Poštnina plačana j gotovini
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik V.
V Ljubljani dne 25. maja 1948
Številka 23
VSEBINA:
131.	Odlok o potrditvi ufedb, ki jih je izdala vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva.
132.	Ukaz o zaMjučitvi II. rednega zasedanja in o sklicanju III. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS.
133.	Ukaz o zakljuoitvi III. rednega zasedanja Ljudske skupšči. ne LRS.
134.	Finančni zakon za državni proračun LRS za proračunsko leto 1948.
135.	Zakon o zaključnem računu LRS za leto 1946.
136.	Zakon o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti y Ljubljani.
137.	Zakon o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v LRS.
138.	Zakon o ravnanju z razlaščenimi in zaplenjenimi gozdnimi posestvi v LRS.
139.	Zakon o prostovoljnih gasilskih društvih.
140.	Odločba o podelitvi redne mesečne podpore Mariji Mojškerc,
141.	Odločba o prodaji kmetijskih pridelkov na trgih večjih po« trošniških središč.
—	Zapisnik 4. seje II. rednega zasedanja Ljudske skupščin«! LRS v Ljubljanu
—	Zapisnik 5. seje II. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS v Ljubljani.
—	Zapisnik 6. seje II. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS v Ljubljani.
LJUDSKA SKUPŠČINA LRS
131.
Odlok
Ljudske skupščine LRS o potrditvi uredb, ki jih je izdala vlada LES na podlagi zakona o pooblastilu .vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva
Potrjujejo se uredbe, ki jih je izdala vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva z dne 23. januarja 1947, in sicer:
1.	uredba z dne 11. februarja 1948 o likvidaciji stiariti sodnih pologov (depozitov) (Uradni list LRS št. 8—51/48),
2.	uredba z dne 27. januarja 1948 o ukrepih za preprečevanje požarov (Uradni list LRS št. 11—81/48),
3.	uredba z dne 18. marca 1948 o dela prostih' dnevih v Ljudski Republiki Sloveniji (Uradni list LRS št, 13—91/48),
4.	uredba z dne 27. marca 1948 o mobilizaciji tovornih avtomobilov (Uradni list LRS št. 14—99/48),
5.	uredba z dne 23. aprila 1948 o zatiranju majskega hrošča (Uradni list LRS št. 17—108/48),
6.	uredba z dne 5. maja 1948 o prenehanju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani (Uradni list LRS št. 21—122/48).
St. 813/4—48.
Ljubljana dne 19. maja 1948.
LJUDSKA SKUPŠČINA'	j)
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Tajnik:	Predsednik: k
Mira Tomšič I, r.	Sr. Ferdo Kozak I, &
PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LRS
132.
Ukaz
o zaključitvi II rednega zasedanja in o sklicanju III. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS
Ker je Ljudska skupščina LRS s sprejetjem zakona o državnem proračunu Ljudske Republike Slovenije za proračunsko leto 1948, finančnega zakona za državni proračun LRS za proračunsko leto 1948 in zakona o zaključnem račtinu LRS za leto 1946 dovršila svoje delo, je predsedstvo Prezidijai Ljudske skupščine LRS na podlagi 56, člena ustave LRS
odločilo;
1.	II. redno zasedanje Ljudske skupščine LRS, sklicano z ukazom predsedstva Prezidija Ljudske skupščino LRS na dan 15, decembra 1947, se zaključi.
2.	Ljudska skupščina LRS se skliče k III, rednemu zasedanju na dan 19. maja 1948,
U. št. 96
.Glavno mesto Ljubljana dne 18. maja 1948.
PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE '	LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar? a	Predsedniki
France Lubej 1.1.	Josip. Vidmar L £
133.
Ukaz
o zaključitvi HI. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS
Ker je Ljudska skupščina LRS dovršila svoje delo, predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine LRS
odloča:
UT. redno zasedanje Ljudske skupščine LRS, sklicano z ukazom predsedstva Prezidija Ljudske skupščine LRS na dan 19. maja 1948, se zaključi.
U. št. 98
.Glavno mesto Ljubljana dne 19. maja 1948.
PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej L r.	Josip Vidmar L r.
134.
Ukaz
Na podlagi 4. točke 72. člena ustave Ljudske Republike Slovenije v zvezi s 4. členom zakona o Prezidiju Ljudske skupščine LRS razglaša predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine LRS finančni zakon za državni proračun LRS za proračunsko leto 1948, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na II. rednem zasedanju dne
18.	maja 1948 in ki se glasi:
Finančni zakon
ga državni proračun LRS za proračunsko leto 1948
1.	člen
Državni proračun za leto 1948 znaša skupno dohodkov	din 4,818,675.(XX).—
Izdatkov! v	*	' din 4.818,675.000.—
2.	člen
Državni proračun za leto 1948 obsega:
a)	republiški proračun:
z dohodki v znesku .	, din 3.447,054.000.—
in z izdatki v znesku	,	, «	,	din	3.447,054.000.—
b)	skupne vsote proračunov okrajnih ljudskih odborov in sicer:
Glavnega mesta Ljubljana:
z dohodki v znesku	,	. «	din	188,140.000.—
in z izdatki v znesku ....	din	241,948.000.—
g presežkom izdatkov v znesku .	din	53,808.000.—
Okrajnega ljudskega odbora Celje mesto: z dohodki v znesku	.	.	.	,	din	56,182.000.—
in z izdatki v znesku	...	.	din	60,104.000.—
a presežkom izdatkov	v	znesku	.	din	3,922.000.—
Okrajnega ljudskega odbora Celje okolica: i dohodki v znesku	i	.	,	,	din	56,764.000.—
in z izdatki v znesku	.	•	,	,	din	56,764.000.—
Okrajnega ljudskega odbora Črnomelj:
z dohodki v znesku	. din	15,541.000,-
in z Matki v znesku ,	. din	21,126.000.—
s presežkom izdatkov v znesku	. din	5,585.000.-
Okrajnega ljudskega odbora Dravograd:		
z dohodki v znesku ...	. din	36,118.000.—
in z Matki v znesku .	.	.	. din	36,118.000,—
Okrajnega ljudskega odbora Gorica:		
z dohodki v znesku .	.	. din	34,203.000.—
in z Matki v znesku .	. din	54,295.000.—
s presežkom Matkov v znesku	. din	20,092.000.—
Okrajnega ljudskega odbora Grosuplje:		
z dohodki v znesku	. din	16,917.000.—
in z Matki v znesku .	. din	20,932.000.—
s presežkom Matkov v znesku	. din	4,015.000.—
Okrajnega ljudskega odbora Idrija:		
z dohodki v znesku .	.	.	. din	25,091.000 —
in z izdatki v znesku .	. din	25,091.000.—
Okrajnega ljudskega odbora Ilirska Bistrica;		
z dohodki v znesku .	.	. din	11,341.000.—
in z izdatki v znesku .	.	.	. din	22,591.000,—
s presežkom izdatkov v znesku	. din	11,250.000.—
Okrajnega ljudskega odbora Jesenice:		
z dohodki v.znesku	. din	40,912.000.—
in z izdatki v znesku .	. din	40,912.000.—
Okrajnega ljudskega odbora Kamnik:		
z dohodki v znesku .	,	,	. din	37,651.000.—
in z Matki v znesku .	.	.	. din	37,651.000.—
Okrajnega ljudskega odbora Kočevje:		
z dohodki v znesku .	.	,	, din	16,268.000.—
in z Matki v znesku .	,	. din	30,466.000.—
in s presežkom izdatkov v znesku din
Okrajnega ljudskega odbora Krško: z dohodki v znesku	.	,	.	.	din
in z izdatki v znesku .... din
Okrajnega ljudskega odbora Kranj: z dohodki v znesku .... din in z izdatka v znesku .... din
Okrajnega ljudskega odbora Lendava: z dohodki v znesku	.	,	,	.	din
in z izdatki v znesku .... din
14,198.000.—
41,186.000.—
41,186.000.—
53.785.000,	-
53.785.000.	—
18,219.000.—
18,219.000.—
Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica: z dohodki v znesku	,	,	,	.	din	35,342.000.—
in z Matki v znesku	.	,	,	.	din	85,342.000,—
Okrajnega ljudskega odbora Ljutomer;
z dohodki v znesku	,	din	20,462.000.—
in z izdatki v znesku	....	din	20,462.000,-
Okrajnega ljudskega odbora Maribor mesto: z dohodki v znesku	.	,	,	.	din	129,993.000,—
in z izdatki v znesku	.	,	,	.	din	134,815.000.—
in s presežkom Matkov v znesku	din	4,822.000,—
Okrajnega ljudskega odbora Maribor okolica: z dohodki v znesku	....	din	45,508.000,—
in z izdatM $ znesku	,	,	,	.	din	45,508.000.—
Okrajnega ljudskega odbora Mozirje:
z dohodki v znesku	....	din	19,054.000.—
in z izdatki v znesku	....	din	19,054.000.—
Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota: z dohodki v znesku	....	din	45,878.000.—
in z izdatki v znesku	....	din	45,878.000.—
Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto: z dohodki v znesku	....	din	34,635.000.—
in z izdatki v znesku	. . . .	din	47,596.000.—
s presežkom izdatkov	v znesku ,	din	12,961.000.—
Okrajnega ljudskega odbora Poljčane: z dohodki v znesku	....	din	47,381.000.—
in z izdatki v znesku	....	din	47,381.000.—
Okrajnega ljudskega odbora Postojna: z dohodki v znesku .... din in z izdatki v znesku .	. .	.	din
s presežkom izdatkov v znesku . din Okrajnega ljudskega odbora Ptuj: z dohodki v znesku .... din in z izdatki v znesku .... din
Okrajnega ljudskega odbora Radgona: z dohodki v znesku .... din in z izdatki v znesku .... din
Okrajnega ljudskega odbora Sežana: z dohodki v znesku .... din in z izdatki v znesku .	. .	-	din
s presežkom izdatkov v znesku . din Okrajnega ljudskega odbora Tolmin: z dohodki v znesku .... din in z izdatki v znesku .	. .	•	din
8 presežkom izdatkov v	znesku	.	din
Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje: z dohodki v znesku .... din in z izdatki v znesku ...	. din
e presežkom izdatkov v znesku . din Okrajnega ljudskega odbora Trebnje: z dohodki v znesku .... din in z izdatki v znesku .	. .	.	din
s presežkom izdatkov v	znesku	.	din
24.160.000.	—
36.390.000.	—
12.230.000.	—
50,352.000.—
50,352.000.—
19,082.000.—
19,082.000.—
4,785.000.—
29.275.000.	—
24.490.000.	—’
4,323.000.—
25.078.000.	—
20.755.000.	—
26.172.000.	—
34.885.000.	—
8,713.000.-
16.178.000,	—
19.335.000.	— .
