81 RECENZIJA MONOGRAFIJE »PREMOG, ŽELEZNICA, TERME IN PIVO. MODERNIZACIJA IN DEMOGRAFSKI RAZVOJ LAŠKEGA V DOLGEM 19. STOLETJU« ALENKE HREN MEDVED Regionalna zgodovina lahko prispeva zelo zanimive in pomembne vpoglede v preteklost, če se raziskovanje lokalnih podrobnosti ne izgubi v podrobnostih, in če se povezuje širšimi tematikami in prispeva k nadregionalnim splošnim ugotovitvam. Prav to povezovanje mi- kro in makro ravni je Alenki Hren Medved, vodji domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, odlično uspelo v njeni zgodovini Laškega v 19. stoletju. Modernizacija, torej preoblikovanje širokih področij življenjskega sveta, do katere je prišlo v dolgem 19. sto- letju, je idealna tema za takšno po- vezovanje lokalnega z globalnim oz. evropskim razvojem. K temu razvo- ju štejemo industrializacijo, boljše možnosti mobilnosti, povezovanje z boljšo infrastrukturo in prometnimi povezavami, modernizacijo in de- mokratizacijo države, administracijo in šolstvo, izboljšavo kmetijske pro- dukcije, življenjskih pogojev širšega prebivalstva in s tem prvi in drugi de- mografski prehod (boljše higienske, bivanjske in medicinske možnosti, boljša prehrana, manjša umrljivost otrok, zmanjšanje mortalitete itd.). V malem se torej zrcali veliko: napredek in modernizacijski sunki, ki so zajeli velik del centralne Evrope v tem ča- su, se odražajo na ravni posamezne- ga mesteca, trga ali vasi kot v danem primeru, v Laškem. Istočasno postane v tej knjigi jasno tudi to, da ne gre za sorazmerni vzpon skozi 19.  stoletje, ampak, da so spremembe v prvi polo- vici stoletja še majhne in včasih komaj opazne in da se modernizacijski sunki okrepijo po letu 1848 in predvsem v zadnjih desetletjih 19. stoletja. Razvoj tudi ni vedno enak v mestih in na po- deželju, kar Alenka Hren Medved pri- kaže s številnimi primeri, ko primerja situacijo trga Laško z okolico. Z obilico zgodovinskih virov torej prepričljivo prikazuje demografske spremembe in o c e n e i n p o r o č i l a – r e v i e w s a n d r e p o r t s 82 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2021/4 modernizacijo dolgega 19. stoletja na mikro ravni Laškega. Avtorica se je seznanila z veliko viri in je pri tem zopet upoštevala ravno- težje med malim in velikim. Kontra- stira pogled »od zunaj« oz. »od zgoraj« s pogledom »od spodaj«, pri čemer uporablja statistične množične vire, kot so npr. katastri, popis prebivalstva, statusi animarum in matične knjige. Kot konkreten primer bi omenila de- mografski razvoj Laškega, gostoto in gibanje prebivalstva, njegovo versko in narodno sestavo ter spremembe v strukturi družin (število in umrljivost otrok, starost pri poroki, število oseb v gospodinjstvu, število nezakonskih otrok). Po natančni statistični analizi družin v Laškem in okoliških vaseh na podlagi matičnih knjig ter popisov pre- bivalstva (1870–1910) avtorica nadgra- di te ugotovitve s konkretnimi primeri družin in tipi družin – kmetov, mešča- nov, gostačev, rudarjev itd. »Gola« šte- vila s tem dobijo obraz in lažje so spet vidne razlike med trgom in okoliškimi vasmi. Statističnim analizam rojstev, smrti, porok itd. doda tudi zanimivo analizo najbolj priljubljenih moških in ženskih imen v 19. stoletju v Laškem. Razen tega Alenka Hren Medved svoje ugotovitve uvršča v uveljavljene teoretične okvire in tudi za to želim navesti primer. Slovenski prostor se namreč nahaja na stičišču dveh dru- žinskih vzorcev, na tako imenovani Hajnalovi liniji (St. Petersburg – Trst), torej na meji med zahodnoevropskim in vzhodnoevropskim patriarhalnim tipom poročnih in družinskih vzor- cev. Po prejšnjem tipu se pari poročajo precej pozno in imajo v poprečju manj otrok, medtem ko je pri slednjem pov- prečna starost pri poroki nižja in ženske rodijo več otrok. Na podlagi statistične analize, ki jo avtorica naredi, ugotovi, da spada Laško med območja zahodno od Hajnalove linije. Več takih lokalnih študij bi lahko prispevalo k natančnej- šemu risanju Hajnalove linije na tem slovenskem (in hrvaškem) območju in bi bilo zato zelo zaželeno. Kljub osredotočanju na moderniza- cijo avtorica tudi ne zanemarja kon- tinuitet v 19. stoletju. Tudi če oriše razvoj premogovništva in drugih no- vih gospodarskih panog, vpliv Južne železnice na kraj ter prve zametke tu- rizma v Laškem, ugotavlja, da se je veči- na prebivalcev okoliških vasi še vedno preživljala s kmetijstvom. Poudarja tu- di kontinuiteto veljavnosti katoliških vrednot (npr. ko gre za nezakonske otroke) in neprekinjeno pomembnost kmečkega in katoliškega koledarja za strukturiranje življenja preprostega prebivalstva. Kljub izgradnji železni- ške proge so še vedno druge prometne povezave močno vplivale na zunanje stike in mobilnost prebivalstva. Čeprav je Laško mejilo na Kranjsko, je bilo tra- dicionalno bolj povezano z drugimi štajerskimi mesti in trgi kot s slabše prometno povezano Kranjsko, kar av- torica pokaže s poklicno in poročno mobilnostjo laškega prebivalstva. Skratka: branje »Premog, železnica, terme in pivo« zgodovinarke Alenke Hren Medved ne priporočamo le regi- onalnim zgodovinarjem ali lokalpatri- otom Laškega. Primer tega majhnega obrtniškega trga ob Južni železnici po- nuja tudi širšemu občinstvu zanimiv vpogled v modernizacijo in demograf- ski razvoj teh delov srednje Evrope. Karin Almasy