprašajte jo> kako da ga še sedaj nosi. Naše cene so zelo primerne in naši poročni prstani so garantirani 14k in 18 karatni, čisto zlato. Mi ne prodajamo druzega kot čisto zlato- Pridite in oglejte si jih ob potrebi. Veliko zalogo za izbiro in v različnih merah. Levin Jewelry Co. 5th. Street. Poleg Glass Block Štora. ■Ol VELIKA NOC— PRIHODNJO NEDELJO, EDINI ČAS v LETE za RAZSTAVO MODE. ♦ ♦ ♦ \ ^ASA nova pomladna obleka— gotovo boste želeli pokazati se v njej NA SLIKI svojim sorodnikom in prijateljem. Seveda slike morajo biti izde= lane v najnovejšem slogu — v slogu, ki ga dobite v našem studio. a IH a Hrbtobol a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a nastane navadno vsled nereda v obistih in zahteva takošnjo zdravniško pozornost. ALI STE SLABI? Ako so čutite slabe, ako gubite na teži, ako nimate dobrega teka in ako je va3 prebavni sistem iz reda, tedaj rabite Severa’s Balsam of Life (Severov Življeuski Balzam). On odpravi zaprtjo in utrdi ves sistem. Cena /5 centov. V lekarnah. S evera s Kidney and Liver Remedy (SEVEROVO ZDRAVILO ZA OBISTI IN JETRA). Vživajte to zdravilo, da odpravite nerednosti. Priporoča se tudi pri vnetju obisti in mehurja, pri tiščanju ali odtoku motne scaline, pri bolestnem puščanju vode, proti oteklim nogam, vodenici in kislem želodcu. Gena 50c in $1.00. Hrbtobol je izginil. Mr. K. Milauskas, 11 Highland Ave., Newton Upper Falls, Mass., nam piše: ‘'Trpel sem na hrbtobolju in vsled bolečin na strani, in ko sem citai v Vašem almanahu, sem začel rabiti Seve-rovo Zdravilo za obisti in jetra, in kmalo sem popolnoma okreval.” SEVEROVA ZDRAVILA s« naprodaj povsod v lekarnah. Zahtevajte samo Severova. Zavrnite ponaredbe. Ako ne morete dobiti, kar zahtevate, naročite naravnost od W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA ss ES ES ES ES ES ES ES ES SS ES ES ES S3 ES ES ES ES ES S3 ES SS ES ES ES ES SS SS Za pleštranje -frajhanje, je in krpanje hiš se van, roča ‘x Un Knud Jepsen 129 Iroquois St. Telefon št. 415-j, GALBRAITH & McCGRM Odvetnik« P re. li. I ižtirjujeta dolgove, u,.^ nata zapuščine ter gledujeta lastninske stine Zastopata v vseh socjm ÜLSETH BLOCK či Tel. -alumetl (j 169 SPOMLAD PRIHAJA. • Lepota naših player-piano obstoji poleg tega. da so čudovito fini muzi kalni inštrumenti, tudi v tem, da jih vsakdo lahko igra z jednako izvrstnim vspehom. Ako imate tak player-piano na svojem domu. liži vate lahko najboljšo godilo sveta, če indi ne znate ločiti ene note od druge. Dajte nam priliko Vam povedati. Kako ga lahko dobite. McLogan & Pierce Music Gc Calumet. Telefon 337. HALO BILL! KAM GREŠ? V “Barrett’s Bee” Vogal šeste in Portland ceste Tel. 551 M. Red Jacket. Ravno zdaj je čas da pridete k meni in si naročite obleko ali Vrhno Suknjo.Blago, kroj in prilega oblek pri meni naročenih Vam je dobro znana. Cene nespremenjene. Svojim cenjenim gost0| in od jemalcem naznanjam, d, sedaj začel točiti fino lahko kalifornijsko vj9(j lastnega linijskega pridelka n* vadnih cenah ter vabim ,,] vse prijatel je pristne liomače ; ske kapljice, da se pridejo |lr(- cat. JOS. I WERSCHAY Vogal 5. in Oak Vzgorno nadstropje. ceste. Calumet. ’‘European Coffee House” -Evropska kavarna- Priporoča svojim gostom fino črno kavo,raznovrstne mehke pijače in izvrsten lunch. Vabimo vse gospode in gospe rojakin je, da nas obiščejo. Calumet, Peter Majhor, lastnik, osma cesta. DR. RICHTERJEV E3 AI IN EXPELLER za REVMATIZEM. PUTIKO, NEURAL-GIJO. BOLEČINE in OKORELOST v SKLEPIH in MIŠICAH, PREHLAD, INFLUENCO BOLEČINE V GRLU in ZOBOBOL. Pristni pride v zavitkih, kakor ga tu vidite natisnenega- Odklonite vsak zavitek, ki ni zapečaten z sidrovo varstveno znamko- 25 in 50 cents v lekarnah in naravnost od - AD RICHTER «Sr CO., 74 — Washington St., New York. Priljubljeno pivo ♦ THE JARVIS STUDIO 414 N. Fifth Str. Tel. 643-J. Calumet. med rojaki je gotovo od nas izdelano . PARK PIVO. Najfinejša namizna pijača je naše Ü Elite Pivo” v steklenicah Naš pivar je izučen na Nemškem in razume svojfposel. __ Poslužujte se toraj|našega piva in dajte nam mnogo naročil. Park Brewing Co, LAURIUM, MICH. Phone 221 MATT SUSTARICH, Mgr. ! j A a Richterjev Pain ExPeller z sidrom Rojaki, pristopajte v S. K. P. Družbo. Mihael Klobučar. 1I5--7- cesta. Calumet! Scheringerj Jos. Gostilna “INARODINI DO\f Rojakom najbolj priljubljen Vedno sveže pivo, fiao( no in izvrstne likere. Pošiljam denar vstaro movino po najnižjem nem kur u, točno in vi Pri meni je vsaka posi varna. JOS. SCHERINGER 808 Oak cesta. Mi priporočamo Vinol kot toniko za stare ljudi, » bele žene in blede otroke kronično kašljanje, za prehlait je in bronhitis, NeprecoJ vrednosti je pi i zdravlfenju spi ne oslabelosti, izgube debel« slabe krvi pri izgubi tekal sploh vselej, kadar potrebi! l-dobre tonike- $1.00 steklenica pri dt Vastbinder & lekar-narja Mi imamo v zalogi vsa zdravila- Sever 1 uk =Htal Nikola Cor G zidarski podjetnik, 401 - M Elm Street. Phone 277 " , ini so priporoča Slovencem in L vatom za izvršitev vseli v zidiU stroko spadajočih del, bodisj kamna, ope.te ali cementa. - .s ne tudi i vsakovrstna tlako^U posebno obcestnih hodnikov (€ wa!ks). L Dobro zadovol jivo delo j»|Bj -j pri najnižjih cenah. Ilir, Svoji k Svojemu! I j ■ I AKO 1100KŠ K AULÌ’1! 1 dobre smodke kupi si 6lijtj “WOLVERINE” L ki je izdelana iz pr istituir'd venskega tobaka od TROS. ENI 400 Fine c« k VICTOR FOTO GRAF p 'Ko k j Sl. se priporoča Slovencem L delovanje vsakovrstni! foto?1 t» • MK nih slik, posameznikov al|S'f ’ Ženitovanjske skupili naša posebnost. Ph .Delo ukusno, cene pt" iiiey Reta cesta. Calt^A Procesije ne bo! .Spisal Svečan.- na Veliko so'ooto. 0?! so pnšli 1» Ivima m peli Z,Vl’ k0 iepo, tako veličastno, da se 60 veia, srce topilo od blažen- ;e3te so bile pometene: ^phiVah so stah mlaji, nad vsa '' ovinlmm pa se je dvigal sla- K i j- okrašen s smrekovimi veji- V niaaninii trakovi in zastavi. ca111»’ 1 “ . . v j Live kapelici, namreč ona Ll(id d vem a visokima topoloma po- P 'poinšičeve in ona nasproti Kriiiofore lliše, sta čudovito okra- , z /.latom, srebrom,cvetki11" . . v • llcanii, svečami m svečniki. 1 pul'e so praznično oblečeni in lil te vem čas siji take • slavoloki, ko bi ne bilo prone-si ^ (\mll to praznične obleke, ti . veseli obrazil V cerkvi, in pred cerkvijo je že vse črno ljudij, vsak hi s« ima slovesnost pričeti. Solarjis0 zk»au* m čakajo le še zna-menja, da ae postavijo pred cerk-vijU v vojaški red in -se v parih pridružijo sprevodu, kadar zavili-,ajo zastave, /adone pesmi in z no-VK in še lepše za pojo zvonovi. A lednega ni med šolarji, Babičin Tinček je ostal doma pri svoji v cerkev, da pridejo še o prati k molitvam in-— p roče. pia, čemu bi pa bila vsa vas ■o okrašena, čemu mlaji, zastave pojdi sam, Stanko.” ' Te besede je komaj mogel iz-pregovoriti; jok ga je dušil in solza za solzo mu je kapala iz oči]. Stanko pa je odvihral po česti pioti soli. . 