3,157.000.—
3.	Člen
Da se proračuni okrajnih ljudskih odborov spravijo v ravnotežje, se okrajnim ljudskim odborom določajo naslednji zneski republiških dohodkov, ki bodo pobrani v njih območju in so že izkazani v skupnih zneskih dohodkov v 2. členu tega zakona:
a)	od dohodnine vseh oblik, pobrane v njihovem območju, izvzemli dohodnine od delavcev, nameščencev in uslužbencev:
Glavnemu mestu Ljubljana....................90%
Okrajnemu ljudskemu	odboru	Celje mesto	,	•	90%
Okrajnemu ljudskemu	odboru	Črnomelj .	.	.	90%
Okrajnemu ljudskemu odboru Dravograd «	.	65%
Okrajnemu ljudskemu	odboru	Gorica .	*	•	90%
Okrajnemu ljudskemu	odboru	Grosuplje .	.	.	90%
Okrajnemu ljudskemu	odboru	Idrija .	.	«	•	56%
Okrajnemu ljudskemu	odboru	Hir. Biatjica	. _ »	80%
Okrajnemu ljudskemu odboru Jesenice ...	33%
Okrajnemu ljudskemu	odboru	Kamnik	.	.	.	55 %j
Okrajnemu ljudskemu	odboru	Kočevje	.	.	.	9')%]
Okrajnemu ljudskemu	odboru	Krško .	.	.	.	52 %j
Okrajnemu ljudskemu	odboru	Lendava	.	.	.	60%:
Okrajnemu ljudskemu odboru Ljubljana okolica .	32 %j
Okrajnemu ljudskemu odboru Ljutomer .	.	.	9%i
Okrajnemu ljudskemu odboru Maribor mesto .	90%j
Okrajnemu ljudskemu odboru Mozirje .	.	79 %j
Okrajnemu ljudskemu	odboru	Novo mesto	.	.	90 %j
Okrajnemu ljudskemu	odboru	Poljčane	.	.	.	49%j
Okrajnemu ljudskemu	odboru	Postojna	.	.	.	90%;
Okrajnemu ljudskemu	odboru	Ptuj .	,	.	.	26%)
Okrajnemu ljudskemu	odboru.	Radgona	.	,	.	38%;
Okrajnemu ljudskemu	odboru	Sežana	.	.	.	90%|
Okrajnemu ljudskemu	odboru	Tolmin	.	,	.	90 %j
Okrajnemu ljudskemu	odboru	Trbovlje	.	.	.	90%]
Okrajnemu ljudskemu	odboru	Trebnje	.	.	.	90%]
b)	od deleža Ljudske republike Slovenije na davku od prometa proizvodov in doseženem-planu znižanja proizvodnih stroškov:
Glavnemu mestu Ljubljana ....	30,000.000.—
Okrajnemu ljudskemu odboru Celje mesto 20,540.000.— Okrajnemu ljudskemu odbora Dravograd. 4,000.000,-Okrajnemu ljudskemu odboru Jesenice .	4,000.000.—
Okrajnemu ljudskemu odboru Kamnik .	4,000.000.—
Okrajnemu ljudskemu odboru Maribor mesto 15,000.000.— Okrajnemu ljudskemu odboru Trbovlje .	5,000.000.—
c)	od deleža Ljudske republike Slovenije na taksah:
Glavnemu mestu Ljubljana.....................50%!
Okrajnemu ljudskemu odboru Celje mesto ,	.	50%'
Okrajnemu ljudskemu odboru Črnomelj .	.	,	50%i
Okrajnemu ljudskemu odboru Dravograd.	.	.	50%]
Okrajnemu ljudskemu odboru Grosuplje .	,	.	50%,
Okrajnemu ljudskemu odboru Maribor mesto ,	50%i
4.	člen
Presežki izdatkov nad dohodki v proračunih: Glavnega mesta Ljubljana v znesku .	. 53,808.000.—
Okrajnega ljudskega	odbora	Celje mesto	.	3,922.000,-
Okrajnega ljudskega	odbora	Črnomelj	.	5,585.000.—
Okrajnega ljudskega	odbora	Gorica .	.	20,092.000.—
Okrajnega ljudskega	odbora	Grosuplje	.	4,015.000.—
Okrajnega ljudskega	odbora	Ilir. Bistrica.	11,250.000.—
Okrajnega ljudskega	odbora	Kočevje	.	.	14,198.000.—
Okrajnega ljudskega odbora Maribor mesto 4,822.000.— Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto .	12,961.000.—
Okrajnega ljudskega	odbora	Postojna	.	.	12,230.000.—
Okrajnega ljudskega	odbora	Sežana	.	.	24,490.000.—
Okrajnega ljudskega	odbora	Tolmin	.	.	20,755.000.—
Okrajnega ljudskega	odbora	Trbovlje	.	.	8,713.000.—
Okrajnega ljudskega	odbora	Trebnje	.	.	3,157.000.—
se bodo pokrili z dotacijo iz republiškega proračuna.
5.	člen
Ljudska republika Slovenija odvaja v korist zveznega proračuna od dohodnine, pobrane na njenem območju tele odstotke:
od dohodnine delavcev, nameščencev in uslužbencev 3 ^
od dohodnine kmetov .	.	,	.	.	.	. 1 %!
od dohodnine zadrug ,	,	..............4 %'
od dohodnine družbenih organizacij . .	»	. 5 %i
od dohodnine privatnih poklicev in imovine .	. 2 %j
fid gftostoie dfibadfliftfi iz gsejiajih let, -Wh ehlih
6.	člen
Novi uradi in ustanove se smejo ustanavljati med letom, če so v tekočem tromesečnem planu za izvrševanje proračuna zagotovljena finančna sredstva, oziroma, kolikor to to niso potrebna nova sredstva.
7.	člen
Število uslužbenskih mest se sme povečati po predlogu resornega ministra v soglasju s predsedstvom vlade LRS, oddelkom za zakonodajo in organizacijo državne uprave in v soglasju z ministrom za finance LRS, v okviru odobrene sistemizacije.
8.	člen
Minister za finance sme po predlogu sekretarja za personalno službo vlade LRS ustaviti izplačevanje osebnih izdatkov, ki niso v skladu z zakonskimi predpisi. Ce se pristojni minister ne strinja z ustavitvijo, odloči o tem predsednik vlade LRS.
9.	člen
Obveznosti v breme proračuna se smejo ustvarjati v mejah kreditov, ki so odobreni za zadevni namen.
Vse nastale obveznosti se morajo likvidirati in izplačati do 21. decembra 1948. Krediti, angažirani za dela, nabave in storitve, ki se do tega roka ne morejo likvidirati in izplačati, se morajo do 31. decembra 1948 prijaviti pristojnemu finančnemu organu,
10.	člen
Dohodki po proračunu se delijo po delih, razdelkih in pozicijah, izdatki pa po delih, razdelkih, poglavjih, partijah in pozicijah.
11.	člen
Prenose kreditov med posameznimi proračunskimi oddelki smejo vršiti glavni odredbodajalci ob pogojih iz toč. a) 19. člena uredbe o izvajanju proračuna.
Z virmanom zmanjšane pozicije se ne smejo več povečati.
Krediti in nagrade se ne smejo povečati z virmanom.
12.	člen
Vodje knjigovodstev oziroma šefi računovodstev (računodajalci) pri odredbodajalcih niso za svoje delo odgovorni samo odredbodajalcu, temveč tudi ministru za finance.
Odločbe o uslužbenskih razmerjih vodij knjigovodstev oziroma šefov računovodstev (računodajalcev) izdajajo pristojni organi v soglasju z ministrom za finance.
13.	člen
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRSc, uporablja pa se od 1. januarja 1948.
U. st. 99.
Glavno mesto Ljubljana dne 21. maja 1948.
PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej ],	Joaip Vidmar L r.
135.
Ukaz
Na podlagi 4. točke 72. člena ustave Ljudske Republike Slovenije z zvezi s 4. členom zakona o Prezidiju Ljudske skupščine LRS razglaša predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine LRS zakon o zaključnem računu LR Slovenije za leto 1946, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na II rednem zasedanju dne 18. maja 1948 in ki se glasi:
Zakon
o zaključnem računu LR Slovenije za letp 1946
1.	člen
Izvršeni izdatkj in ostvarjeni dohodki za proračunsko leto 1946 znašajo za LR Slovenijo:
dohodki..................... 2.135,822.049.48	din
izdatki ....	.	1.927,675.241.91	din
Presežek dohodkov . ~	208,146.807.57	din
2.	člen
A) Izdatki vsebujejo izvršena izplačila:
1.	po rednih in izrednih proračunih:
a)	republike 1.095,619,042.96
b)	okrožnih LO 103,648.578.31
c)	okrajnih LO 127,582.392.56
d)	krajevnih LO 91,878.698.79 1.418,728.712.62	din
2.	v breme obratne glavnice
LR Slovenije	___________505,855.769.43 din
Skupaj 1.924,584.482.05 din
3.	Pokritje primanjkljaja po za ključ,
nem računu za dobo julij—december 1945 «...	■	.	.	3,090.759.86	din
Vse'skupaj 1.927,675.241.91 din
B) Redni in izredni dohodki znašajo po proračunih:
a)	republike ....	1.498,908.420.87	din
b)	okrožnih LO	.	.	„	189,132.580.06	din
c)	okrajnih LO	.	a	.	.	330,737.216.17	din
d)	krajevnih LO	.	.	.	117,043.830.48	din
Vse skupaj 2.135,822.049.58 din
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki iz 1. člena v znesku 208,146.807.57 din se prenese po 3. členu finančnega za-kona FLRJ za proračunsko leto 1946 v korist ministrstva za finance FLRJ.
4 člen
Odobmjejo se Izdatki v breme proračunskih postavk ter obratne glavnice LRS in ljudskih odborov kakor so y zaključnem računu izkazani
5. člen
Ta zakon volja od dneva objave v »Ucadflčm listu
LBSc.
,U. št. 100.
.Glavno mesto Ljubljana dne 21. maja 1948. PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
Eoftee Lubej i r,	Josip Vidmar j. a
Št 23. - 26. V. l<k
URADNI LIST LRS
T
Stran 211
136.
Ukaz
Na podlagi 4. točke 72. člena ustave Ljudske Republike Slovenije v zvezi s 4. členom zakona o Prezidi ju Ljudske skupščine LRS razglaša predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine LRS zakon o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na III. rednem zasedanju dne 19. maja 1918 in M se glasi:
Zakon
o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti
I.	Splošne določbe
1.	člen
Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani se pre-osnuje v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti in ee preuredi po tem zakonu.
Sedež Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v Ljubljani.
2.	člen
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je najvišja znanstvena in umetnostna ustanova v Ljudski Republiki Sloveniji in združuje najpomembnejše znanstvenike in umetnike.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pravna oseba, ki ima svoj predračun dohodkov in izdatkov v okviru proračuna Ljudske Republike Slovenije. Odredbodajalec za izvajanje predračuna je prezident Akademije.
Akademija ima svoj pečat, katerega obliko predpiše statut
3.	člen
Glavna naloga Slovenske akademije znanosti in umetnosti je, da z vsemi svojimi silami in sredstvi prispeva k napredku in razvoju znanosti in umetnosti.
V ta namen Slovenska akademija znanosti in umetnosti:
a)	usmerja svoje delo na najvažnejše probleme vseh znanstvenih in umetnostnih področij, zlasti tistih, ki so pomembni za Slovenijo in Jugoslavijo;
b)	proučava naravna bogastva in proizvodne bile države, kakor tudi obča ekonomska in kulturna dognanja in si prizadeva za njihovo vsestransko racionalno izrabo;
c)	podpira znanstveno in umetniško delo ter načrtno skrbi za popolnjevanje znanstvenega naraščaja in za zvišanje njegove znanstvene kvalitete;
č) objavlja izsledke raziskavanj in znanstvena dela;
d)	daje strokovna mnenja ter rešuje znanstvene in umetnostne probleme na zahtevo vlade LRS;
e)	vodi razvid dela znanstvenih in umetniških zavodov in ustanov v Ljudski Republiki Sloveniji.
4.	člen
Slovenska akademija znanosti in umetnosti ima razrede:
Določbe o ustanovitvi novih razredov, o odpravi, spojitvi ali spremembi obstoječih razredov, o organiza. tip, delu in nalogah razredov predpiše statut, Id ga izda Akademija in potrdii Prezidij Ljudske skupščine LRS.
Razredi so y reševanju znanstvenih vprašanj samo-stojnj.
5.	člen
Za splošno usmeritev znanstvenega in umetniškega dela, za razvoj znanstvenih in umetnostnih raziskavanj, za organizacijo ekspedicij, za zvezo z naj pomembnejšimi znanstvenimi in umetniškimi ustanovami sklicuje Akademija seje ter organizira kongrese in posvete znanstvenikov in umetnikov, vzdržuje zvezo z znanstvenimi in umetniškimi akademijami, zavodi in društvi ter znanstveniki jn umetniki drugih dreav.
II.	Sestav Akademije in njeni člani
A.	Člani
6.	člen
Slovensko akademijo znanosti in umetnosti sestavljajo redni člani (akademiki), dopisni člani (korespon-denti) in častni člani.
7.	Člen
Za rednega člana je lahko izvoljen znanstvenik ati umetnik, ki je obogatil znanost ali umetnost z deli znan. stvenega ati umetniškega pomena in prispeval z njimi
k razvoju kulture.
Dopisne člane voli Akademija iz priznanih domačih in inozemskih znanstvenikov in umetnikov.