1 Tinček je ostal sam z babico. Bijo n.u je neizrečeno lindo; nas-' slon il je g lay o v babičino naročje ili začel jokati. Babica je bila sama zelo žalostna, ker mn ni mogla pomagati, ali tolažila ga je, kakor je mogla- ‘■Me jokaj tako, Tinček. Bog gleda z nebes in ve, kako rad bi bil ti pri procesiji, pa ne .moreš, ker imaš ubožcek tako revno babico, da te ne more tako lepo obleči. On vidi, da imaš pobožno srce in bi ga rad počastil, zato gleda nate še bol j usmiljeno in pri jazno, kakor na druge, id ima jo lepo sulcu jo in lepe čevlje, pa de mislijo na Boga in na molitev.” Tinček vzdigne g»avo m si obriše oči. ‘■Babica, ali ste videli Stanka, kako je gosposko oblečen? Oln, meni je tako težko, da me zaničuje, ker nisem bogat, kakor on.” “Ne govori tako”, odvrne mu babica. “On ni iiotel žaliti. Iver ima sam vsega dovolj,zato ne pomisli, da se drugim slabo. godi. in ne morejo imeti vsega, česar bi si želeli. Bog ne dela razločka med ial ero'1 babici. Ubogi Tinček ! Babica nje gov» ni zmogla toliko denarja, ila bi mu kupila čevlje, in tako slom pn oknu žalosten in gleda s solzami v očeh tja v praznično okrašeno vas. Od daleč vidi visoki zvonik farne čeikve z veliko, v vetru vihrajočo zastavo. Nekoliko nižje lapazi nad neko hišo s trakovi o-It-pšm vršičeK vitkega mlaja; ray. | uo nasproti okna, pred sosedovo j hišo so zasajene v zeml jo majhne hojo z obeljenim deblom, na oknih pa gore sveče ob atra- wh svetili podob.......... Vse jo tako lepo, Tinček pa mora sedeli v temni, zabuhli sobi in niti skozi ckno si ne upa naravnost pogledati iz 'strahu, da bi ga ne »pazil kdo izmed tovarišev, hiteli v šolo. Habiča sedi pri pieci in drži v ah rožni venec Časih pogleda •krhaj na žalostnega vnuka, potu» pa globoko vzdihne in moli dalje. linče k se oglasi pri oknu: “Ah, ». kako rad bi šel s’ procesi-)? htnica ga sočutno pogleda in n°voi'i’ “Tinček, stopi rajše od in nikar ne gle j na cesto, — lako ti j« bol) hudo. Bridi bli. *»•■ obrni se k meni in moli z aienoj,” uNi, četudi se & Vam obrnem, IICa, zvenenje slišim vendar “Trunim se, da sedaj sedaj pri-' Procesija mimo nas.” babica pa ga potolaži: “Tinček, ^ "»sli danes na to, da ne moreš auior. Kmalu pridejo boljši k saill° če boš priden in pobo- (t T* v '“ook sede k babici, ali glavo še vedno k oknu. ar ge vrala ot|pr() ju v soho L'l .j" Mohorjev Stanko mladi sin-trgovca. V šoli ^e‘H skupaj, in Stanko ga je ra,l zato, ker je bil Tinček. j’1 pohleven. eh Tinček, kaj pa ti tu poć-öe greš v šolo? Kaj ne vi- I'* 1« že zadnji čas? Pa bos iniuZ /m..,; , 'naš čevlje? Obuj se hite počakati, da pojde va '»‘‘nani čevljev, Stanko’ ^r°r* Tinček tiho- in žalostno, ^J"ur »e morem danes”, i '!'!° 86 začudi. “Kaj, danes tot,r»f h!T'ko soboto—pa nimaš čev-^ °Je |)a čudno, veš kaj, Tin-i s'' *:,]rav' “einarnež si.... Boglej '»■'»sto novo obleko imam; t, le dobro jih poglej,— ckako so špičasti na ko»-ijj°’ k** ti ali res ne greš?” **»016111, nimam čevljev; le iU* pobožnimi iu mlačnimi ljudmi. Stanko je šel k procesiji, da bi razkazoval svojt> novocobleko* Bog pa bo videl le v njegovo srce,—in. Tinček, jaz mislim, da bo Gospod danes bolj zadovoleu s teboj kakor ž njim. Zato, potolaži se, ljubček moj, in ne misli več na svojo slabo obleko. V tem hipu zazvone zvonovi zopet in Tinček stopi k oknu. Po cesti se pode oblaki prana: mlaji se majejo, nekatere veje leže na tleli, in sedaj pa sedaj z a p 1 e š è j o v vetru, vzdignejo sein zlete po Cesti. Tinček pogleda v nebo. Od juga -sem plavajo in se kopiči ..o, sivi oblaki; časih se za trenutek še pokaže košček sinjega neba, a takoj zopet izgine za težkim, temnim oblakom. Vihar je čimdalje silovitejši; vsak čas utegne priti ploha. Začele so so kapati debele kaplje, časih se je katera z vso močjo zadela v okno in.se razpršila v tisoč drobnih kapljic. Tu in tam hiti kdo v vsi naglici po cesti, da bi prišel domov še pred nevihto. Kmalu se začno vračati iz cerkve večje trume. Zdajci se ulije dež kakor iz škafa in veter zatuli vsak lup tako žalostno in grozno, kakor bi se zvijal v strašnih mukali. Tinček zagleda na cesti Stanka kako beži v naj večji plohi ves za-sopljen in z robcem na klobuku, da bi prišel v kakšno zavetje. Naposled plane v sobo ves zasopljen in do kože premočen. Tinček stopi sočutno k njemu. Ravnokar še lepa, bela obleka je sedaj umazauo-siva, skoro črna, po hrbtu in nad keleni pa imaše nekatere svetle lise. “Oh, kakšen si vendar, Stanko! Zakaj nisi skočil brž v kakšno vežo, da bi počakal lepega vremena?” Stanko pa je vzdihoval in skoro ga je sililo na jok. “Oh tako lepa obleka — i®. kakšna jo sedaj? i)a bi bil ostal duma, kakor ti, Tinček, ne bi imel sedaj te nesreče. Oh da bi ne bil imel nikoli nove obleke! Blagor tebi, Tinček, ki nimaš čevljev in nisi mogel ven .... In kaj poreko doma? Joj, joj !” l'ilice ga ni mogel u tolaži ti. Babica pa je dejala; “Stanko, I Stanko, to pa res ni lepo, da tako žaluješ po obleki......Ali ti ni nič žal, da ne bo procesije? Ti misliš samo na-se, na čast božjo pa kar nič. Ko bi bi! ti dober dečko, pokleknil bi doma in molil, ker ti ni bilo mogoče moliti v procesiji z drugimi. Tako pa ti ni na mislih nič druzega, kakor obleka, — ali hodiš zato v cerkev, da kažeš 8LO V K \S K E NO VICE A PE IL A fi. 1917, mm bogastvo svojega očeta? Ej, ej, Stanko, to ni lepo!” Stanko povesi glavo in osrkno-čen odide. m iskreče kot Najfineje pivo v Michiganu. Pomladanske misli. Aleluja! kris- Aleluja! Resnično, pi pesmi veselejše, ne pesmi vzvišenejše in globokejše, ne pesmi, 'ki- bi vžgibala.m vzvaloviti srce tako mogočno kakor peseojj božična, svete mladosti nedolžni pesem, in pesem velikonočna, po žalosti, trpljenju in smrti veličastnega vstajenja v nebo zveneči spev. .t. 1 Aleluja! Gospod je vstal iz groba-: Aleluja! Aleluja! Iz težkega smrtnega snà vstaja priroda! Aleluja! Aleluja! Spominu našega preroš-jenja in vstajenja radosten vzklik:;. Aleluja! Kozana! Ker malo jih je, ki ne poznajj smrti. Malo izmed onih, ki imajo že dolgo pot za seboj. Ker mnogo" prahu, dvigajočega sfe iz mračnih globin na širnem trgu življenja,:: pokrije srce na tej poti. In dušenji zasenči mnoga senca lastnih in tujih zmot in grehov . . . Otrok božji,-srečen in najsrečnejši, ki ne pozna bridkosti duševne smrti! Otrok božji, nesrečen in spet osrečen z največjo srečo, ki je bil mrtev in je. oživel! A nesrečen in najnesrec-nejši, kdor je legel v grob in ne mara vstati ob trombi glasu božjega, v vstajenje kličočega! . . . Sladkost zmote in greha je spoznal, ki je rodila bridkost smrti, a sladkosti .vstajenja ne mara okušati njegova duša . . . O bratje, ali nismo. praznovali vsi našega vstajenja velikega dne*' Vstajenja iz zablod in zmot; prero jenja iz plehke radosti v globoke, žalosti velike skrivnosti, in iž morečega trpljenja, iz mrzlega obupa v novega upanja topli dan? Hodili smo, o bratje, kdaj po cesti, ki se nam je zdela s solncem oblita; a smo šli v smrt. šele ko se je zgrnil okoli nas zaloti in bolesti hladni mrak, je spregledalo oko, varano dotedaj od mamljive svetlobe, kam gre naš korak. Tako nam je bil mrak trpljenja—vstajenja radostni dan! In v noči dvomov in obupa čestokrat, ko ni vedelo srce ne kod ne kam—ali nam ni, o bratje, ravsvetlila mnogokrat ena sama mehka beseda žalostne noči? Ali nam ni razjasnil en sam pogled, vdan in ljubezni poln, mraka in teme? In ali nam ni prižgal v hipu novega, jasnega dne? Glejte, Vstajenja da:n . . . O bratje, da bi ne zašli nikoli več v mrak in v noč duševne smrti! In da bi odvračali verno druge od temin obupa, od senčnih poti zablod in zmot, od noči duševne smrti! Zato bodi blagodejen solnčen žarek vsaka naša beseda! Iz globočin čutečega in ljubečega srca porojena naj prodira v globočine src, naj ogreva» naj razsvetljuje, naj razveseljuje! Tolažba naša bodi nežna in božajoča kakor mehka sapica prvomaj-niška, tihi govor sanjave pomladi! In svarilo naše bodi kakor prirodna moč pomladanska, ki daje življenje in krepi, a ne uničuje in ne mori . . . Kakor razveseljujejo srca cvetke pomladanske, jih naj razveseljujejo blage, čiste, svete naše misli, vsajena v naša dela, cvetoča v njih, dehteča iz njih. Zato naj hrepeni v višine slednja naša misel, kakor drhti v višave cvet, in kipi proti nebu duh prvopomladanskega cvetja . . . Ker glejte, o bratje, k nebu dviga glavo trobentica; vstajenju zvpni zvončka večnotajna simfonija. In kam naj obračamo mi nemirne, srečo iščoče naše oči? Kam naj drhte naša srca, po miru koprneča? Komu naj zveni naproti bolni in vzradoščeni klic naših src? Komu naj buči naproti pesem zahvalnica naših duš? Ali ne Gospodu in Rogu, Solncu našega življenja? ‘ O resnico, k nebu naj hrepene naša srca, o bratje! In v naših dušah naj drhti glasneje kot kdaj radostna himna velikonočna. Aleluja! Ker Gospod, življenja vir nam je blizu. Aleluja! Gospod, v trpljenju preizkušeni, je ob naš s svojo tolažbo. Aleluja! Gospod, od sovražnikov ponižani, v prah poteptani, nas podpira z večno svojo roko. Aleluja! Gospod, od smrti vstali, sovražnikom v ponižanje, je ob nas s svojo močjo. Aleluja! Kij nam je sovražnik? Ke je še bol, kje žalost, kje obup, kje smrt in njena moč in njeno želo? Vse je radost v Gospodu! Aleluja! Amen! Amen . . . Ob vse bogastvo... Silhueta,- Spisal Fr. Ks- Steržaj. Zunaj mesta, na poti, ki vodi sko/i park proti Rožniku, je sede-val pod košatim gabrom- mož * lajno. Star je biI, Koščenega, navi-dez odurnega, trdega obraza, gostih, namrsenih, sivih obrvi ter drobnih, mezečih oči. — Nedeljo za nedeljo je sedeva! na istem mestu, in to že celo vrsto let. Trudno, mehanično je sukal Železno kljuko pri svoji lajni in prusjl šetavce s svojim jeklenim pravzaprav zoprnim glasom: “Us milite se reveža !” In ko mu je ta ali oni vrgel novčič v malo kovinsko skledico, ki je stala na lajni, ga je pozorno po gledal s svojimi malimi očmi in se zahvalil: “Bog plačaj!” Včasih pa —dogajalo se je bolj redko, navadno ob deževnem vremenu —]6 zagodrnjal predse in se ni nie zahvalil. Stara je bila njegova lajna, polomljena. Nekatere piščalke so že Glej 4. stran. Zvečer pa pride k Tinčku ju mu prinese svoje 3tare čevlje, kf pa niso bili še skoro nie obrabljeni. ••Na, Tinček,” pravi Stanko, “da boš lahko šei jutri v cerkev.,. Ti, ubožcek, si bol) priden kakor' jaz, m babica je imela prav, da me je o,štela. ” Čisto Kako je zavzdihnila mati naša in rednica v radosti in v' sladkosti, ko je privzdignila shujšano lice izpod težke ledene odeje, ogrinjajoče jo vso dolgo zimo. Kako je vzkliknilo radostno in hrepeneče iz mladostno, slovesno vznemirjenih njenin globočin: Solnee! Solnce! Kako svečano, kipeče in hvaležno je zaplaia I proti jasnemu, pomladanskemu nebu I iz drihtečih njenih grudi, spet prosto I dihajočih, visoka himna: Aleluja-! Mojega vstajenja dan! Kozana! Aleluja! Radost in sreča vsepov-sodi....: Skozi vse stvarstvo drhti tajna, • čudežnomehka pesem prenovijenja, vstajpnja, -živlenja. Iz zemlje klije življenjska radost v prvem pomladanskem cvetju, nežnem in mehkem kakor ličece trinajstletne deklice, krasnem, kakor nedolžne njene oči. Z neba lije prerojenja toplota v gorkih žarkih velike baklje v nevidni roki vsemogočnega solnca božjega. je lahko, bogato, .redilno in oživljajoče. SIII1I&01 Pil CALUMET HANCOCK SOUTH RANGE. NAROČITE SI ZABOJ ŠE DANES. Sheuermann Brewery MINNESOTA. DuluiL ,— Neznano žensko vrgel je voz M organ Park proge od poulične železnice minuli teden na tla in jo vlekel precej daleč seboj. Umrla je, predno je prišla ambulaiica. Ker radi sneženih zsmetov ni bilo mogoče hoditi po bojiščih bili so ljude prisiljeni, rabiti césto. To je storila tudi ta ženska-—pozneje-se je dognalo, la je neka Ana Mi tiaro v ič —, a bržkone ni slišala za seboj pouličnega voza. Vozvik pa tudi m videl radi Im rje prej, dokler ni bil trdo za njo, a ni mogel več voza ustaviti. Ona je služila v neki tukajšnji rodbin u dva otroka je imela pri sebi, njen mož pa dela menda na Ir on ton. Minn. Gilbert. — Na Gilbertu so se pojavile črne koze. Bolezen se je zanesla iz Evelethu. Prvi je podlegel mestni župan dr. Eriderick Barrett, ker je hodil na Eveleth zdravit. — Naš rojak in gostilničar John Francelj je zbolel. Želimo, da bi skoraj okreval. Bugimi daj ljubo zdravje. Cleveland. OHIO. — iz Ruskega ujetništva se je oglasil J. Grdini, »Risal je Mr. A. Grdina pismo, v katerem pozdravlja vse sorodnike, stare znance in prijatelje. V — Utonil v kleti. Čudna nesre čaje'zadela stariše Vrhove v Not tingham-u Njih tri leta stari sinček Frank se je igral na dvorišču blizu vhoda v klet. Nesreča je hotela, da je notri palei. Druga nesreča pa je bila, da je bilo v kleti dotične hiše baje vode ?—J čevlje visoko. V to podhišno jezero je torej fant padel in Ker pomoči ni bilo je utonil. • —- Brizor iz (jnjega zapada je i bil igran v Clevelandu na Woodland Ave. in E. 20 St., kjer je nastal j oboj baje vsle l igranja kart. Približno osem mož je bilo v tem boju zaposlenih, vsi so bili italijanske narodnosti. Samokresi so se bliskali, ljudje so bežali ,na vse strani, in posledici je bila dva mrtva. Jams Fuizzotti in Frai cis Gentile. Več oseb so z aprii, kut udeležilee boja. Snliači bodo vložili dne 1. maja peticijo za jesenske volitve. Upamo da zmagali ne bodo. Admiral Beauty je govor.1 v soboto pted “City Ciuhom” o zračnih letalih. Rekel je •• V'sako mesto in vsaka naselbina bi morala imeti oddeleK zračnih letal. V" Wash-ingtonu naj b; se ustanovila glavna pisarna pod vudslvom Roosevelta ali pa Goethalsa! Za zračna letala naj bi se vsako leto izdalo 50 milj dol. Sedaj imajo Združene Države samo 110 zračnih letal, 149 častnikov iu 79l> mož. V slučaju vojske bi bila ta moč brez pomena. Podmorski čoln kot je “Deutschland” ali ladje kot m “Moevve” lahko prenesejo letala v našo deželo. Posebno bi morala biti pristauiščna mesta dobro založeno z aeroplani. Kanada je dovolila $80-000.000 za J 000 aero-planov. S temi aeroplani bi lahko razbili Cleveland v treh orali.” Dobro mu» kdor si zna pomagati iz zadrege- Čevljar vajenec hoče odtrgati na voglu nabit razglas; a zasači ga stražnik in mu reče: “Zlobnež, kaj delaš to? Takoj z menoj v zapor!” “O gospod,” odgovori deček, “saj sem hotel le pc gledati, kaj je še napisanega na drugi strani!” Naročite se na ‘‘Slov. Novice/j SLOVENSKE NOVICE,o.APRILA UM' ist za Siovencs v severoza^adu 7jfidinienih držav. Izhaja vsak petek. Izdaja SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTVO na öaiumetu, Mich. N A ROČNI IN A Z A A M E K I K O : Z« celo irto ..................... S 2 00 pol Irta....................... «‘'°0' Z« uvftfiro in Dimno inozemstvo . Zh celo leto ............ **•<* «»«k' za pol leti ............... J 1.5Ua'i 8 Ki PoBHinezni i/.tisi po 5 ct. NAZNANILA (advertisomente) po dogovoru. «OKOP1S1 ße ne vračaio. DOPIS! brez podpisa se ne sprejmejo, vr slučaju preselitve z ednegft v drugi kraj, aj se nam blagovoli naznaniti staro bivališč a novo. , v„. . , „opisi, denar in naročilalnaj se dopoBlljajo pod elovom: Slovenian Publishing Co., 2i 1 -7 th Street, Calumet. Mich. dosti, kot jo bil closedaj, Kor tudi nad nami so se zbrali vojni 'oblaki ki pretijo z enim mahom uničiti zadovoljnost, mir, medsebojno ljubezen, ktero smo vzgojili tekom dolgin let, v kterili smo uživali blagostanje, ki nam ga je podarila slobodna Amerika. Pohlep iti želja po uničenju •namišljenega močnejšega sovražnika je potom podlih spletkari j zanesla tudi nas v bo|ni vrtinec, v kterem je po-ouba in smrt. O Vstal jel Da, prepevali bomo Velikonočni spev, a ob istem času se. nam lio krčilo srce od negoto. vosti, kaj ima piriti cez nas. Rog daj, da bi bila to prva in zadnja Velika Koč, ki jo bomo obhajali v strašni zavesti, da se nahajamo v voj nem metežu. izveliear sveta je vstal iz groba, prenragavš; smrt in peklo; 'Vstali naj hi tudi narodi sveta iz groba, premagavši zavist iu sovr.ižtvc. Poveličanje Odrešenikovo naj bi doneslo tudi svetu poveličanje, ki izlmja iz splošnega miru in medsebojne bratske ljubezni! VSEM SVOJIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM želim Srečno in Veselo Veliko Noč. Vuzem je biku in odjemalci glejte, da dobite, kar želite. Pri Muvrinu dobite vsega kar potrebujete. Samo požurite se. Pri meni dobite lepega suhega mesa,' kakor tudi svežega. Boljših suhih klobas, posebno k ran j= skih za žegen ne dobite nikjer. Imam tudi polno zalogo hrena, česna in solate. 100 jagnjetov. Kdor če imeti dobro pečenko za Veliko Noč, naj pride k meni. Peninsula Meat Market. John Muvrin, lastnik. DRUŠTVENI OGLASI. “SLOVENIAN NEWS.” Published every Friday at Calumet, Mich, by the “Slovenian” Publishing <>. -u 7th ht' alum et, Mich. The only Slovenib paper in the Northwestern part of the U. S. of America. SUBSCRIPTION $2.00 per year. The best advertising, medium for Michigan , Minnesot amt other Western States. Advertising rates sent on application. Entered at the Cost Office at Calumet, Mich second class matter. .Te'lefon THE AIM OF THE FOREIGN LANGUAGE NEWSPAPERS OF AMERICA. To help preserve the ideals and sacred traditions of this, our a dopted country, the United States of America: To revere its laws and inspire others to respect and obey them: To strive unceasingly to quicken the public’s sense of civic duty: In all ways to aid in making this country greater and better than we found it- AMERICAN ASSOCIATION OF FOREIGN LANGUAGE NEWSPA PERS- nuts N. HAMMERÜN8, President. . iz 3. strain, puščalo sapo in včasih—ko Društvo sv. Jožefa št. L S. K. P. Družbe na CALUMETt'. Uradniki za leto 1917. Predsednik, a th Prebilich. Podpredsednik, Jos. W. Schneller. Tajnik in zastopnik, ath Strauss. Podtajnik, Frank Vesel. Blagaj nik, ihael Klobučar. Odborniki za 2 leti: Jos. D. Slovensko neodvisno društvo Podpo r-uš;tt| K obilnem pristopu vabi ODBub. «4 SSS-, Rojaki, pristopajte v S. K. P. Družbo. A. Minnear & Co. borzni posredovalci. ČLANI BORZE V CHICAGO. Naš zasebni brzojavni sistem se raztezuje do vseh važnih trgovskih središč v deželi, kot Boston, New York, Chicago, Toronto, Salt Lake City, i.t.d. Mi vam točno postrežemo pri nakupu in prodaji železniških, obrtnih, bakrenih in delnic za drage rude. IÌRADI: LAURIUM, MICH. Tei. 820, 821, 822. ISHPEMlNG, MICH. Tel. 312, 313. DRUŠTVO SV. PETRA. št. 30 K. S. K. J- v Cal u metu. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sy. maši v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto 1917. Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, Math Prebilich. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. John R. Sterbenz, ml., Paul D. Špehar, George Kotze. ODBORNIKI ZA 2. LETI. Martin Majerle, Math Prebilich ,in Frank Plautz. Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar, Math Anečič. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in NeWtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Mike Perušič. Za Raymbaul-town: John Mušič. Za Osceola: Mihael Sitar. Za Tamarack, Tamarack Št. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za Swedetown: Math Likovich. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Društvo sv, Cirila in Meti št- 9. v Calumet. Mich. Spadajoče v J. S. K. J. ima ,vr, redno zborovanje vsako tretjo nedelj, v mesecu, točno ob tl uri zjutraj v storiti dvorane slovenske eertve « Jožefa. Uradniki društva za leto 191730. Pred. Frank Sedlar, Podpred. Jos.Plautz ml. Prvi taj. in zaslon. John D. Zunich Zapisnikar: Jakob Kaučieh. Blagalnik, Joseph S. Stukel. O D BORN 1 KI ZA DVE LETI: John Ileuich, John Gosenca, J® Starc, Mike Sunich st. Maršal: George Klobučar. Poslanec: Joseph Jančar. V slučaju bolezni se najprej oglasi! pri tajniku John D.Zunich 4(l98Coneä Jednota plačuje v slučaju bolezni in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $400, izgubo enega očesa $200, za izgubo oh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (leu prvega razreda $1500, drugega raz:--S1000, tretjega raz. $500, 4 raz. Vsi oddaljeni elani pa zamorejoS jO bolezen pismeno naznaniti isti Ji ko zbolijo. Hoffmanoyo Grenko Vino za JETRA IN ŽELODEC. Nalašč pripravljeno za zdravljenje bolezni, ki izhajajo iz nerednega deiovanla jeter in želodca kot so zapeka, neprebavljanje, z gaza- Deluje mirno, toda GOTOVO na jetra, želodec, čreva, z eno besedo na celo telo in ŽIVCE. Priporoča se za sitnosti, ki nastajajo iz nedelavnih jeter, pokvarjenega želodca, in črev- Zdravila za MOŽE, ŽENE in OTROKE-Ima prijeten okus, a ob enem ohrani MOĆ. Ne vzemite nobenih ponaredb! Povejte to sosedu. Vprašajte pri vašem lekarnarju ali trgove**. Ako ga nima, pišite naravnost na nas. Steklenica $1 ali 6 steklenic za $5. Pošljie monej order ali znamke. Portontil Drug Chemical Co. 231 New Main Str., Yonkers, N. Y. JOS. ASSEUN želi vsem odjemalcem, znancem in prijateljem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE in želi, da bi večkrat obiskali in pre= gledali njegovo zalogo mesa in groce» rij, katerih ima vedno na razpolago sveže pristne in po najnižjih cenah. Ravno prejeli svežo zalogo živih kakoši, sveže teletine, jagnjetine, solate in pomaranč od 25c ducat naprej. NA STAREM PROSTORU NA 6 CESTI. SAMOSTOJNA PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu oq 3 uri po poldan v cerkveni’dvorani sv. Jožefa. Uradniki za leto 1917. Pred: Jos. B. Metesh, 61 Mjue St. Podpred: Jos. Bahor, Store St. 1. taj: John D. Judnich, 4337-Elm St. II. taj: Jos. Eienich, 21-7th. St. Tamarack. Blagajnik: Jos. Gorshe, 4353 Pine St. Za Red Jacket, Blue Jacket, New Town yellow Jacket: Raymbaultown in Swedetown; John Judnich 4337 Elm. st. Za Osceola: Jos. Bailor, Store St. IC obilnemu pristopu vabi O D BO R Naj lepša zaloga slaščic in sadja vedno na razpolago Anemone Bros. Vogal 6 in Oak ceste. K obilnem pristupu vabi ODliliR. Slovensko - katoliško podpor» društvo SV. JAKOBA. št- 2- S. K- P. Družbe. Laurium. Mich. Prvo in edino Slov. Kat. Pod. dr«! na Laurium. Ima svoje redne mesečne1 vsako četrto nedeljo v mesecu®' uri popoldne ” dvorani Gosp. J' Sustaricha na Osceola cesti. Društveni odbor za leto Jakob Vertin, predseduj John Lakner, podpredsedfl Jos R. Sedlar, tajnik John Šuštarič. blagajnik . ODBORNIKI ZA 3 LETI: John Grsich, Joseph Vogrin, M Majerle, Anton Kukman. ODBORNIKI ZA ENO LET^j Martin Straus, Matt Stublei', Zimerman, Math Sustaricli, Maršal: Matija Stubler. Poslanec: Jos. R. Sedlar- ■Bol niški obiskovalci: Jobu "L za Laurium; za Ravni battito iv'' 111 lico, Matt. R. Sedlar' za Red Ti,c okolico Jos. R. Sedlar. Vslucaju bolezni plačuje ^ Bolniške podpore po Sl.00 na ^(l dobo 6 mesecev in nadalnih d 111 plačuje Družba po #70.00 »a 1,1 Cela startnina je $800.00 oziroruk : kakor se hoče kdo zavarovati' * je plačuje družba tudi razno P*' kot izgubo rok, nog očes i. <• **■ Pristopnina znaša sedaj Torej kateri še niste pri teni d’0' družbi imate sedaj lepo prilik^ zavarujete v slučaju bolezni u11 ‘ Za nadalua pojasnila in potrebu ^ se obrnite na tajnika Jos-3127tli St Calumet Mich. K obilnemu pristopa vabi Odbor- Richterjev Pain ExP«l|ef SLOVENSKE NOVlCE f>. APRILA ;Oi V. Slovenska Katoliška Podporna Družba. Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich. (JLAVNl Li RADNIK J: predsednik: J0L1.1 Spreitzer, 218 Oak St.... Calumet, Mich. j>0jpreds.: Jobu Gazvoda, 509 Tam. St.... Laurini», ^jtjnik: Math F. Kobe, 420 7th St.....Calumet, ii. ta j- : Jos. W. Schneller 2045 Union St. .Calumet, ’ ihaeajnik: Jos. Scheringèr. 80S Uak St. . . .Calumet, Duhovni vodja: llev. L. Klopčič,......Calumet, NADZORNIKI: Mihael Klobucliar, 115 7th Sl... .....Calumet, Mich. .John D- Puhek, 2140 Rog St........... Jos It Sedlar, 577 Cedar St........... IKlROTN 1 ODBOR. John Sustarsich, 420 Osceola St. Laurini», Mich. Jacob Wertin, 221 Alloiiez St. Florida Loc. jos. Vardjan Dollar Ray, Michigan. VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošil jatve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške. Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob čas« nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika. Dr«/.bino glasilo so ‘-Slov Novice.’' Pri nas! Imamo na ra/.poiago* vsaki čas naj-boljše in finejše pijače, pridite se prepričati. Vsem Slovencem vesele Velikonočne praznike želi Arlington Buffett Angelo Olanda. Rodni zemlji s tujih tal. Zvonovi več ne pridejo. Silvin Sardenko. Kaj ste pravili nekdaj? ;Sleti teden odpovsod vsi zvonovi romajo v daljni Rim na božjo pot. Nad zvoniki praznimi dviga križ se pozlačen, kakor da bi vrh grobov * fidilo plaval božji sen. A zvonovi daleč tam tajen zbor zborujejo, « tninolih dnevih vseh ai pripovedujejo. Kaj vaščanov v sveti hram, •kaj zvabili pred oltar, kaj so jih spremili v grob, 'koli«im več niso mar. Sveti teden čakal sem vas, zvonovi, dneve tri; •dneve tri poslušal sem, vaški moji znanci vi. In zaslišal od nekod «Melodijo sem glasov in posluhnil sem vesel— ali bil je glas vetrov. in pridihal skozi zrak tajnosten mi je šepet — ali hitrih lastovic Kli kok ril je bil polet. Nas pa letos bilo ni— in povejte mi —zakaj? Merda že ste prestari, •da bi šli v tadaljni kraj?. . Fred menoj dogodki živi Tistih let so vstajali, ins sladkostjo neizrazito Srce mi napajali. Danes spet stojiš pred mano, Veličastni božji grob, Poln življenja, poln spominov lz mladostnih zlatih dob. Spet pokleknil bom pred tabo, Srce svoje ti odkril — — V solzah vročih bom ob tebi Vest nimirno si umil. Kakor lučice nad grobom Tiho ugasujejo, Čednosti tako m rje jo, Ko viharji lirujejo. Daj moči mi, Fremagalee Večne teme in pekla, Da v zatišje varno pridem, Kjer bom rešen vsega zla! Saturnin. '2 .Tl-. šd .f » „ d . _‘'TiU-*iS&l'v Spomlad se bliža! In ž njo prihajajo potrebe za barve, vrtnarska poljedeljska in razna hišna orodja. V obilju na razpolago pri nas. KINSMAN & WAGNER Cor. Scott in 6 cesta. W&9BES&Ì& PRIZNANO JE da je naše pivo naj-zdraveje in najčisteje. Če ste trudni in izmučeni pijte kozarec ali dva našega piva in počutili se bodete prijetno in lahko. Naročite si ga zaboj na dom takoj. Imejte ga vedno na roki! Calumet Brew. Co. Pine St. Tel. 274 - Chas. cihenk, manager. Vsem svojim znancem, prijateljem in odjemalcem želim vesele Velikonočne praznike in želim, da me bi obiskali v tem veselem času. Na razpolago imam najboljših pijač in smod k. Vaš stari znanec Jos. Tomac, šesta cesta. Pomlad je tukaj! Se nekoliko dni in izginili bodejo sledovi zime. Kaj pa potem? Prva in glavna stvar; preskrbeti lepo pomladno obleko. Pridite in oglejte naše krasne vzorce ki jih smo ravno prejeli. Mi smo mojstri krojaške obrti. DOBRO DELO. POŠTENE CENE. -----pri------ Tony Oregorich. 