Častne člane voli Akademija iz znanstvenikov in umetnikov, ki so obogatili znanost ali umetnost z deli svetovnega pomena ali z deli, ki imajo poseben pomen za Federativno Ljudsko Republiko Jugoslavijo, Ljudsko Republiko Slovenijo ali za Akademijo.
8.	Ben
Redni in dopisni Bani opravljajo svoje znanstveno in umetniško delo v sMadu z delovnim programom Akademije.
Podrobnejše določbe o delu ter o pravicah in dolžnostih članov Akademije predpiše statut Akademije.
9.	Ben
Prejemke funkcionarjev in članov Akademije določi vlada LRS z uredbo.
10.	člen
Maksimalno število rednih in dopisnih Banov Slovenske akademije znanosti in umetnosti določi vlada LRS na predlog skupščine Akademije z uredbo.
11.	člen
Kandidate za prosta mesta rednih in dopisnih članov Akademije predlagajo iz vrst najpomembnejših znanstvenikov in umetnikov pristojni razredi po strogi in skrbni presoji ter z izčrpno utemeljitvijo skupščini Akademije v odločitev; za člana je izvoljen kandidat, za katerega sta glasovali najmanj dve tretjini v skupščini navzočih' Banov. Izvolitev je končnoveljavna, ako Prezidij Ljudske skupščine LRS v 30 dneh ne ugovarja.
12.	člen
Častne Bane voli skupščina Akademije na predlog razredov ali posameznih rednih članov Akademije. Kandidat je izvoljen, če sta zanj glasovali dve tretjim navze* oih članov. Častni Bani imajo enake pravice kot žedni Bani, niso pa uvrščeni v razrede.
13.	člen
Članstvo rednih, dopisnih in častnih članov preneha » smrtjo, z odpovedjo, bi se pismeno preda prezidentu Akademije ali z izključitvijo iz zelo tehtnih razlogov javnega ali zasebnega značaja. Izključitev mora skleniti skupščina Akademije z dvotretjinsko večino celotnega števiia rednih članov. Predlog za izključitev da lahko Prezidaj Ljudske skupščine LRS ali člani Akademije.
B.	Znanstveni sodelavci Akademije
14.	člen
Pri izvrševanju nalog Akademije, njenih zavodov in ustanov lahko sodelujejo tudi strokovnjaki, ki niso člani Akademije.
Za proučevanje prirodnega bogastva in proizvodnih sil države ustanovi Akademija poseben svet svojih članov. tV ta svet more skupščina Akademije pritegniti tudi znanstvenike, ki niso njeni člani.
Strokovne sodelavce v ustanovah Akademije imenuje in razrešuje na predlog pristojnega razreda prezidij Akademije, ki jim določi tudi nagrade za njihovo sodelovanje.
Znanstvene sodelavce predlaga v sporazumu s pristojnim razredom prezidij Akademije predsedstvu vlade LRS za imenovanje.
Podelitev mest znanstvenih aspirantov, ki eo v zvezi z državnimi štipendijami, predlaga za razpis in na predlog pristojnega razreda prezidij Akademije ministru za prosveto LRS.
Podrobnejše določbe k temu Členu in določbe glede znanstvenih aspirantov predpiše statut Akademije.
III.	Organizacija Akademije rA. Skupščina
15.	člen
Najvišji organ Akademije je skupščina, ki jo sestavljajo vsi redni in častni člani.
Skupščina določa splošno smer znanstvenega dela in organizacijo Akademije ter opravlja druge naloge, ki jih ji daje statut ali ta zakon.
Skupščina voli člane Akademije, prezidenta, generalnega sekretarja in nadzorni odbor; odloča o izključitvi članov in voli člane sveta za proučevanje prirodnega bogastva in proizvodnih sil države.
Skupščina izda statut Akademije, ki ga potrdi Prezidij Ljudske skupščine LRS.
16.	Člen
Seje skupščine se sklicujejo po potrebi, toda vsaj enkrat na leto ali če to zahteva najmanj ena tretjina rednih članov oziroma dva razreda.
Skupščina Akademije je po pravilu sklepčna, če je navzoča vsaj polovica rednih članov in odloča z večino glasov navzočih članov. Izjeme določata ta zakon in statut 'Akademije.
Odločujočo pravico glasovanja imajo na skupščini redni in častni člani Akademije.
Dopisni člani ta upravniki posameznih teta nov Akademije, ki niso redni ali častni člani, smejo na vabilo prezidenta ali njegovega namestnika prisostvovati skupščini In imajo posvetovalni glas,
B.	P r e z i d i j e
17.	člen
Prezidij Akademije sestavljajo p rezident, generalni sekretar in razredni sekretarji.
Prezidenta in generalnega sekretarja voli skupščina Akademije za tri leta izmed rednih članov Akademije. Izvolitev prezidenta potrjuje Prezidij Ljudske skupščine LRS.
Razredne sekretarje volijo razredi po določbah statuta Akademije.
18.	člen
Prezidij Akademije izvršuje sklepe skupščine; v času med sejami skupščine je prezidij najvišji upravni organ Akademije.
Natančnejše določbe o nalogah in delu prezidija Akademije predpiše statut.
Prezidij Akademije imenuje uslužbence Akademije. Za imenovanje uslužbencev prve in druge vrste je po. trebno soglasje predsednika vlade LRS.
19.	člen
Prezident predstavlja Akademijo na zunaj, usmerja upravo in delo Akademije, sklicuje in vodi seje prezidija in skupščine in opravlja druge naloge po določbah statuta.
20.	Een
Generalni sekretar Akademije pomaga prezidentu, načeluje upravni ta znanstveni pisarni Akademije; piše zapisnike o sejah prezidija in opravlja druge naloge po določbah statuta.
Če je prezident zadržan* ga nadomešča generalni ee-kretar; če je ta zadržan, ga nadomešča po letih najstarejši razredni sekretar.
21.	člen
Upravljanje imovine Akademije nadzira poseben nadzorni odbor treh rednih članov in enega namestnika, ki jih izbere skupščina za dve leti
C.	Zavodi
22.	člen
Znanstveno raziskovalno delo opravlja Akademija v svojih zavodih (institutih), komisijah, odborih, laboratorijih itd.
Podrobnejše odredbe o njihovi organizaciji In delu predpiše statut Akademije In pravilniki v okviru statuta.
23.	Een
Vlada LRS določi v sporazumu z Akademijo, katere državne ustanove so glede svojega znanstvenega dela pod neposrednim nadzorstvom Akademije.
č. Uslužbenci Akademije 1	24. Een
Za opravljanje administrativnih, znanstveno upravnih in tehničnih poslov Ima Akademija tehnične, administrativne in pomožne uslužbence.
Natančnejše določbe o ustroju pisarne ter o dolžnostih in pravicah predpiše statut.
IV. Prehodne in končne določbe
25.	člen
Tisti sedanji redni in dopisni člani Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki jih potrdi Prezidi j Ljudske skupščine LES v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona, postanejo člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
26.	člen
Dosedanji prezidij Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani obdrži do izvolitve novega prezidija svoje funkcije ter skliče v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona tiste redne člane Akademije, ki jih bo po 25. členu potrdil Prezidij Ljudske skupščine LRS, zaradi izvolitve novega prezidija in nadzornega odbora po določbah tega zakona.
27.	člen
Slovenska akademija znanosti in umetnosti predloži v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona statut Akademije Prezidiju Ljudske skupščine LRS v potrditev.
28.	Člen
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRSc.
U. št 101.
Glavno mesto Ljubljana dne 21. maja 1948.
PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej L r.	Josip Vidmar 1. r.
137.
Ukaz
Na podlagi 4. točke 72. člena ustave Ljudske Republike Slovenije v zvezi s 4. členom zakona o Prezidiju Ljudske skupščine LRS razglaša predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine LRS zakon o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v Ljudski Republiki Sloveniji, ki ga je spre jela Ljudska skupščina LRS dne 19. maja 1948 in ki se glasi:
Zakon
o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v Ljudski Republiki Sloveniji
V Ljudski Republiki Sloveniji so vsi kulturni spomeniki in prirodne znamenitosti Lot znanstvene in estetske kulturne dobrine v varstvu Ljudske Republike Slovenije, neglede na to, v čigavi lasti, upravi ali posesti so.
1. člen
Za kulturne spomenike po tem zakonu veljajo premični in nepremični predmeti ali skupine predmetov, ki so zgodovinsko, arheološko, kulturnozgodovinsko, umetniško, etnografsko alf sociološko pomembni oziroma domačijsko značilni, zlasti pa spomeniki narodnoosvobodilne borbe.
Prirodne znamenitosti po tein zakonu so premični ali nepremični predmeti zoološke, botanične, geološko-paleontološke, mineraloško-petrografske, zemljepisne in podobne znamenitosti ali redkosti in predmeti ali pokrajinski predeli po-sebne prirodne lepote«
2.	člen	'C
Varstvo teh spomenikov in prirodnih zuaiuduuosu izvaja Zavod za varstvo in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Slovenije s sedežem v Ljubljani, M jih tudi znanstveno proučuje in opravlja tudi druge naloge po tem zakonu.
Zavod za varstvo je pod vodstvom ministra za prosveto LRS.
Minister za prosveto LRS lahko določi tudi druge zavode ali ustanove, da sodelujejo pri tem varstvu in proučevanju.
3.	člen
Na predlog zavoda za varstvo odloča minister za prosveto LRS o tem, kateri spomeniki oziroma prirodne znamenitosti so zavarovane po tem zakonu, kakor tudi o mejah neposredno zavarovane nepremičnine in njene okolice, ki jo zadenejo omejitve po tem zakonu.
Odločba o varstvu po prvem odstavku se pošlje lastniku oziroma posestniku oziroma upravitelju predmetov. Ta Ima zoper odločbo v 15 dneh po prejemu odločbe pravico; pritožbe na vlado LRS, katere odločba je dokončna. Pritožba nima odložilne moči.
Vsaka odločba o varstvu se objavi v »Uradnem listu LRS«. Pravnomočna odločba, s katero se razglasi za zavarovano nepremičnina, se pošlje tudi pristojnemu okrajnemu sodišču, da v zemljiški knjigi zaznamuje, da je nepremičnina zavarovana po določbah tega zakona; na zahtevo Zavoda za varstvo zaznamuje sodišče že pred pravnomočnostjo odločbe, da je uveden postopek za varstvo po tem zakonu.
Odločbo o varstvu, s katero je prizadet nedoločen krog oseb (lastnikov, posestnikov, upraviteljev) izda minister za prosveto v sporazumu s predsednikom vlade LRS. Taka odločba se objavi samo v »Uradnem listu LRS«. Zoper njo ni pritožbe.
4.	člen
Zavod vodi osrednji razvid vseh predmetov, ki so bili razglašeni za zavarovane po 3. členu tega zakona.
Ta razvid ima javni značaj.
5.	člen
Nepremični in premični kulturnozgodovinski in drugi v drugem odstavku 1. člena navedeni spomeniki se brez poprejšnjega dovoljenja pristojnega Zavoda za varstvo ne =me-jo razkopavati, premeščati, predelovati, restavrirati, dozidar vati ali podirati.
Prav tako se nepremični in premični spomeniki, prirodne zoološke, botanične in druge, v tretjem odstavku 1. člena navedene redkosti in lepote brez poprejšnjega dovoljenja Zavoda za varstvo ne smejo urejati, odkopavati, poškodovati, lomiti ali kakor koli uničevati.
6.	člen
Premični spomeniki se brez poprejšnjega naznanila Zar vodu za varstvo ne smejo odsvojiti ali zastaviti. Zavod za varstvo lahko prepove premestitev spomenika v drug kraj, če je ta premestitev v nasprotju z namenom varstva.
Ob prodaji nepremičnih in premičnih spomenikov je prodajalec dolžan vsak posamezen predmet poprej ponuditi v odkup Zavodu ali ustanovi, ki jo določi Zavod za varstvo. Zavod oziroma od njega določena ustanova mora najpozneje v 30 dneh izjaviti, ali uporabi svojo predkupno pravico.
V mejah, ki so določene z odločbo o varstvu, je na nepremičnim brez poprejšnjega dovoljenja Zavoda za .varstva
prepovedana vsaka gradnja ali kakršna koli sprememba oblike teisna.