315=6th. Street, Calumet. *+++********-rTv**+.M<****4-‘* ♦+++++++1-M.+++++++++++++++ 4-+++++++++-1-+++++++++++++++ Mi smo Pomladi več si ne želim. Branko Brankovič- Pomladi več si ne želim, minljive ne — čemu pomlad, ko ji sledi ah, zima le? In žarkov solnčnih ne želim, kako? čemu? Saj srcu ne prinašajo nikdar miru! Pomladi večne si želim in ne prevarah, kje si, da Te najdem, Ti, nje večni Car? lokalni agenti za občeznane Kut~fer=u možke oprave $15-$20425 obleke. Kroj natančno po Vaši meri The Savings Bank Store. CALUMET, MICH. » M -• M. ■ * -■ « — - Kak si bila dražavestna, Samo en dan* pravljica detinska mi, (iriša. pa te vzela jz srca ■sapa je tuj inska mi! Solnčni dnovi Pred božjim grobom. čez nebo in v duši samo rajski svetovi... Kot v nekdanjih zlatih čaaih - . O mladost-- ^pet stojiš tu pred menoj, samo en dan spominov pokopanih je tebi izbran, Vzbujaš v srcu mi liebroj . leena sladkost! Thih v mladostni zlati zarji, 1 Fotem pa oblaki V cvetju najkrasnejših let, čez nebo Desto sem pred tabo klečal, in v dušo gredo * te upiral plah pogled. mraz in snegovi. *•+++++++++++++++++++■!' Bližajo se suhi časi. Treba se navaditi na neopojne [pijače. Priznano najbolje mehke pi= jače dobite edino le pri Fr. Kinsman FACTORY na Portland cesti. Tel. 787. Calumet, Mich. *+*+*+**+++++++*+++*+++++* IN a še geslo. Je bilo in ostane da; dobro meso poštena vaga uljudna postrežba je temelj mesarske trgovine. Pridite in prepričaite se v Peninsula Meat Market VOGA F 6. Lin E L Al CESTE. Richterjev Pain Expeller z sidrom* Rojaki, pristopajte v S. K. P. Družbo ZA VELIKO NOČ Ben Blum ima na razpolago po najnižjih cenah, raznovrstnih whiskijev, brandijev in druzih kordialov na izbiro. Najvecja zaloga v mestu. PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE. Na vogalu Pine in pete ceste. POMLADNA OTVORITEV ženskih klobukov modernih mod h kateri vabimo Slovenke, da se udeležijo. Govorite lahko sloven, sko. OOwAN MILLINER V Vogal sedme in Oak ceste. CALUMET, MICH. 4^*.i..i.*****.M<*>W’**>2-‘M>****‘('* fH*+****-H,*+**“K,****+’H**+*‘+ Največja zaloga izgotovljenih ženskih V prostorih Glass Block Prodajalne William Fisher, MIROVINI? SODMK LVJANN1 NOTAR priporoča Slovencem • Hrvatom zajoskrbovanje fr ravnil5 poslov. Uraduje v Herman block na S. cesti. Govori, Aloa! Kadar hodim po gozdu sam in zamišljen pa se oglasi stopinja človeka, se vselej prestrašim, še le če utegnem in morem, zlezem za grm, skrijem se v goščo, da gre popotnik mimo mene. Kakor tat se ga bojim in tiho sedim na mestu, dokler ne odšumijo njegovi koraki-------e — Bojim .se, da ne bi postal ob meni, odprl ust in z dvma besedama ukradel vso poezijo,1 ki se nji je porodila v duši. Zakaj on stopa skozi prirodo—slep in gluh. Brzi so njegovi koraki, zre samo pod noge, na mrtve, pohojene korenine, njegove misli so pa daleč, vse zavozlane v skrbi, iv tajno hrepenenje po šumu, beži, skoro da ne teče, ker želi po šumu, beži, skoro da neshrdluhrdl ljudeh . . . Jaz pa bežim pred njimi, umikam 'se skrbi, umikam s svetovne pozornice, kjer je vse vsak dan v drugih kostumih—ker tako zahteva življenska tragikomedija. In človek se tako silno naveliča večnega 'gledišča! Zato hodim rad sam in pogosto po , temnih gozdih. Vse resnica, vse, 1 govori brez laži, vse nedotaknjeno, brez mode, pa vendar najbolj moderno, brez, pisanih problemov, brez učenih hipotez, ki shirajo v desetletjih—-vse leto za letom železni zakon, ki ne odneha nikdar za las ... In kadar šepeta baldahin mogočnih bukev, kadar sanjajo nad mano temne jelke pri takem dnevu, kadar mi veverica vrže . kak orobkan storž z vrha smreke pred noge, tedaj se mi skloni glavam truden postanem naenkrat, poiščem si mehkega ležišča in premišljam, kako majhen je človek, pa kako neizmerno ohol . . . Nad menoj zveni skozi prirodo mogočna pridiga, moje srce pije in uživa, duša se trga iz zanjk—čas beži . . . Ko se vračam, sem zamišljen, kakor romar, ki prihaja od gorske cerkve, kjer je slišal koristnih naukov, katere nosi v srcu in se boji zanje, ker so mu zaklad . . . Aloa cvete! ' Napotil sem se tiho in sam do nje. Alo—stoletni cvet! Rad bi te poslušal; drugačen bo tvoj govor— govor starčka, ki je molčal stoletje, pred grobom je pa odprl usta ' ir. fzpregovoril . . . Zgrnilo se je ljudstvo od vseh -štirih vdtrov, snelo pokrivala in se zaverovalo v starčka, ko sem čel proti aloi. Resnično. Krog nje ljudstvo. Gleda stoletno rožo in se smeje. Od daleč so prišli ti romarji, pozna, se jim na prašnih čevljih. Zakaj se smejejo? • šel sem med nje. Smejali so se glasneje. Pogledal je ta in oni v njene cvete, na njeno steblo—pa so go govorili preširno puste vsakdanjosti, menili se o dobrem vinu, ozrli se na novega prišleca, izpog-ledavali sd, pa se zasmejali njegovi suknji. Bila je poštena in trdna suknja, pa so se ji smejali, bogve zakaj. Tedaj sem zapustil to družbo in se umaknil proč od njih, da sem bil bliže aloi. Sto korakov daleč sem moral, v senčnati hodnik—in tam sem šele zagledal aloo, zaduhal njen cvet, siišai njen govor—govor stoletnega nemega starčka, ki lega v grob . . . Velika ironija je bila v govoru. “čudno ljudstvo, da se mi čudiš. Sto let se mi ni nihče čudil, sto let ste hodili mimo mene in se niste ozrli drugače name, kakor s pogledom., v katerem je doma. zaničevanje. V kotu sem stala, za tisti grmič sem se ponižno skrivala. Krog mene je dehtel jasmin, rože so se dvigale vsako pomlad, in vsako poletje so _«e skanjali k njim; bele roke so segale ponje; počivale so na vročih srcih, pozdrave so izročale, skrivnostne in tajne pozdrave . . . V laseh so se1 zibale—ponosne, kronane kraljice. Za me ni bilo prostora, ne na srcih, ne v laseh—za me -je bil samo tih kotiček, oholi pogledi. V meni je pa kipelo z veliko silo. Presnavljala se je skrivaj in v tihoti, kakor iskra pod pepelom. Slutila sem, ne, vedela sem, da pride moj, dan, dan zaničevane, ki ni vredna pogleda . . . In zgodilo se je nekaj sredi mojega življenja—svet se je začudil j in vstrepetal—jaz se nisem čudila, j nisem trepetala, ker sem vedela, da _ je to dan, veliki dan vseh onih, ki so zaničevani in prezirani. Pride nenadoma, čez noč, kakor bi buknii plamen' skozi streho ... Zgodilo se je pomladi. 1. 184S. Svoboda—je zadonel klic. Jarmi so se stresli, verige so zapokale, nekdo, ki je b,il vprežen,- je dvigal glavo. Njegovo mesto je bilo v kotu dotlej, njegova pravica—vdano trpljenje; hodilo se je mimo njega z mrkim pogledom.1—Pripogibal se je daleč, s čelom do rjave grude.