7.	člen
Vse premičnine in nepremičnine spomeniškega pomena y javni ali zasebm lasti ali posesti morajo biti dostopne za znanstveno proučevanje in raziskovanje.
Z odločbo po 3- členu tega zakona se lahko izreče, da morajo biti nepremičnine ali premičnine spomeniškega pomena dostopne javnosti.
8.	člen
Znanstveno raziskovanje in izkopavanje spomenikov se sme opravljati samo z dovoljenjem Zavoda za varstvo in v sporazumu z njim.
Izkopani objekti se morajo po navodilih Zavoda za varstvo zavarovati na stroške ustanove ali zasebnika, ki je izkopaval.
9.	člen
Vse premičnine kulturnozgodovinskega, umetniškega ali etnografskega pomena ter prirodne znamenitosti, ki so bile po 31. juliju 1945 izkopane ali bodo izkopane ali kako drugače izločene iz zemlje, potegnjene iz vode ali sploh najdene pri znanstvenih izkopavanjih ali raziskovanjih v imenu države ali z dovoljenjem Zavoda za varstvo, postanejo državna last.
10.	člen
Z dovoljenjem ministra za prosveto sme Zavod za varstvo izvrševati znanstvena raziskovanja ali kopati na državni, zadružni ali zasebni nepremičnini še preden je izdana odločba o varstvu po 3. členu tega zakona, če utegne biti na tej nepremičnini kak predmet spomeniškega pomena.
11.	člen
Lastniku nepremičnine, na kateri se izvršujejo znanstvena raziskavanja ali se izkopava, se da odškodnina v višini dejansko napravljene škode.
Odškodnino določita sporazumno Zavod za varstvo in prizadeta stranka; če do sporazuma ne pride, določi odškodnino pristojno okrajno sodišče.
12.	člen
Strokovno fotografsko ali filmsko snemanje, merjenje in risanje zavarovanih nepremičnih in premičnih spomenikov je brez dovoljenja Zavoda za varstvo prepovedano.
13.	člen
Vse nepremičnine in premičnine spomeniške narave se Smejo zaradi pravilnega varstva in uspešnejšega znanstvenega raziskovanja na predlog ministra za prosveto razlastiti y korist države.
Razlastitev se izvede po določbah osnovnega zakona o razlastitvi
14.	člen
Kdor ima ali upravlja nepremičnino, ki spada pod določbe tega zakona, jo mora na svoje stroške vzdrževati.
Zavod za varstvo pa lahko opravi taka dela na svoje stroške. L
„ f	15. člen
Kdor najde ali odkrije predmete, ki spadajo pod varstvo tega *akonfl, mora to takoj sporočiti Zavodu za varstvo.
16.	člen
Lastnik nepremičnine, ki spada pod določbe tega zakona, uživa zanjo od dneva, ko je bila izdana odločba o postavitvi pod varstvo, davčne olajšave po predpisih, ki jih bo izdala
vlada LRS.
17.	člen
Kdor ravna v nasprotju z določbami 5. in nadaljnjih členov tega zakona ali sicer na zavarovanem kulturnem spomeniku ali prirodni znamenitosti povzroči kako škodo, mora po navodilih Zavoda za varstvo na svoje stroške vse vrniti v prejšnje stanje ali pa povrniti škodo, in sicer razen lastniku tudi državi. Višino odškodnine določi pristojno sodišče.
Ob ponovni prekršitvi 5. člena tega zakona ali zlonamerni poškodbi zavarovanega spomenika kakor tudi ob nedovoljeni premestitvi na drug kraj ali ob poskusu, da se zavarovani premični spomenik odpelje v inozemstvo, se sme po odločbi pristojnega okrožnega sodišča odvzeti spomenik lastniku brez vsake odškodnine.
.	18. člen
Prekršitve predpisov 5., 6., 8., 12. in 15. člena tega zakona se kaznujejo po določbah 18. člena Splošnega zakona o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih redkosti z dne
4.	oktobra 1946 (Ur. list FLRJ z dne 8. oktobra 1946, štev. 576/81-46).
19.	člen
Minister za prosveto LRS izda predpise o notranji ureditvi in delu Zavoda za varstvo, o ureditvi in vodstvu razvida po 4. členu tega zakona, podrobnejše določbe o načinu varstva spomenikov kakor tudi drage predpise za izvajanje tega zakona.
20.	člen
Ta zakon dobi veljavo osmi dan po objavi v’ >Uradnem listu LRS«.
U. št. 102.
Glavno mesto Ljubljana dne 21. maja 1948.
PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej 1. r.	Josip Vidmar 1. r.
138.
Ukaz
Na podlagi 4. točke 72. člena ustave Ljudske Republike Slovenije v zvezi s 4. členom zakona o Prezidiju Ljudske skupščine LRS razglaša predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine LRS zakon o ravnanju z razlaščenimi in zaplenjenimi gozdnimi posestvi v Ljudski Republiki Sloveniji, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na III. rednem zasedanju dne 19. maja 1948 in ki se glasi:
Zakon
o ravnanju z razlaščenimi in zaplenjenimi gozdnimi posestvi v Ljudski Republiki Sloveniji
1.	člen.
Predmet tega zakona so:
1.	gozdna posestva, razlaščena in zaplenjena po zakonu o agrarni reformi in kolonizaciji y Ljudski Republiki Slove-
ni ji in po zakonu o razlastitvi posestev, M jih obdelujejo koloni in viničarji;
2.	gozdna posestva nemškega rajha, državljanov nemškega rajha in oseb nemške' narodnosti, ki so zaplenjena po odloku AVNOJ-a z dne 21. novembra 1944 oziroma po zakonu o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb;
3.	gozdna posestva vojnih zločincev, narodnih izdajalcev in drugih oseb, zaplenjena s pravnomočno sodbo;
4.	gozdna posestva, za katera je bil začet postopek po zakonu o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931, ki ga je treba končati po zakonu o likvidaciji agrarne reforme, ki se je izvajala do 6. aprila 1941. leta na veleposestvih na ozemlju Ljudske Republike Slovenije, kolikor niso ostala po 2. členu tega zakona last oseb, katerim so bila dodeljena.
2.	člen
H gozdnim posestvom po tem zakonu spadajo razen gozdov in gozdnih zemljišč:
a)	premični in nepremični inventar, zgradbe, žage, naprave in priprave ter prometna sredstva, ki so pretežno na plenjena upravi, vzdrževanju in izkoriščanju gozda ali gozdnega zemljišča;
b)	ves stoječi les, ki pripada gozdnemu posestvu, in zaloge lesa, ki je bil posekan na gozdnem posestvu po 28. avgustu 1945, pri razlaščenih gozdovih veleposestnikov tudi zaloge lesa, M je bil posekan pred 28. avgustom 1945, a je bil tega dne še na razlaščenem posestvu;
c)	vsi postranski donosi gozda, lov in ribolov na razlaščenih ali zaplenjenih gozdnih posestvih in pravica do njihovega izkoriščanja;
č) vse služnostne in druge pravice, ki gredo po zakonu ali pogodbi v korist lastniku razlaščenega ali zaplenjenega gozdnega posestva zaradi upravljanja, vzdrževanja in izkoriščanja tega posestva.
3.	člen
Gozd po tem zakonu je zemljišče, ki je obraslo z gozdnim drevjem.
Gozdno zemljišče po tem zakonu je zemljišče, ki se lahko trajno izkorišča samo kot gozd, zemljišče, ki je lahko trajno produktivno samo tedaj, če se pogozdi, in zemljišče, ki je po svojem položaju potrebno za smotrno gozdno gospodarjenje.
4.	člen
Gozdna posestva iz 1. člena tega zakona preidejo v last države oziroma ostanejo v lasti države kot splošno ljudsko premoženje ter se dajo v upravljanje državnim organom po veljavnih predpisih.
5.	člen
Razlastitve gozdnih posestev iz 1. člena tega zakona izvaja ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo,
0.	člen
Deli razlaščenih in zaplenjenih gozdov in gozdnih zemljišč, ki ležijo ločeno od velikih gozdnih kompleksov, in taki deli velikih gozdnih kompleksov, ki kvarijo njihovo zaokroženost, se lahko odstopijo zasebnim lastnikom v zameno za fljihove gozdove ali gozdna zemljišča zaradi arondacije in komasacije državnih gozdnih gospodarstev, ali pa se lahko dajo v uživanje državnim ustanovam, zavodom in pod-jetjem, zlasti zdraviliščem in okrevališčem, invalidskim,
otroškim, mladinskim in sindikalnim domovom in kolonijam ter telesnovzgojnim, kulturnim in socialnim organizacijam in ustanovam, če se obvežejo, da bodo gozdove vzdrževali in gojili kot naravni park ali kot gozd.
7.	člen
Kmetijskim in obdelovalnim zadrugam se lahko po predlo,gu ministra za kmetijstvo dodeli od razlaščenih in zaplenjenih gozdov ali gozdnih zemljišč, ki ležijo ločeno od velikih gozdnih kompleksov ali kvarijo njihovo zaokroženost, in katerih ne bii mogli smotrno upravljati pristojni državni organi, v uživanje toliko gozda ali gozdnega zemljišča* kolikor ga potrebujejo za tekoče potrebe svojega zadružnega kmetijskega gospodarstva.
8.	Člen
Arondacije, komasacije in dodeljevanje v uživanje izvaja ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo po okrajnih komisijah in republiški komisiji za arondacijo, komasacijo in dodeljevanje gozdov.
Minister za gozdarstvo in lesno industrijo predpiše s pravilnikom pogoje za dodeljevanje in način uživanja.
9.	člen
Republiško komisijo za arondacijo, komasacijo in dodeljevanje gozdov sestavljajo minister za gozdarstvo in lesno industrijo kot predsednik, kot člana pa po en gozdarski in en kmetijski strokovnjak.
Člana komisije imenuje predsednik vlade.
10.	člen
Okrajno komisijo za arondacijo, komasacijo in dodeljevanje gozdov sestavljajo en odbornik okrajnega izvršilnega odbora kot predsednik, kot člana pa po en gozdarski in en kmetijski strokovnjak.
Komisijo imenuje minister za gozdarstvo in lesno industrijo, in sicer gozdarskega in kmetijskega strokovnjaka po svoji izbiri, predsednika pa po predlogu okrajnega (mestnega) izvršilnega odbora.
11.	člen
Kateri deli razlaščenih in zaplenjenih gozdov in gozdnih’ zemljišč, ki ležijo ločeno od velikih gozdnih kompleksov ali kvarijo njihovo zaokroženost, se lahko uporabijo za zamenjavo zaradi arondacije in komasacije državnih gozdnih gospodarstev in kateri za dodelitev v uživanje po 6. Členu, določi republiška komisija za arondacijo, komasacijo hi dodeljen vanje gozdov.
12.	člen ,
Zamenjava zaradi arondacije ali komasacije se izvrši z menjalno pogodbo, ki jo sklene okrajna komisija za arondacijo, komasacijo in dodeljevanje gozdov z zasebnim lastnikom in jo potrdi republiška komisija za arondacijo, komasacijo in dodeljevanje gozdov. Gozdna posestva, Id se zamenjajo, si morajo biti praviloma po vrednosti enaka. Morebitne razlike se izravnajo s plačilom v denarju.
19. člen
Prošnja za dodelitev v uživanje po 6. členu tega zakona se vloži pri okrajni komisiji za arondacijo, komasacijo in dodeljevanje gozdov. Ta pretehta utemeljenost prošnje, možnost in koristnost ali škodljivost dodelitve, zasliši d prošnji državna gozdna gospodarstva in ljudske odborp, ,kf«.
terih koristi bi utegnile z dodelitvijo biti prizadete, ter pošlje prošnjo S svojina predlogom republiški komisiji za arondacijo, komasacijo in dodeljevanje gozdov, ki izda odločbo, če in kateri del gozda ali gozdnega zemljišča ge da v uživanje, za koliko časa m s kakšnimi pogoji.
Odločba se pošlje prosilcu, prizadetim državnim gozdnim gospodarstvom in prizadetim ljudskim odborom.
Proti odločbi je dovoljena v 15 dneh po prejemu pritožba na vlado LRS.
14.	člen
Na podlagi odločbe o dodelitvi v uživanje sklene zavod, ustanova, podjetje ali organizacija iz 6. člena s pristojnim organom uprave pogodbo, s katero se natančno določijo uživalfeve pravice in obveznosti. Zakupnina se lahko določi s pogodbo samo v primerih, za katere to predpiše pravilnik iz 8. člena, ali če minister za gozdarstvo in lesno industrijo to izrečno dovoli.
V pogodbi morata biti čas in obseg uživanja oziroma izkoriščanja natančno določena in omejena na namen dodelitve.
15 Člen
Prošnjo za dodelitev v uživanje po 7. členu tega zakona vloži kmetijska obdelovalna zadruga pri ministru za kmetijstvo, ki prošnjo preizkusi in stavi, ustrezen predlog republiški komisiji za arondacijo, komasacijo in dodeljevanje gozdov. Komisija pretehta utemeljenost prošnje. Preden od loči o prošnji, zasliši državna gozdna gospodarstva in ljudske odbore, katerih koristi bi utegnile z dodelitvijo biti prizadete, in odloči, ali in kateri del gozda ali gozdnega zem Ijišča se da zadrugi v uživanje, ter natančno določi čas in pogoje tega uživanja oziroma izkoriščanja.
Odločba se pošlje ministru za kmetijstvo, zadrugi, prizadetim državnim gozdnim gospodarstvom in prizadetim ljudskim odborom.
Proti odločbi je dovoljena v 15 dneh po prejemu pritožba na vlado LRS.
'16. člen
Za vlogo, prošnje, pritožbe, odločbe in potrdila v zvezi z izvajanjem tega zakona se ne plačajo takse. Vpisi v zemljiško knjigo so oproščeni vpisnih pristojbin.
17.	člen
Dodelitve gozdov bi gozdnih zemljišč agrarnim interesentom po komisijah za agrarno reformo so neveljavne. Z vsemi tako dodeljenimi gozdovi se ravna po predpisih tega zakona.
18.	člen
Minister za gozdarstvo in lesno industrijo izdaja navodila za izvajanje tega zakona.
19.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LB Sc.
U. št. 103.
Glavno mesto Ljubljana dne 21. maja 1948.
PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej L r.	Josip Vidmar 1. r.
139.
Ukaz
Na podlagi 4. točke 72. člena tistave Ljudske Republike Slovenije v zvezi s 4. členom zakona o Prezidiju Ljudske skupščine LRS razglaša predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine LRS zakon o prostovoljnih gasilskih društvih, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na
III.	rednem zasedanju dne 19. maja 1948 in ki se glasi:
Zakon
o prostovoljnih gasilskih društvih
I.	Temeljne določbe
1.	člen
Prostovoljna gasilska društva, ki na j se razvijejo iz prostovoljnih gasilskih čet, katere so y kratkem času po osvoboditvi dosegle velike uspehe na polju obnove ter se globoko zakoreninile v ljudstvu, se osnujejo z namenom:
1.	da se v naporih za obrambo splošnega ljudskega, zadružnega, kakor tudi zasebnega premoženja pred požarom in v pomoči v nesrečah povežejo vsi slogi državljanov; •	2, da se med ljudstvom poglobi smisel za varovanje
splošnega ljudskega in zadružnega premoženja;
3.	da dobi dosedanje delovanje prostovoljnega gasilstva primerno organizacijsko obliko in možnost sodobnega razvoja in napredka ob vsestranski pomoči ljudstva.
V namenu, da se kar najpopolneje obvarujejo požara proizvajalna sredstva, morajo prostovoljna gasilska društva organizacijsko in tehnično sodelovati] z industrij-sko-zavodskimi gasilskimi enotami.
Zaradi uspešnega izpolnjevanja nalog se gasilska društva povežejo tudi z množičnimi organizacijami, iz katerih dobivajo svoje članstvo in sprejemajo pobudo za svoje delo.
2.	člen
Prostovoljna gasilska društva imajo tele naloge:
a)	gasijo požare, sodelujejo pri reševanju ob poplavah, rudniških nesrečah, epidemijah in drugih katastrofah ter varujejo ljudsko premoženje, zdravje in življenje^
b)	sodelujejo z ljudskimi odbori pri izpolnjevanju nalog javne požarne varnosti in dajejo predloge za odpravljanje pomanjkljivosti pri požarnih varnostnih Ukrepih;
c)	skrbijo za strokovno in telesno usposobljenost ter za kultu r no-p ros vet no vzgojo članov;
č) opravljajo na poziv državnih organov tudi druge naloge v korist življenjske in premoženjske varnosti ljudske skupnosti kraja, v območju katerega delujejo, po potrebi in na poziv pa tudi drugod.
8. člen
Vsa prostovoljna gasilska društva v okraju se vežejo v okrajno (mestno) gasilsko zvezo, okrajne (mestne) gasilske zveze pa v republiško gasilsko zvezo, ki se imenuje »Gasilska zveza Ljudske Republike Slovenijec io ima sedež v glavnem mestu Ljubljani.
Prostovoljna gasilska društva, okrajne (mestne) gasilske zveze in »Gasilska zveza Ljudske Republike Slovenije« so pravne osebe.
Njihova notranja ureditev je predpisana s pravili, H jih eMenejo njihove skupščine.
4.	člen
Prostovoljna gasilska društva se lahko ustanovijo za območje enega ali več krajevnih ljudskih odborov.
Kjer je mesto razdeljeno na rajone, ima lahko vsak mestni rajon prostovoljno gasilsko društvo.
V	območju enega krajevnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora se sme ustanoviti samo eno gasilsko društvo.
V	območju okraja (mesta) je samo ena okrajna (mestna) gasilska zveza.
V	območju Ljudske Republike Slovenije je samo ena republiška gasilska zveza.
5.	člen
Član prostovoljnega gasilskega društva je lahko vsak polnoleten državljan FLRJ, ki ima državljanske pravice ter biva v območju, kjer deluje društvo.
6.	člen
Prostovoljna gasilska društva imajo mladinske odseke; v njih se pod vodstvom izkušenih gasilcev vzgajajo mladinci in mladinke, ki praviloma ne smejo biti mlajši od 14 let, v gasilski disciplini in se učijo teoretično in praktično ravnanja z gasilnim orodjem, prve pomoči, reševanja ter obveščevalne službe.
Člani- mladinskega odseka se ne smejo uporabljati za opravila, Id so nevarna za življenje in zdravje.
IL Ustroj prostovoljnega gasilstva
7.	člen
Gasilska zveza LRS skrbi za upravno-organizacijsko in strokovno-tehnično enotnost prostovoljnega gasilstva.
8.	Sen
Okrajna (mestna) gasilska zveza skrbi ob sodelovanju okrajnega (mestnega) izvršilnega odbora (oddelka oziroma odseka za notranje zadeve) za ustanavljanje novih prostovoljnih gasilskih društev, za strokovno usposobljenost gasilcev in za splošen dvig prostovoljnega gasilstva v okraju (mestu) ter pomaga pri nabavljanju sodobnega gasilnega orodja.
9.	člen
Organ prostovoljnih gasilskih društev in gasilskih zvez so: skupščina (krajevna, mestna, rajonska, okrajna in republiška), upravni odbor in nadzorstveni odbor.
10.	člen
Krajevno (mestno, rajonsko) skupščino sestavljajo vsi člani gasilskega društva.
Krajevne (mestne, rajonske) gasilske skupščine volijo odposlance v okrajno (mestno) in republiško gasilsko skupščino tako, da je vsako prostovoljno gasilsko društvo zastopano v okrajni (mestni) gasilski skupščini a po dvema ali več odposlanci, v republiški gasilski skupščini pa vsako z enim odposlancem.
Okrajne (mestne) gasilske skupščine štejejo najmanj 20 odposlancev. Okrajne (mestne) gasilske zveze so zastopane v republiški gasilski skupščini s po enim odposlancem.
III.	Ustroj operativne službe
11.	člen
Za operativno izpolnjevanje nalog ustanovi prostovoljno gasilsko društvo v skladu s krajevnimi potrebami
eno ali več gasilskih čet.
Gasilsko četo sestavljajo tisti člani gasilskega društva, ki so telesno sposobni za gašenje in reševanje.
12.	člen
Gasilski četi poveljuje poveljnik. Ta ima svojega pomočnika, ki ga po potrebi nadomešča.
Poveljnika in pomočnika gasilske čete voli in odpo-klicuje krajevna gasilska skupščina.
Če ima gasilsko društvo več gasilskih čet, izvoli skupščina še skupnega poveljnika, ki mora imeti tudi pomočnika. Skupni poveljnik, kakor tudi poveljnik gasilske čete prostovoljnega gasilskega društva imata naziv >krajevni poveljnike.
Poveljnik in pomočnik morata biti strokovno usposobljena za opravljanje gasilskih dolžnosti,
13.	člen
Gasilske čete opravljajo svoje naloge ob sodelovanju z organi uprave narodne milice — odseka (oddelka) za notranje zadeve pri okrajnih (mestnih) izvršilnih odborih in z industrijsko-zavodskimi enotami.
Kadar prispejo na požarišče gasilske čete prostovoljnih gasilskih društev in industrijsko-zavodske gasilske enote, vodi gasilna in reševalna dela v podjetju, zavodu ali ustanovi poveljnik domače industrijsko-zavodske gasilske enote, drugod pa poveljnik prostovoljne gasilske čete, če ni navzoč pripadnik gasilske narodne milice.
Poveljnik oziroma pripadnik gasilske narodne milice prevzame vedno in povsod, kadar je navzoč, vodstvo pri gašenju in reševanju.
Gasilske čete prostovoljnih gasilskih društev se strokovno usposabljajo pod vodstvom uprave narodne milice po načrtu, sestavljenem v sporazumu z okrajno (mestno) gasilsko zvezo.
Zaradi vzajemnega spopolnjevanja v gašenju in reševanju morajo gasilske čete prostovoljnih gasilskih društev prirejati skupne vaje z enotami industrijsko-zavod-skega gasilstva v svojem območju.
IV.	Gasilski domovi, gasilno orodje in oprema
14.	člen
Krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbor, za katerega območje je gasilsko društvo bilo ustanovljeno, mora gasilskemu društvu:
L preskrbeti, po potrebi pa tudi zgraditi primerne prostore, ki so potrebni za namestitev in hrambo gasilnega orodja, vozil in gasilske opreme, kakor tudi prostore za strokovno in kulturno-prosvetno delo članov;
2.	preskrbeti brizgalno in drugo gasilno orodje, opremo in prevozna sredstva v takem obsegu, kakor to zahtevajo krajevne razmere;
3.	skrbeti za vzdrževanje in spopolnjevanje prostorov, orodja in opreme.
Krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbori morajo zagotoviti v svojih letnih proračunih potrebne kredite za kritje izdatkov, določenih v prejšnjem odstavku.
Ministrstvo za notranje zadeve LRS in okrajni (mestni) ljudski odbori dajejo prostovoljnim gasilskim društvom in gasilskim zvezam za uspešno izpolnjevanje dolžnosti po potrebi stalne ali začasne podpore. V ta namen morajo navedene ustanove določiti v svojih proračunih potrebne znesite ter skrbeli za pravilno uporabo teh zneskov.
13.	člen
Gasilno orodje mora biti vselej v dobrem in uporabnem stanju ter se mora hraniti v gasilskih domovih.
V gasilskih domovih se ne smejo shranjevati predmeti, ki ne spadajo h gasilnemu orodju ali opremi ga-eilcev.
Gasilno orodje in gasilska prevozna sredstva- ee smejo uporabljati le za gasilske namene.
16.	člen
če prostovoljno gasilsko društvo preneha obstajati, vzame njegovo premoženje v upravo tisti krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbor, ki mora nositi bremena po
14.	členu tega zakona. Krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbor mora premoženje dati na razpolago novemu gasilskemu društvu, če se ustanovi. Če se novo društvo ne ustanovi v šestih mesecih, odloči o premoženju okrajni (mestni) izvreiln: odbor.
če neha obstajati okrajna (mestna) gasilska zveza, vzame njeno premoženje v upravo okrajni (mestni) ljudski odbor za območje, za katerega je bila zveza ustanovljena; ta mora dati premoženje na razpolago novi gasilski zvezi, če se v šestih mesecih ustanovi, sicer pa odloči o premoženju ministrstvo za notranje zadeve LRS.