—Aii prišel je njegov dan—in tedaj so zastrmeli, ki so hodili mimo in preko njega. Zapokalo je od vzhoda do zahoda— udarilo je tudi semkaj. Kakor ne vihta.je planilo ljudstvo sem gori—-stresli so se zapahi, zaorili so divji klici . . . Kdor je bil gospod, je bil gospod, je trepetal, kdor je bil hlapec, je divje gospodaril . . . V kotu je bil moj stan. Vse se je čudilo, vse je klicalo na pomoč V meni ni bilo .vzklika, v mojem srcu nič začudenja . . . Prišel je njihov dan. Dogorel je ognjenik do vrha—stresla se je gora in lava se je vlila uničujoč po bregovih . . . Orkan je uničil in ponižal one, ki so odpril zatvornice, pa nad grobovi so vzklile rože, katerih prej niso pozriali . . . In danes je prišel moj dan—dan rojstva, dan zmage in dan pogreba —vse hkrati. Zakipelo je v meni. Do vrha se je napolnilo srce-»zapahi so odnehali, in vun—in kvišku sem morala jaz. Zatrepetal je jasmin, zadehtele so rože, gizdave in. mehkužne cvetlice so me zavidale. Pa se jè dvignilo moje steblo z neukrotljivo silo mimo njih in preko njih do čistega in jasnega vzduha, odkoder gledam nanje in sa ne čudim in jih ne zaničujem, ker vem in se m vedela v zibelki, da pride neko« moj dan. In na moj dan—dan rojstva in pogreba—gledajo moje oči daleč, moje cvetje posluša glasove, ki plovejo po zraku. Kakor vzdihi so in kakor davorije. Od izhodaj prihajajo in od zapada, od severa in juga. Oči vidim, ki se čudijo tem vzdihujočim. Ušesa poslušajo, pa ne razločijo davorij, ki se že glase, kakor bi kdo ubiral strune------------ Jaz pa vem, da pride njihov dan — stresli se bodo jarmi, verige zapokale, Vstal bo on, preko katerega se hudi, ki ima svoj dom^v prahu, kise proda in kupi, če žeja mogotca po njem . . -Pride njegov dan . . . Ne vidim ga, ne dočakam ga. Moje vstajenje—i je moj pogreb. Ali tlačenemu rodu želim: Vstajenje mu bodi življenje!" Aloa je utihnila. Z vonjem je plul sibilin glas po vrhovih dreves. Zeleni listi so ga culi in se razveselili Najbolja zavarovalnica proti požaru je Finska vzajemna zavarovalnica v Calumet, Mich. g.ß'a zavarovalnica vam nudi naj-večje ugodnosti. Pročitajte slecle--costanje družbe, dne 81. decembra 1915: Imejitclji zavarovalnih polic.3,077 Zavarovalnina ......$3,161,486.44 Iz plačane polarni» škode .$.!25,577.18 Izplačane dividende članom.... ... $273,323.08 Gotovina .............$156,911-98 DIREKTORJI:, Henrv A- Kitt«, predsednik. Oscar Keckonen. podpreds. John Waatti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, poni- blagajnik- I W; Frimodig. glavni upravitelj Mat. I ohela in William Johnson, odbornika. Neveren Tomaž. Sosed gre k sosedu p oprosit osla na posodo. Sosed mu odgovori; “Ga nimam.” —bedaj. začne osel v hlevu rigati. Prišlec reče: “Saj ga čujen v hlevu.” Gospodar odgovori: “Glej, glej, kako si čuden! Oslu verjameš, meni pa ne!”—-....... Kratkočasniea- Dedek reko mlademu dijaku: “Le pridno se uči, Janezek; če boš duhoven, gotovo še doživim to veselje, da mi boš govoril na grobu . ” Vsem slovencem želim Vesele Velikonočne praznike in se jim priporočam da me ob= ‘ iščejo, ker ravno spomlad je prava doba da človek naredi utis med 'znanci in prijatelji z lepo izdelano sliko sebe in svojih. W. E. Steckbauer FOTOGRAFIJE, To je naša posebnost- Leta proučevanja in izkušnje v portretih z kamero nas uspo-sobljajo, đa z gotovosti» lahko trdimo, da bo portret narejen prš nas združeval resnično podobnest z umetno izvršitvijo in da Vam bo ugajal- To je naše 24 uspešno leto na Calumetu. W, E. Steckbauer Izdelovalec dobrih portretov. Phone 678-J- Pogreb il zavod JOHN R. RYAN. je največji na Calumetu ter dobro znan med Slovenci- Priporoča se v slučaju potrebe, istotako za krste in ženitnine- 201-6-cesta Tel-25 Calumet Mich- Oak in peta cesta. Ne Pozabite da je ravno sedaj čas se pripraviti za pomladanske obleke-Pridite in oglejte si naše pomladanske vzorce. SEDAJ JE ČAS- oprav: Sukenj - Oblek - Bluz - Kor- MATT CHOP. 312 - peta cesta- Calumet, Mich- Ii’OTAMVIJ HÄ A lETA Merchants & Miners lank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delnicariev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti. TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga postava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET izkušnje v Bančnem poslovanju. KECKONEN HARDWARE CO. Telefon: 163. Feta cesta, Calumet, Mich. Prva naredna banka v Calumetu. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E, Shepard, blag. namestnik. VELIKA NOČ JE TU in mi smo pripravljeni Vas založita z železnino vsake vrste. In pomladna doba Vam r.e bo v nevoljo, ako so zanesete na tih s za naj novejše in najbolje. Pra^e cene in pravo trpežno blago, mi jamčimo odjemalcem zadovoljnost. Parker, črnilometna peresa, ki ne puščajo po nepotrebnem črnila. Ako želite dobiti dobrega, o-glasite se pri Priporočamo tudi slo* venskemu občinstvu, da naj pride na ogled naše zaloge ur, verižic, zapestnic, rožnih vencev in druge zlatnine, u= mestne za darila. A. Fahlen & Go. Vam jamčimo zadovoljnost. setov - in ! ••"11 Denar v Avstrijo in v vse dele Evrope pošilja p0 najnižjih cenah PRVA NARODNA BANKA V CALUMETU. - 1 Prihranite vedno vsaj nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, ka= dar ga potrebujete. Vložiti zaino, rete vsako vsoto od ENEGA L ARJA naprej. Za hranilne vloge plačamo obresti ’ PO TRS OD STO. I Drago nam bo vedno biti vam na uslugo. D0= * 1 i i HI PRESS ^ 9 with the RED LINE ’roniti® R >V. I Najbolj trpežno gumijevo obuvalo, kedaj narejeno. N' beno drugo obuvalo na svetu ni narejeno tako kot “Hipress” g- rudar. Samo “Hipress” je vlito iz najbolj trdega, najbolj trpežnega gumija, kedaj znanega — ravno isti čudoviti gumi, ki je dobil svetovno slavo radi Goodrich-evlh avtomobiinih obročev. 3 Edino “Hipress” obuvalo je galvinazirano - kakor obroči v eden sam kos. Vi si ne morete misliti, koliko trpežnosti in solidne udobnosti je v gumijevih škornjih in čizniah, dokler niste nosili Belih “Hipress”. Največji napredek v gumijevih obuvalih zadnjih 50 let - se ne da nikakor primerjati z navadnim gumijevim obuvalom. Toliko je občudovanje za “Hipress” prednost, da je na trgu polno panudb - torej bodite gotovi, da je “Rudeča črta oboli vrha” vsakih škornj ali čižem ki jih dobite- Izdeluje edino The B. F. Goodrich Co .AKRON, O. VT/ fr ■ .TRAGE MARK V EVERYTHING • IN RUBBER Malo življenje. Spisal dr. Fr- Detela- IV. Solnce je že visoko stalo, ko se prebudi Juri. Premec in Miha sta bila zunaj po malih domačih oprav-,lcih. Vesel pozdravi starec Jurija. “Od danes,” pravi, “boš pri meni za velikega hlapca in za kočijaža. Zdaj gremo v bukovje cepcev sekat. Nace mi jih je naročil; zvečer bo pijača, pa rake bomo luščili.” šli so, in tako vesel je bil starec in Miha take volje, da jima Juri ni mogel razodeti svojega namena. Ko pa je stal v temnem gozdu sredi zelonja in poslušal ptičje petje, je zavriskal tudi on iz prostih prsi, in trdni njegov sklep se je stopil kakor sneg na gorkem solncu. Hitro se je navadil Juri novega dela, in kmalu je bilo cepcev nasekanih velika butara; nabrali so potem še gob in malinov, zase in za prodaj; zakaj v Dolini se je vse prodalo pri župniku, pri zdravniku, pri štacunarju, in dobil se je denar, ki se vedno potrebuje. Tako odkritosrčno se je veselil Premec, da ostane Juri pri njem, in tako prisrčno je govoril Miha s svojim prijateljem, da je našel nov dom in na domu zvestega brata. Pred kosilom obsekajo kosmati les, popoldne se odpravi Miha z očetom v Dolino. Juri, ki si še ni upal pokazati se pri belem dnevu, krene v gozd. Ko se sprehaja tako zamišljen po gostem lesu, se mu zbude zopet neprijetni spomini. človek pač nikjer ni sam; vedno ga spremljajo misli kot zveste tovarišice, neprijetne večkrat in nadležno zveste; če jih hočeš odgnati, pojdi v druščino ®ed hrumeči svet; iznebiš se jih za nekaj časa; a kadar boš sam, te 20Pet obkole. Na samoti si najmanj snm. • Ne hodi torej v samoto, če hočeš, ubežati spominom; manj varni so tat j e na deželi ko v velikih mestih. Tudi Juri je bežal pred svojimi spomini in premišljeval, kam bi Sel, da bi bil kraiši čas. Spomni se starega .