če neha obstajati gasilska zveza LRS, upravlja njeno premoženje ministrstvo za notranje zadeve LRS, ki mora dati to premoženje na razpolago novi gasilski zvezi, če se v šestih mesecih ustanovi, sicer pa odloči o premoženju ministrstvo za notranje zadeve LRS.
Če neha obstajati gasilska zveza LRS, upravlja njeno premoženje ministrstvo za notranje zadeve LRS, ki mora dati to premoženje na razpolago novi gasilski zvezi, če se v šestih mesecih ustanovi, sicer odloči o tem premoženju vlada LRS.
V.	Sredstva
17.	člen
Dohodki, k; jih ima prostovoljno gasilsko društvo po svojih pravilih, so namenjeni za kritje izdatkov društva in prispevkov, ki jih plačuje društvo okrajni (mestni) gasilski zvezi in Gasilski zvezi LRS po ključu, ki ga določi republiška gasilska zveza. Presežek dohodkov se mora uporabiti za nabavo in vzdrževanje gasilnega orodja, opreme in gasilskega doma kot dopolnilno kritje stroškov, ki jih ima po 14. členu krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbor.
VI.	Pravice prostovoljnih gasilcev
18.	člen
Delavci in uslužbenci v državni, zadružni in zasebni elužbi imajo pravico do rednih prejemkov za čas, ko so odsotni od dela zaradi gašenja ali reševanja.
19.	člen
Uradi, ustanove in podjetja morajo dovoliti delavcem in uslužbencem, ki so aktivni člani prostovoljnih gasilskih čet, odsotnost iz službe, kadar gredo gasit ali reševat.
20.	Sen
Vsi aktivni člani gasilskih čet prostovoljnih gasilskih društev morajo biti zavarovani pri Državnem zavarovalnem zavodu zoper nezgode, in sicer za primer trajne ali začasne nesposobnosti ter za primer smrti.
Zavarovalne prispevke plačujejo krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbori.
Dajatve iz zavarovanja pripadajo, če sta smrt in nesposobnost posledica nezgode, M se je pripetila pri gašenju in reševanju, ob elementarnih nesrečah in katastrofah, pri gasilskih vajah kakor tudi med potjo na kraj gašenja ali reševanja oziroma gasilskih vaj in med povratkom.
Ce zavarovani elan zaradi nezgode umre, pripada zavarovalnina zakonskemu drugu, če sta živela v zakonski skupnosti. Če tega ni, njegovim otrokom; če teh ni, staršem; če tudi teh ni, pa bratom in sestram oziroma osebam, ki jih je pokojni vzdrževal.
Če ni nobene osebe po prejšnjem odstavku, pripade zavarovalnina krajevnemu (mestnemu, rajonskemu) ljud. skemu odboru, ki je plačeval zavarovalne prispevke.
VII. Vzajemna pomoč prostovoljnih gasilskih društev
21.	člen
Gasilske čete prostovoljnih gasilskih društev in indu-strijsko-zavodske gasilske enote si morajo brezplačno in vzajemno pomagati pri gašenju in reševanju, kadar je pomoč potrebna in bistveno ne ogroža požarne varnosti njihovega lastnega območja.
22.	člen
Ob požarnih katastrofah in nesrečah velikega obsega sme okrajna uprava narodne milice pri odseku (oddelku) za notranje zadeve poklicati na pomoč, upoštevajoč požarno varnost posameznih območij, gasilske enote ne glede na to, v čigavem sestavu so, iz določenih bližnjih ali bolj oddaljenih območij, v sili pa iz vsega okraja oziroma tudi iz sosednjih okrajev, da sodelujejo pri gasilskih in reševalnih delih.
V tem primeru mora okrajni (mestni) izvršilni odbor na pomoč poklicanim gasilskim enotam povrniti dejanske stroške za dovoz in odvoz gasilnega orodja in gasilcev.
če trajajo gasilna in reševalna dela 24 ur ali več, mora krajevni ljudski odbor, v katerega območju se opravljajo ta dela, skrbeti za stanovanje in prehrano vseh oseb', ki sodelujejo pri teh delih.
VIII. Sodelovanje prostovoljnega gasilstva pri odvračanj« požarne nevarnosti
23.	člen
Poveljnik gasilske čete prostovoljnega gasilskega društva mora obvestiti o nastalem požaru, nesreči ali katastrofi nemudoma in na najhitrejši način upravo narodne milice pri odseku (oddelku) za notranje zadeve pri okrajnem (mestnem) izvršilnem odboru, v katerega območju je nastal požar, nesreča ali katastrofa.
24.	člen
Gasilske čete prostovoljnih gasilskih društev sodelujejo pri nadziranju, kako se izvajajo splošni in posebni ukrepi za preprečevanje požarov.
IX. Nadzorstvo
25.	člen
Izvršilni odbori (izvršilni organi) krajevnih (mest-nh, rajonskih) ljudskih odborov neposredno nadzirajo delovanje prostovoljnih gasilskih društev, zlasti glede tega, ali gasilska društva pravilno uporabljajo sredstva.
ki jih dajejo krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbori kot pomoč prostovoljnemu gasilstvu, in Mi pravilno hrar nijo gasilno orodje in opremo.
Člani izvršilnega odbora oziroma izvršilnega organa krajevnih (mestnih, rajonskih) ljudskih odborov se smejo udeleževati sej upravnega odbora prostovoljnega gasilskega društva in imajo posvetovalni glas.
26.	Sen
Odsek (oddelek) za notranje zadeve pri okrajnem (mestnem) izvršilnem odbora nadzira delovanje prostovoljnih gasilskih društev in gasilsko zvezo v okraju oziroma mestu.
Izvolitev poveljnikov oziroma pomočnikov, omenjeno v 12. členu tega zakona, mora potrditi odsek za notranje zadeve pri okrajnem (mestnem) izvršilnem odboru.
Delovanje Gasilske zveze LRS nadzira ministrstvo za notranje zadeve LRS.
Nadzorstveni organ po prvem in tretjem odstavku tega člena ima pravico razrešiti dolžnosti posamezne elane upravnega in nadzorstvenega odbora gasilskega društva in njegovih višjih organizacijskih enot, ali pa upravni oziroma nadzorstveni odbor v celoti in sklicati skupščino zaradi izvolitve novega upravnega in nadzorstvenega odbora.
27.	člen
če delovanje prostovoljnega gasilskega društva ali gasilske zveze nasprotuje njihovemu namenu, se mora nadaljnje delo prepovedati.
Prepoved izreče po 26, členu pristojni nadzorstveni
osgaa.
28.	člen
Zoper odločbo, Mano po 26. in 27. členu tega zakona, je dopustna pritožba v 15 dneh na neposredno višji organ.
Pritožbo je treba vložiti pri organu, ki je izdal prvostopno odločbo.
X. Finančno poslovanje
29.	člen
Gasilske organizacije morajo po svojih pristojnih organih sestaviti in sprejeti proračun dohodkov in izdatkov ter redno voditi potrebne poslovne knjige tako, da je iz njih vsak čas razvidno računsko-blagajniško poslovanje kakor tudi premoženjsko stanje in obveznosti
20. Gasilska uniforma
30.	člen
Člani prostovoljnih gasilskih društev smejo imeti
uniformo,
m Gasilski znak in zastava
3L člen
Gasilski znak je gasilska čelada s peterokrako zvezdo, gasilsko sekirico in plamenico.
Prostovoljna gasilska društva imajo svoje društvene
zastav«.
Xm. Gasilski svet Ljudske Republike Slovenije
32. člen
Prj ministrstvu m notranje zadeve LRS se ustanovi gasilski svet, ki je svetd>;alttt fcrgan $ zadevah, ki se aa gasilstvo.
Člani gasilskega sveti so zastopniki planske komisije LRS, ministrstva za industrijo in rudarstvo, ministrstva za komunalne zadeve, ministrstva za kmetijstvo, ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo, ministrstva za gradnje, ministrstva za ljudsko zdravstvo, ministrstva za delo, ministrstva za finance, komiteja za zadružništvo, Državnega zavarovalnega zavoda in dva odposlanca Gasilske zveze LRS.
Seje gasilskega sveta sklicuje in jim predseduje načelnik uprave narodne milice v ministrstvu za notranje zadeve LRS.
XIV, Prehodne in končne določbe
83. člen
Prostovoljne gasilske čete, ki na dan, ko začne ta zakon veljati, delujejo, morajo najpozneje v dveh mesecih pri oddelku (odseku) za notranje zadeve okrajnega (mestnega) izvršilnega odbora, v katerega območju delujejo, vložiti prijave, da želijo delovati naprej kot prostovoljna gasilska društva. Najdalje v dveh mesecih po potrditvi morajo izvoliti društvene organe po določbah tega zakona.
Gasdske čete, ki bi v navedenem roku ne vložile prijav za preosnovo v prostovoljna gasilska društva, kakor tudi gasilske čete, ki ne bi dobile odobritve, se razpusti-jo, njihovo premično premoženje pa se izroči v upravo tistemu krajevnemu (mestnemu, rajonskemu) ljudskemu odboru,. v območju katerega je gasilska četa delovala. Krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbor upravlja to premoženje, dokler se ne ustanovi prostovoljno gasilsko društvo po določbah tega zakona. Če se tako društvo ne ustanovi v šestih mesecih, odloči o premoženju okrajni (mestni) izvršilni odbor.
Organi dosedanjih prostovoljnih gasilskih čet opravljajo svoje naloge, dokler se ne izvolijo organi prostovoljnih gasilskih društev po določbah tega zakona.
34. člen
Nepremičnine, gasilno orodje in gasilna oprema, Id so last gasilskih čet, postanejo splošno ljudsko premoženja in se morajo uporabljati v isti gamen še naprej ter ostanejo v uporabi prostovoljnih gasilskih društev.
i1	35. člen
Za izvedbo preosnove prostovoljnega gasilstva po določbah tega zakona imenujejo:
a)	izvršilni odbori (izvršilni organi) krajevnih (mostnih, rajonskih) ljudskih odborov v enem mesecu pripravljalne odbore z nalogo, da izvedejo priprave za ustanovitev prostovoljnih gasilskih društev;
b)	okrajni (mestni) izvršilni odbori v treh mesecih pripravljalne odbore Za ustanovitev okrajnih (mestnih) gasilskih zvez;
c)	ministrstvo za notranje zadeve LRS v šestih mesecih pripravljalni odbor za ustanovitev republiške gasilske zveze.
36. člen
Minister za notranje zadeve LRS je pooblaščen, da izda potrebne predpise za izvajanje tega zakona, zlasti e organizaciji in operativni službi prostovoljnih gasilskih društev, o organizacij': okrajnih (mestnih) gasilskih’ zvez in Gasilske zveze LRŠ ter pr^dpjše enpiga fM&vil* ^ njihoiej« ustroju ia detii, j
37. člen
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
U. št. 104.
Glavno mesto Ljubljana dne 21. maja 1948.
PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej 1. r.	Josip Vidmar 1. r.
140.
Na podlagi 1. člena zakona o pooblastilu predsedstva Prezidija Ljudske skupščine LRS za reševanje prošenj in pritožb, poslanih Ljudski skupščini LRS, izdaja predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine LRS
odločbo
o podelitvi redne mesečne podpore Mariji Mojškerc
1.	člen
Kot priznanje aktivistu in borcu narodnoosvobodilne vojne Francu Mojškercu se podeljuje njegovi ženi Mariji Mojškerc redna mesečna podpora v znesku din 5600.— (pet tisoč šeststo) do smrti oziroma poroke, nakar se bo o podpori otrokoma, kolikor bosta še nepreskrbljena, sklepalo ponovno.
2.	člen
Izplačevanje podpore se začne s 1. junijem 1948.
3.	člen
To odločbo bo izvršil minister za finance LRS.
4.	člen
Ta odločba velja od 1. junija 1948.
U št. 97
Glavno mesto Ljubljana dne 18. maja 1948.
PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej 1, r.	Josip Vidmar 1. r.
P?JI¥lLmin.50HEi$BS.NflVCD!LA.0BL0ČBE
MINISTRSTEV
LJUDSKE REPURT IKE SLOVENIJE 141. i
Na podlagi 1. točke 2. odstavka odredbe o ureditvi prodaje in nakupa kmetijskih pridelkov (Uradni list FLRJ št. 34—268/48) izdajam
odločbo
o prodaji kmetijskih pridelkov na trgih večjih potrošniških središč
1.	Na trgih v Ljubljani, Celju, Mariboru, Jesenicah, Solkanu, Sežani, Postojni in Ilirski Bistrici lahko proda-kjo žito, mokri, mesne izdelke (suho meso, slanino in
salo), mast, maslo (surovo in kuhano) in jedilno olje poleg kmetov pridelovalcev iz teh in sosednih okrajev tudi kmetje pridelovalci tehle okrajev: v Ljubljani: iz vseh okrajev LRS, v Celju: iz okrajev Mozirje, Poljčane in Dravograd, v Mariboru: iz okrajev Ptuj, Gornja Radgona, Ljutomer, Murska Sobota, Dravograd in Lendava, na Jesenicah: iz okrajev Kamnik in Gorica, v Solkanu: iz vseh okrajev LRS, v Sežani: iz vseh okrajev LRS, v Postojni: iz vseh okrajev LRS in v Ilirski Bistrici: iz vseh okrajev LRS.
2.	Za prodajo kmetijskih pridelkov na trgih, naštetih v 1. točki je potrebno potrdilo pristojnega krajevnega ljudskega odbora, s katerim se potrjuje, da je prodajalec kmet pridelovalec. To potrdilo se mora na zahtevo pokazati tržnim organom.
3.	Ta odločba začne veljati takoj.
Št. 3491/1.
Ljubljana dne 22. maja 1948.
Minister za trgovino in preskrbo LRS: Repič Viktor 1. r.
ZAPISNIK
4.	seje II. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS, ki se je vršila dne 17. februarja 1948
Predsedoval: Dr. Ferdo Kozak.
Tajnik: Mira Tomšič.
Predsednik odpre 4. sejo II. rednega zasedanja ob 11. uri 30 minut ter določi tajnika Miro Tomšičevo.
Prečita se zapisnik 3. seje, ki ga skupščina odobri^ nakar se podpiše.
Pred prehodom na dnevni red odobri skupščina na predsednikov predlog enodnevni dopust naslednjim ljudskim poslancem, ki so službeno nujno zadržani: Sergeju Kraigherju, Petru Štantetu in oigi Vrabiče vi.
Nato preide predsednik na dnevni red, to je na nadaljevanje razprave in sklepanje o predlogu zakona o upravni razdelitvi LRS. V razpravi so govorili: Niko Ja-kofčič, France Hojnik, Ivan Trojar in Rudolf Janko — vsi »za«.
Skupščina nato soglasno sprejme predloženi zakonski predlog v posameznostih in v celoti, nakar predsednik objavi, da ga bo v smislu ustave LRS in poslovnika dostavil Prezidi ju Ljudske skupščine LRS zaradi proglasitve. Nato odredi predsednik desetminutni odmor.
Po odmoru se seja nadaljuje ob 12. uri 35 minut in preide na naslednjo točko dnevnega reda, na razpravo in sklepanje o predlogu zakona o potrditvi, spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah ljudskih poslancev za Ustavodajno skupščino LRS. Predsednik odpre razpravo, pozove poročevalca zakonodajnega odbora dr. Stanka Štora, da poda poročilo. Ker se k razpravi nihče ne javi, predsednik zaključi razpravo ter preide na glasovanje v posameznostih. Skupščina soglasno sprejme predloženi zakonski predlog v posameznostih kakor tudi v celoti, nakar predsednik objavi, da ga bo Ljudska skupščina v smislu 72. člena ustave LRS in 35. člena poslovnika dostavila Prezidiju Ljudske skupščine LRS zaradi proglasitve,
Na enak način skupščina soglasno sprejme predlog iakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji z dne 17. decembra 1945 ter zakona o dopolnitvah in spremembah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji z dne 6. aprila 1946. Nato predsednik prekine sejo ob 13. ud 15 minut.
Seja se nadaljuje ob 16. uri 20 minut. ,
Predsednik preide na 9, točko dnevnega reda, na razpravo in sklepanje o predlogu zakona o odpravi zakona o prenosu imovine telesnovzgojnih društev na Zvezo fizkulturnib druš*ev Slovenije ter o ureditvi lastninskih razmerij, ustvari.-nih s tem zakonom. Po poročilu poročevalca zakonodajnega odbora dr. Stanka Štora skupščina soglasno v posameznostih in v celoti sprejme predloženi zakonski predlog, nakar objavi predsednik da ga bo v smislu ustave in poslovnika dostavil Prezidiju Ljudske skupščine LRS zaradi proglasitve.
Prav tako skupščina soglasno sprejme naslednje zakonske predloge: predlog zakona o potrditvi in spremembah zakona Predsedstva Slovenskega Narodnoosvobodilnega Sveta o ustanovitvi častnega naslova »narodni umetnik«, predlog zakona o imenih, naseljih in označbi trgov, ulic in hiš, predlog zakona o odpoklicu ljudskih predstavnikov v organih državne oblasti na ozemlju Ljudske Republike Slovenije, predlog zakona o proglasitvi 27. aprila za državni praznik LRS.
Predsednik preide na zadnjo točko dnevnega reda, na razpravo in sklepanje o predlogu zakona o državnih uslužbencih LRS. Po poročilu poročevalca zakonodajnega odbora dr. Helija Modica izjavi v imenu vlade njen podpredsednik dr. Marijan Brecelj, da vlada sprejme vse popravke in spreminjevalne predloge zakonodajnega odbora razen točke č) in vztraja na tem, da se v zakonskem besedilu rabi izraz »poklic« Ker zakpnodajni odbor ne sprejme predloga vlade, odredi predsednik glasovanje. Skupščina s šestimi nasprotnimi glasovi sprejme osnovni predlog vlade. Nato preide predsednik h glasovanju v posameznostih in v celoti. Skupščina soglasno sprejme predloženi zakonski predlog, nakar objavi predsednik, da ga bo dostavil Prezidiju Ljudske skupščine LRS zaradi proglasitve.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, zaključi predsednik 4. redno sejo ob 19. uri ter objavi, da bo prihodnjo sejo sklical pismeno.	, x
Št 811/48.
Ljubljana dne 17. februarja 1948.
LJUDSKA SKUPŠČINA'
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
< Tajnik:	Predsednik:
Mira Tomšič L r.	dr. Ferdo Kozak L r.
ZAPISNIK
5.	seje II. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS, ki se je vršila dne 17. maja 1948
Predsedoval: Dr. Ferdo Kozak.
Tajnik: Miloš Ledinek.
Predsednik odpre 5. sejo II. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS ob 16. uri 10 minut ter določi tajnika Miloša Ledineka.
PreSta se zapisnik 4. seje, ki ga skupščina odobri,
nakar se podpiše.
V krajšem govoru se predsednik spominja umrlega ljudskega poslanca in člana administrativnega odbora Franca Mojškerca, čigar spomin počasti skupščina z enominutnim molkom.
Nato prečita predsednik poročilo mandatno-imunitet-nega odbora s predlogom, da se imenuje za ljudskega) poslanca Janez Kavšek kot namestnik umrlega ljudskega poslanca Franca Mojškerca v II. votivni enoti Ljubljana okolica. Skupščina soglasno sprejme predlog mandatno imunitetnega odbora.
Ljudski poslanci: Rudi Kodrič, Alojz Diacci, Karel Levičnik, Peter Stante, Jože Jurač, Boris Kidrič, Edvard Kardelj, Dušan Kveder, prosijo za trodnevni dopust, Anton Ingolič in Vlad:mir Pavšič pa enodnevni dopust. Predsednik predlaga skupščini, da imenovanim odobri zaprošeni dopust, kar skupščina soglasno sprejme.
Nadalje predsednik objavi skupščini, da je predsednik vlade LRS dostavil Ljudski skupščini v razpravo in sklepanje predlog zakona o državnem proračunu LRS za proračunsko leto 1948 s predlogom finančnega zakona za državni proračun LRS za proračunsko leto 1948 ter predlog zakona o zaključnem računu LRS za leto 1946.
Prezidij Ljudske skupščine je dostavil Ljudski skupščini v potrditev ukaza, in sicer: ukaz o razrešitvi Vide Tomšičeve dolžnosti predsednika Kontrolne komisije LRS in o imenovanju Viktorja Avblja za predsednika Kontrolne komisije LRS,
ukaz o preureditvi ministrstva za kmetijstvo in go« zdarstvo LRS v ministrstvo za kmetijstvo ter ministrstva za lesno industrijo v ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo LRS. Skupščina soglasno potrdi ukaza Prezidi j a Ljudske skupščine LRS.
Nato preide predsednik na dnevni red, t. j. na določitev dnevnega reda. Z ozirom na to, ker je vlada LRS predložila Ljudski skupščini v razpravo in sklepanje predlog zakona o državnem proračunu LRS za proračunsko leto 1948 s predlogom finančnega zakona za državni proračun LRS za proračunsko leto 1948 ter predlog zakona o zaključnem računu LRS za leto 1946, predlaga predsednik naslednji dnevni red:
1.	razprava in sklepanje o predlogu zakona o državnem proračunu LRS za proračunsko leto 1948 s predlogom finančnega zakona za državni proračun LRS za proračunsko leto 1948.
2.	razprava in sklepanje o predlogu zakona o zaključnem računu LRS za leto 1946.
Skupščina soglasno sprejme predloženi dnevni red.
Predsednik pozove poročevalca odbora za gospodar-eki načrt in finance, da poda poročilo. Po poročilu poročevalca odbora dr. Mihe Kambiča so podali ekspozeje: Zoran Polič, minister za finance, Ivan Maček, podpredsednik' vlade in minister za gradnje, Lidija Sentjurc, minister za komunalne zadeve, in ing. Jože Levstik, minister za kmetijstvo, vsi z izjavo, da bodo glasovali »za<.
Nato predlaga predsednik skupščini, da se današnja seja zaključi, in objavi, da bo prihodnja seja jutri, t. j.
18.	maja ob 11. uri z nadaljevanjem dnevnega reda. Skupščina sprejme predsednikov predlog, nakar se seja za« ključi ob 19.45 uri.
St. 812—48
Ljubljana dne 17. maja 1948.
LJUDSKA SKUPŠČINA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Tajnik:	Predsednik:
Miloš Ledinek L r«	dr. Ferdo Kozak L r.
ZAPISNIK
S,	seje II. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS, ki se je vršila dne 18. maja 1948
Predsedoval: dr. Ferdo Kozak.
Tajnik: Mira Tomšič.
Predsednik odpre 6. sejo II, rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS ob 11. uri 25 minut ter določi tajnika Miro Tomšičevo.
Prečita se zapisnik 5. seje, ki ga skupščina odobri, nakar se podpiše.
Pred prehodom na dnevni red prečita predsednik poročilo o delu odbora za prošnje in pritožbe Ljudske skupščine LRS v času od 14. februarja do 17. maja 1948. Nato predlaga predsednik skupščini, da odobri naslednjim ljudskim poslancem trodnevni dopust: Francu Leskošku, Sergeju Kraigherju, Vidi Tomšičevi, Jožetu Brileju, Olgi Vrabičevi, Niku Belopavloviču, Francu Draganu, Martinu Greifu in Jožetu Gričarju, vsem zaradi nujne službene zadržanosti, Otonu Župančiču pa zaradi njegove bolezni Skupščina odobri vsem imenovanim zaprošeni dopust
Predsednik preide nato na dnevni red, na nadaljevanje razprave in sklepanja o predlogu zakona o državnem proračunu LRS za proračunsko leto 1948 s predlogom finančnega zakona za državni proračun LRS za proračunsko leto 1948.
V nadaljevanju razprave so govorili: Viktor Avbelj, predsednik Kontrolne komisije LRS, Boris Kraigher, minister za notranje zadeve LRS, dr. Jože Potrč, minister za prosveto LRS, vsi z izjavo, da bodo glasovali »za«.