šimna in njegovih vraž in napoti se naravnost proti malinu. Kolo je bilo že obstalo, in šimen Je sušil na solncu pest pšenice. "Oče, to boste pa morali v mož-narju stleči,” pravi Juri in pokaže na pšenico. "E, bo že Bog zopet dežja dal!” '8e tolaži starec. “Kaj pa ti?” Kaj ste mi snoči obljubili? Jaz nisem še pozabil. Danes mi morate hovedati srečo, in če uidem žaiular-jem.” "Kant, kaj ti to pomaga, če pa ne Verjameš!” “Kdo pravi to?” se opravičuje po njih. “Malo sem se bil zagovoril,” pravi, “pa so me začeli poprijemati, in komaj sem utajil. Ti gospodje bi najrajši sami vse vedeli in znali.” Potem pove o stolcu, da je iz devet vrst lesa narejen; les pa se je sekal na sveti večer, šimen dene potem mnogovrstnega kadila v ponev in kadi in moli po kuhinji semterja. “Kaj pa to, oče?” vpraša Juri. “Kadilo prežene hude duhove, da nain ne morejo škodovati.” “Torej mislite, da se v Vaši kuhinji tudi takšni dobivajo?” “Z božjim dopuščenjem, fant, hodi hudoba okrog in išče, koga bi požrl.” Kaj bi se pač dalo v šimnovi kuhinji požreti, si je mislil Juri, in smeh ga je silil, a molčal je; starec pa vzame škarje in odreže Jurju tri šopke las, od temena in od senec, potem pa mu reče iti iz hiše, in vrata se zapro za njim. Juri pa slišal, kako je starec godrnjal in molil, in da je prebiral velike bukve. Bog ve, če zna brati, je mislil Juri; a ni si upal vprašati, črez nekaj časa pride šimen vun in pravi: “Fant, žandar-jem boš ušel in dolgo boš živel na svetu, če je božja volja.” “To pa že verjamen,” se nasmehne Juri. . Potem se pogovarjata o tem in onem, in ponosno omenja starec, kaj je že temu in onemu naprej povedal, in kako se je natanko izpolnilo. “Kaj sem Vam pa zdaj dolžan, oče?” vpraža Juri odhajaje. “E, kaj boš dolžan! Pojdi pomagat, da urediva kolo, ki se je nekam zagozdilo in ne teče.” “Oče, vodepogreša, vode.” “Za eno kolo bi je moralo vendar še dosti biti; to se je kam ujelo. Pojdi, da je vzdigneva in iztrebiva žleb! Ti si še mlad in krapak, meni pa se že kolena opletajo.” A naj se upira Juri, kolikor hoče, hudomušno kolo se ne gane in se ne gane, tak-o da se uveri nazadnje sam šimen, da je nemara res vode premalo. Mračilo se je, ko pride Juri na svoj novi dom; tovariša sta bila že doma in prinesla sta s seboj vina, kruha in mesa. ____ •*>4>$$4»4»4>4>4>4”>4'4» 4’4>4>4»4»4»4>4>4»<$4»4^ IV časih sedanje draginje. I ❖ A «fr 4» s v v* naj bl bil vsakdo pripravljen braniti se proti nevarnim boleznim, ki bi izpraznile družinsko À «ßl blagajno. Potrebno je upoštevati izrek: “Pripravnost je najboljša varnost.” Zabasanosti, «ft» glavobol, zguba okusa, vsestranska onemoglost; vse take neprilike naj vas opomnijo na pretečo nevarnost, da iščete bobro in zanesljivo zdravilo, ker takojšna pozornost na prebav- ^ S ni sestav bo preprečila morebitne zle posledice- Trinerjevo Ameriško Zdravilno % Grenko Vino * « % Grenko Vino j je pravi lek, Katerega potrebujete v takih slučajih. Izčisti notranje dele, odstrani nabrane ne-potrebne snovi iz drobja, v katerih se zaležejo razni bacili in se razvi |ejo v pošasti, pomaga ec, da jima je potem mogoče nadaljevati -- «vm „«vai Guimiii v vtmim Biuoajev. Pa tudi v slučajih premeni!) življenja, ali ** rudarjev m gozda.jev zoper nerede povzročene radi dela in podnebja, itd., je znano to zdravilo, ^ dil prekosi vse druge take priprave. Je piipravljeno le iz grenkih zelišč, korenin, skorje, znane J^ zdravilne vsebine, ter iz piistnega, močnega in rude “ega vina. JN aj nežnejši' želodec ga sprejme in porabi v zadovoljnost. Cena $1.00 v lekarnah -----------------------------------------------------------------------4* “Hej, Jurček,” kriči Premec, “danes bomo pa večerjali kakor sam gospod župnik.” Tako je ostal Juri pri Premcu, pomagal in delal, kar je bilo krog hiše in na malem posestvu treba. Kadar ni bilo drugega dela, je vzel puško in prinesel zdajpazdaj kakega zajca ali veverico domov, ponoči pa je šel časi v potok po rake. Metle vezati ni posebno umetno delo; a Premec ga je naučil tudi koše, jerbase in korbice plesti. Posebno lepe robe seveda ni izdelovala Prem-čeva fabrika, a v dolinski fari se je vse razpečalo. Kje in kdaj se je bil Premec sam tega navadil, se natanko ne ve; a ljudje so ogibali, da bržčas takrat, ko je bil zaprt. Miha je hodil z muziko po veselicah in bratovsko delil svoj zaslužek; a poboljšal se je sedaj toliko, da ni posedal predolgo po krčmah; starec pa se je kar zaljubil v Jurija, bodisi, da mu je dopadel odnekdaj drzni mladenič, ali pa ga je imel posebno zdaj za domačega, ko je gospodaril njegov sin na Primoževinh Na večer je obiskaval Juri tudi svoje roditelje, ki so bili seveda takrat v vednem strahu, tako da je hodil Primož vsak trenutek vun gledat, če je vse varno. Jedi in obleke je dobival doma; da pa podnevi ni smel hoditi po vasi, to ga ni več žalilo. Prost je bil in na svoje razmere in na vojaščino ni mislil več; tako se privadi človek tudi nevarnosti, če je moral dalje časa v njej živeti. Brezskrbno in zadovoljno se je živelo v veseli družbi. Kje navadno biva, tega sploh ljudje natanko niso vedeli in tudi povpraševali niso; tako so govorili, da se potika kfog Gorice; ne izdal bi ga pa nihče, in naj bi bila tudi razpisana večja nagrada. Da bi pa zmešal sled kakšnemu vohunu, ni prenočeval Juri vedno pri Premcu, ampak si je izbral zdajpazdaj ležišče uà kakšnem kozelcu, katerih je stalo mnogo od vasi sem po polju. (Dalje prihodnjič.) 4* 4* « * « « 4»------------—-------1----- % Trinerievo zdravilo zoper kaseti 4 = TRINERJEV LINIMENT prinese v vaš doni pravo družinsko zdravilo. Neprekosl]ivo je v slučajih protina, nevralgije, otekline, otrplosti v vratu, itd.; je tudi o-svežujoče utrujenim mišicam po težkem delu in bolečim nogam po dolgi lióji. Ceca 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in (iOc. ^ je najzanesljiveji lek zoper prehlad ^ in kašelj, hripavost, bolečine v gr-lil, naduho, itd. Cena ista liniment. kot za < _______________________________________________ m V Trinerjevi leki so dobili najvišje priznanje in nagrade na raznih mednarodnih razsta. 4^ vah. Zadnjič nagrađeni z: Gold Medal--San Francisco 1915, Grand Prix--Panama 1916- I JOSEPH TRINER, | Oft 7 Ò izdelovalec JT 1333 —1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. fö4,4,4*^4»4,4»*4»4»4»4»4* 4*4*4*4*4*4»4* 4*4»4,4* „N Juri. “Le kaj prida povejte, boste l,(leli, če bom verjel ali ne. š'bien se upira, upira, a naznadnje 'jllvede Jurija v hišo. Tam odpre 'eKko pobarvano skrinjo, ki je libela Pokrov znotraj ves pokrit s svetimi ®0(lobicanii. Iz skrinje izvleče aldno ponev, trinogat stolček in v Jdsčo ruto zavite debele bukve DKmi platnicami. so črne bukve?” vpraša Juri. T° so svete bukve,” odgovori oni Pove- kako sta jih skrivala oče ii In 'led Pred duhovnimi gospodi, in kako tudi njega vprašal enkrat župnik HRVATSKO - SLOVENSKI Saloon John Gašparovič 316 —6. cesta. Telefon 633 M. Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. Mi ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljuj o samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo. Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja Sincerity Olothaes -zanesljiva, Obleke od $13.50 do $32.50 YTrhne suknje od $13.50 do $32.50 VERTIN BROS. & CO. CALUMET STATE BANK Glavnica $ 100,000 Preosta ne« $ 50,000 CALUMET STATE BANK BUILDING. Pošiljamo denar na vse strani sveta po dnevnem kurzu. Izberite si to banko za Vašo Banko. URADNIKI. Thomas Hoatson», Pre«. Ed. Ulseth.Podpred. F. J .Kohfhaas, Blagajnik Walter Edwards, Pomožn'bl DR. OTTO H. KOHLHAAS. zdravnik in ranocelnik uraduje v hiši vogal 5. ceste in Oak, nad lekarno Vastbindet” & Read. Uradne ure od l.do 2. popoldne in od 7. do 8. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do' 12. ure dopoldne. Richterjev Pain Expeller z sidrom NAGROBNI SPOMENIKI iz marmorja in granita dobe se po zmernih cenah ori B. P. Murphy Calumet Granite & Marble Works 400 Oak St- Tel. 678 W- Calumet. Mich STORITE TO Z ELEKTRIKO.” I PREJ ALI KASNEJE Ü si bodete hoteli nakupiti I Električni likalnik. I NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ? Ugodni plačilni pogoji na zahtevo. IH oughtonCounty EvlectricLJght Go j r Razširjanje naše trgovine po celi Ameriki dokazuje nam, da prodajamo najbolje tekočine po primernih cenah. V dokaz temu vedno naraščajoče število naših odjemntkoy. Ni vam treba iti drugam, pri nas dobite pristni kranjski brinoyec, slivovec, Baraga grenko vino in vse drugo, kar želite v tej vrsti. Pišite, ko naročate, slovensko. SLOVENIAN LIQUOR CO., JOLIET, ILLINOIS- 0 naši zemlji. Spisal B. Remec -Ljubljana-. po Kant-Laplacovi theoriji je bila zemlja v pradavnih časih plirijava krogla, ki se je vrtela o-krog svoje osi in obenem okrog solnca. Rila je tako vroča, da je svetila z močno lučjo. Polagoma pa se je ohladila, 3vojo toploto je oddala Večinoma v svetovni prostor,''ko je zgubila svojo svetlobo, so se"plini zgostili ter se po svpji spesifični teži uredili v plas ti. Osrednje plasti so postale ognjeno tekoče, nad njimi pa so pla-vaitgv zraku morja vodnih parov, ki so popolnoma za tri vala žareče jedro. Jedro je dobilo trdo zunanjo spono in nanjo SO. se vsule plohe ohlajenih podnebnih voda — zemlja je dobivala današnjo obliko: jedro je ostalo še vroče, nad njimi se je širila trdina, ki so jo deloma pokrivale vode, nad trdi no in morjem se je pa razprostrlo čistom jasno ozračje. Oglejmo S3 razsežnost teh zemeljskih sestavin. Znano je, da znaša zračni pritisk na l kvadratni centimeter morske površine 1038 g. Na pod-' lagi.tega dejstva so najprej določili višino ozračja na 80 km. Pozneje so pa opazovali utrinke, ki so že v zračni višini-.200 km zažareli in iz; severnega si ja sklepajo na zračilo višino nad 500 km. Vse-kako ho znašala več ko 80 km, ker so zgornje plasti specifično lažje od spodnjih in morajo zato biti mnogo debelejše, če naj imajo s spodnjimi'enako absolutno težo. Pod ozračjem ima zemlja obliko na tečajih stisnejene krogle. Njena vsebina (brez ozračja) znaša približno 1 bil jon kubičnih, površje približno 510 miljonov kvadratnih kilometrov. Ekvatorjev premer znaša 12756 km, zemeljska os pa zaradi splošeenja na tečajih le 12718 km, razlika je torej 48 km. Sprva je morje pokrivalo skoraj celo'zemljo, počasi pa so se iz voda dviga ile celine. Ko je bila namreč zemeljska skorja še tanka, se je po razpokah iz njene notranjščine izlivala ognjenja snov, ki je na zunaj otrdela. Taki izlivi so povrzročali gorske grebene, ki so štrleli iz vode. Pravzaprav bi se bili morali pogrezniti nazaj do prejšnje gladine, kar se pa ni zgodilo j ker so se oni deli skorje, ki jih je pokrivalo morje, hitrejše ohladili, postali tako ražmerno debeli, in seveda tudi mnogo težji. V sled svoje teže se je moralo morsko dno pogrezniti in primeroma lahke celine so se še bol j dvignile iz vode. Morska tla so še dandanes velike planjave, ki niti od daleč niso tako razorane in gorate kot celine, ker se debela skorja ni mogla gubati in je tudi podzemeljske sile niso mogle več prodreti. Vse vode na zemlji zavzemajo 1275 miljonov km3 prostor-nine. Ce bi bila zemeljska skorja popolnoma gladka, bi morje zem. 1 jo pokrivalo 2500 na visoko. Se-■diJT pa znaša površina suhe zeml je približno 144 5 miljonov km- in morska površina 365:5 miljonov km2, razmerje je torej ka-kakor 1 :‘2*54 ali v odstotkih kakor 28:72. Največje globine so do-sedaj našli v Tihem oceanu, kjer je takozvani Tonga-žleb v južnem delu tega morja 9427 m globok. Doeim je morsko duo enakomerna planjava, so celine večji dei izjedeno in hribovite. Hrihje so nastali deloma iz gub ob krčenpi tr-dine, deloma vsled izlivanja ognjene snovi iz jedra. Pogorja so imela sprva še ravna hrbtišča in gladke rebri. Šele voda, dež in led so jim vrezali doline in jarke in jih tako razkosali. Le posamezni vrhovi se še dvigajo nad gorske grebene; naj višji na svetu je Gau. rizankar v Himalaji ki meri 8840 m. Da se je zemeljeka skorja ustanovila in zadobila današnje obli- ke,je bilo potreba po Braunovih računih od tistega časa ko je začelo iz ozračja dežiti in je torej nastalo morje, približno 17 miljonov let. Dasi se je zemlja v teku časa na površju za 1500", v sredini pa za 6000° ohladila in je pri tem oddala 3358 kvatriljonov kalorij,1) je vendat še danes njeno jedro zelo razbeljeno, ker se toplota z globočino stopnjuje in tudi ognjeniki bruhajo ognje no tekočo lavo. Trdina jena površju 15" gorka, jedro pa ima še ekoli 20000°. Večina ličen j a kov misli, da je to jedro ognjeno1 tekoče, vendar nekateri nasprotno trdijo, da je vsled velikega pritiska gornjih trdili plasti popolnoma trdo in to dokazujejo s pojavom plime in oseke. Oo bi namreč, pravijo, bilo jedro ognjeno tekoče, bi imelo tudi plimo in oseko in z dviganjem in padanjem notranjih tekočin bi morala valovati tudi trda skorja. Suha zemlja bi se dvigala z morsko gladino vred in premikanje bi navadnemu očesu ostalo nevidno, saj bi to ne imelo nikjer trdne, nepremakljive točke, ob katero bi se naslanjale. Zato torej, pravijo, mora biti jedro sicer vroče, toda trdo kot jeklo. Fizik Arrhenius pa trdi, da n jedro v sredini samo tekoče, am-jiak celo plinjavo, ker vlada tam taka vročina, da nobeno telo tudi ob najhujšem pritisku ne more zgostiti niti v tekočino, tem manj v trdo telo. Fa verjemimo onim, ki trdijo, • da je zemeljsko jedro ognjeno tekoče. Obdano je s trdo skorjo, ki ima najmanj 50 km debeline, kar je sicer le majhnost v primeri z zemeljskim premerom ; čb bi bil ta 1 m, bi znašala lupina le 8 mm. in vendar je ta tanka skorja sestavljena iz posameznih trdih kapic ki so zložene druga v drugo in med n jimi se še nahaja ognjeno tekoča snav. V dokaz za tak sestav skorje služi sledeče umovanje: Vsa telesa se ob višji toploti raztezajo in ob nižji krčijo. Izjemo dela fe voda, ki se med-]-4° iu 0° ob zniževanju toplote razteza, zlasti ko se spreminja v ied. Izjem# je pa le navidezna, ker tudi druga Kristalizirajoča telesa(n. pr-kremenec) zadobe ob visokem tlaku lastnost, da se ob strjenju niti ue raztegnejo, niti ne skrčijo; če se pa pritisk zniža, potem se ob strjen |U skrčijo in če se zviša, se raztegnejo ob pretvarjanju v trdo telo. V ognjem masi sp pod zemlj-sko trdino snovi razporejene po svoji specifični teži v plasti toliko ohlade, da se ob danem pritisku strdijo. V vsaki plast'je pa na zunaj, proti zemeljskemu površju, pri-tisk nekoliko manjši; zato se otr-jena snov skrči in pritisk se potem še bol j zman jša, tako, da zadosti) je še pričujoča toplota v obnovilo raztopljenjesnovi. Proti sredini je pritisk nekoliko večji od onega v osrednjem pasu. Zato trdeča se snov poveča svojo prostornino^ slično kakor zmrzujoča «oda, in pritisk pa povzroči zopetno raz-taljenje sno vi. Pod trdi n o nastane^, jo kapice, toda med njimi se nabij-ja ognjeno tekoča, snov. Tu in tam se trde kapice stikajo in ognjena snov se obreži. Ge potem trdina nad n jo poči, se izlije ogn. jenik skozi, ki bruha tako dolgo, dokler je spodaj kaj zaloge. Ali se bo zemlja še izpreminja-la? beveda. Gubala se bo, dvigala se bodo nova pogorja, morsko dno se bo dalje pogrezalo . in dvigalo celine, ki jih bo voda še popolnoma preobrazila.Še dolgo se bo lahko razvijalo na svetu življenje. Šele kedar ho solnce izgubilo svojo moč, takrat bo nehalo zaradi prehudega mraza. To pa se bo zgodilo po Braunovih računih šele čez osem miljonov let. Kaj se ša vse lahko zgodi v tej dolgi dobi! ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ 4 ♦ ❖ ♦ 4 4 4 4 # ♦ ♦ ♦ POKAŽITE SE NA VELIKO NOČ! Da, Vi in Vaša gospa soproga rabita novo obleko. Kajti, kadar korakate ramo ob rami poleg nje na ta uradni dan otvoritve spomiadne mode, bi se radi postavili Vi in ona vpričo svojih prijateljev in vi hočete, da je ona ponosna na Vas in vašo opravo. Stara obleka ne bo napravila tega vtisa. 4 # 4 4 ♦ 4 ❖ 4 ❖ 4 ♦ 4 4 4 4 ♦ 4 4 Naša nova pomladanska zaloga SINCERITY zn =možke= CLASSMATE za =mfodeniče= Obleke in Velike suknje ponujajo izvanredne priložnosti možu, ki se hoče izkazati ter hoče pri tem biti ob enem štedljiv v stroških. Vsaka oprava ki jo Vam pokažemo je najnovejšega kroja in jamčene trpežnosti OD $12.00 DO $32.50 POPOLNA ZALOGA MOZKIH OBLEK - VELIKONOČNIH OVRATNIKOV POMLADANSKIH KLOBUKOV. ♦ 4 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4 ♦ ♦ ♦ 4 4 * 4 ♦ 4 Oddelek za obleke Prvo nadstropje ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ I 4 4 4 4 ♦ 4 4 4 4 4 v § 4 4 TISKOVINE se izdelujejo v naši tiskarni najlepše in najceneje. Naša tiskarna je PRESKRBLJENA Z VSEM POTREBNIM. IZDAJAMO neodvisen slovenski tednik “SLOVENSKE NOVICE” 211=71:1-1. St., Calùmet^Micli. Dolžnost vsacega Slovenca, ki ljubi resnico je, da se naroči na njega. SLOV. TISK. DRUŽBA Calumet, Mich.