Ob 13. uri 15 minut prekine predsednik sejo in objavi, da se bo nadaljevala ob 16. uri.
Nadaljevanje seje se je pričelo ob 16. uri 10 minut z nadaljevanjem razprave, v kateri so govorili: Matija Maležič, Karel Reberšek, Danilo Petrinja, Ivan Ocvirk, Viktor Stopar, Janko Rudolf, Franc Perovšek, Franc Šiško, Jože Petejan in Anton Ingolič, vsi z izjavo, da bodo glasovali »za«.
Ker je bila s tem lista govornikov izčrpana, preide predsednik na glasovanje v posameznostih. Skupščina soglasno sprejme predložena zakonska predloga v posameznostih, prav tako tudi v celoti.
Skupščina navdušeno pozdravi sprejetje državnega proračuna LRS. Predsednik objavi, da ga bo v smislu ustave in poslovnika dostavil Prezidiju Ljudske skupščine zaradi proglasitve.
Nato preide predsednik na 2. točko dnevnega reda, na razpravo in sklepanje o predlogu zakona o zaključnem računu LRS za leto 1946. V imenu odbora za gospodarski načrt in finance poda poročilo poročevalec dr. Miha Kambič. Ker se k razpravi nihče ne javi, preide predsednik h glasovanju. Skupščina soglasno sprejme predloženi zakonski predlog v posameznostih in celoti. Tudi ta predlog bo poslan v smislu ustave in poslovnika Prezidiju Ljudske skupščine zaradi proglasitve.
Ker je bil s tem dnevni red 6. seje izčrpan, skupščina sklene, da se seja zaključi ter pooblasti predsednika in tajnika, da podpišeta zapisnik. Seja se zaključi ob 19. uri 25 minut.
Nato prečita predsednik Ukaz Prezidija Ljudske skupščine LRS o zaključitvi IL rednega zasedanja Ljud-
ske skupščine LRS in o sklicanju Ljudske skupščine LRS na III. redno zasedanje, ki se bo pričelo dne 19. maja 1948 ob 11. uri.
Št. 812/48.
Ljubljana dne 18. maja 1948.
Tajnik:	!	Predsednik:
Mira Tomšič 1. r.	,	'dr. Ferdo Kozak 1. r.
Pregled »Uradnega lista FLRJ«
Št. 38 z dne 8. maja 1948:
287.	Odločba o preskrbi potrošnikov z industrijskimi izdelki na podlagi dodatnih bonov.
Pristop Zveze Sovjetskih socialističnih republik k ustavi mednarodne zdravstvene organizacije.
Pristop Monaka h konvenciji o postopku z vojaškimi ujetniki.
Ratifikacija ustave Mednarodne zdravstvene organizacije in protokola o Mednarodnem uradu za javno higieno po Grški.
Št. 39 z dne 12. maja 1948:
288.	Temeljni zakon o zasebnih trgovinah.
289.	Obvezna razlaga 2. in 3. člena ukaza o veljavnosti pravnih pravil o nedopustnosti lastninske pravice na fizičnih delih zgradb iz zakona o notranji ureditvi, osnav-Ijanja in popravljanja zemljiških knjig.
290.	Odredba št. V o državnih (vezanih) cenah za čebulček in brnistro.
291.	Pravilnik o pripravniški službi, strokovnih izpitih in tečajih za uslužbence veterinarske stroke.
292.	Navodilo o ugotovitvi pokojninske osnove za osebe, ki pred prevedbo v poklice po predpisih o strokah državnih uslužbencev niso bile v položajnih skupinah.
293.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o ureditvi prodaje in nakupa kmetijskih pridelkov.
Popravek odločbe o pooblastitvi Narodne banke FLRJ za prodajanje tujih plačilnih sredstev.
Št. 40 z dne 15. maja 1948:
294.	Spremembe in dopolnitve poslovnika ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije in skupne seje Zveznega sveta in Sveta narodov.
295.	Navodilo o stroških v zvezi s postopkom za ocenitev nacionaliziranega premoženja.
296.	Navodilo o kontroli nad izvajanjem plana davka na promet proizvodov in dela dobička državnih gospodarskih podjetij, ki se vplača v proračun.
297.	Navodilo o izvršitvi obvezne oddaje živine s prodajo svinjske masti in suhe slanine.
298.	Navodilo o pogojih za odkup zdravilnih rastlin.
299.	Odredba o dopolnitvi odredbe o državnih (vezanih) cenah za industrijske rastline po njih vrsti in kakovosti ter o pogojih za sklepanje pogodb za industrijske rastline letine 1948.
300.	Odločba o nižji enotni ceni za dezertne bonbone v nadrobni prodaji, veljavni za vso Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.
301.	Odločba o dopolnitvi odločbe o sklepanju kupnin in prodajnih pogodb za vino, krompir, olivno olje, riž in suhe višnje letine 1948.
Izdaja »Uradni list LRS«. -— Ravnatelj in odgovorni urednik: Božo Vodušek; tiska Prosvetna tiskarna — oba v Ljubljani. — Naročnina: četrtletno 60, polletno 120, celoletno 240 din. — Posamezna številka: 4 din za 16 strani, 8 din za 32 strani, 12 din 48 etapi* 16 din, za 64 strani, po pošti 2.50 din več. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 23, ^ Telefoni ravnateljstvo .49-40, uredništvo 49-90, upravništvfi 55-79, m .Cek, račun 6-90190—1.
	URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE	\
Letnik V.	Priloga k 23. kosu z dne 25. maja 1948.	Številka 23.
lo oplaši
Razglasi upravnih oMastev
Opozorilo naročnikom!
Vse naročnike opozarjamo, da je rok za reklamacije samo 14 dni od izida lista.
Vse plačnike oglasov in naročnine opozarjamo, naj uporabljajo od nas poslane položnice z natančno označbo naročniškega razdobja oziroma oglasne številke. Plačila brez takšnih označb ne moremo v redu izknjižiti in jih zaradi njihove nejasnosti ne moremo priznati za veljavne.
Prav tako opozarjamo naročnike, naj pri svojih plačilih navedejo natančno isti naslov, na katerega časopis prejemajo. Če ta naslov zaradi izpre-membe naziva ali kraja ni več pravilen, naj nam istočasno sporočijo sedanji pravilni naslov. Opažamo pa, da naročniki večkrat plačujejo samo pod novim naslovom, starega pa sploh ne omenjajo. Takšna plačila so za nas nejasna in jih prav tako ne moremo v redu izknjižiti in priznati za pravilna.
V tisku je:
Komentar h kazenskemu zakoniku, splošni del
v slovenskem prevodu. Komentar so pod splošnim uredništvom Moše Pijade in pod strokovnim uredništvom dr. Jovana Djordjevića napisali: Moša Pijade, dr. Jovan Djordjevič, Nikola Srzentie, Predrag Vlasinič, Vladimir Timoškin in Biirko Perovič.
Uradni list LRS bo izdal Splošni register predpisov, to je kazalo Vseh predpisov, ki so izšli v Uradnem listu FLRJ, v Uradnem listu LRS, v Uradnih obvestilih zveznega urada za cene (Službenih saopšteniih) in v Vestniku urada za ceno pri predsedstvu VLRS od 1.1945 do vštetega 1947. V tem registru bodo zaznamovani predpisi po vsebini z gesli, razvrščeni pa bodo po abecednem redu in po časovnem zaporedju (kronološko). Po abecednem redu bodo urejena gesla, ki so načeloma vzeta iz naslova, večkrat tudi iz vsebine predpisa.
a
Naročnike, bravce in druge interesente opozarjamo na priročne knjižice, zbirke zakonov, ki so v zadnjem času izšle v naši založbi:
Mrliška ogledna služba. Knjižica ima na 48 straneh zbrane vse predpise Za to pomembno zdravstveno službo, cena 7 din.
Zbirka zakonitih predpisov za uporabo v civilnem sodnem poslovanju, praktičen priročnik za pravnike, pa tudi za široke ljudske množice. Strahi 206, cena 44 din.
Zbirka skrbniških predpisov, v kateri so zbrani temeljni zakoni o skrbništvu, zakon o posvojitvi in pravilniki in navodila v zvezi s tema Zakonoma; cena 25 din.
Predpisi o strokah in prejemkih za republiške državne uslužbence. V knjižici so zbrani vsi do sedaj izdani j redpisi o razvrstitvi in prejemkih republiških državnih uslužbencev in državnih uslužbencev ljudskih odborov ter pravilnika o poviških temeljne plače po službenih letih za uslužbence zdravstvene in prosvetno-znanstvene stroke, i— Knjižica obsega 268 strani in stane 42 din.	j • • • •
Pripravlja se nadalje:	'	^ ' '
Zbirka gospodarskih predpisov II. del in knjižica ,
Dečje jasli in otroški domovi,
SURAMI UST LRSs
IV. 2241/2—48.	4316
Sprememba imena
Ministrstvo za notranje zadeve LRS je S pravnomočno odločbo št. IV. 2241/2 z dne 9. V. 1948 dovolilo spremembo priimka Mač eku Jožetu, rojenemu 11. XI. 1928 v Devini, okraj Celje okolica in bivajočemu v Sp. Rečici št. 138, okraj Celje okolica, iz »Maček« v »Jeranko« z veljavnostjo od dneva te objave.
Iz pisarne ministrstva za notranje zadeve LRS
»
St 1812/6	4228
Razglas-
Z nalezljivo ohromelostjo so na nove okuženi okraji:	Dravograd, Radgona in
Trbovlje.
Prenehala je v bivšem okraju Slov. Bistrica.
Ljubljana dne 15. maja 1948.
Ministrstvo za kmetijstvo LRS
Vpisi v register državnih gospodarskih podjetij
770.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 11. maja 1948.
Besedilo: Tovarna organskih barvil, Celje.
Poslovni predmet: Izdelovanje organskih barvil in organskih polproizvodov na industrijski način.
Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, odločba št. S-zak. 213 z dne 30. IV. 1948.
Operativni upravni voditelj: Glavna direkcija kemične industrije LRS. Podjetje zastopa:
ing. Gregorčič Vladimir, direktor, ki podpisuje samostojno, v obsegu za k. po, oblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana, dne 11. maja 1948.
Št. 1511708—48 /	'4132
* ' *
771.	’	'	’	- -
Sedež: Ilirska Bistrica (Mala Bukor
yica),	_ jjpj
Dan vpisa: II. maja 1948.
Besedilo: »Opekarna Ilirska Bistrica«, Poslovni predmet: Izdelovanje opeč* nih izdelkov na industrijski način.
Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, odločba št, S-zak, 202 z dae SO, IV, 1643.
Operativni upravni voditelj: Glavna direkcija industrije gradbenega materiala pri ministrstvu za industrijo in rudar-*tvo LRS.
Podjetje zastopa:
Delorenci Franc, ravnatelj, ki podpi-nje samostojno, v obsegu za k. pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana, dne 10. maja 1948.
Št. 1511694—48	4134
*
772.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 11. maja 1948.
Besedilo: Blasnikova tiskarna, Ljubljana.
Poslovni predmet: Tiskanje knjig, časopisov, revij in vseh vrst tiskovin ter Izvrševanje vseh litografskih in knjigo-veških dei.
Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, odločba št. S-zak. 160 z dne 1. IV. 1948.
Operativni upravni voditelj: Glavna direkcija grafične industrije LRS.
Podjetje zastopata:
Jenko Drago, ravnatelj, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja, ter
Košak Janez, glavni računovodja, ki sopodpisuje listine po 47. členu spl. zakona o državnih gospodarskih podjetjih.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana, dne 10. maja 1948.
Št 1511695-48	4133
773.
Sedež: Dolenjske Toplice.
Dan vpisa: 17. maja 1948.
Besedilo: Zrlraviliško-gostinsko podjetje Dolenjske Toplice.
Izbriše se: Henigman Pavel, dosedanji ravnatelj, vpiše se:
Vesel Franjo, ravnatelj, ki kodpisuje samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana, dne 15. maja 1948.
Št. 1511770-48	4263
»
774.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 17. maja 1948.
Besedilo: Državno avtobusno in prevozniško podjetje Slovenije »DAPPSc, Ljubljana.
Iz sestava podjetja se je izločila pomožna naprava Dapps-a »Autoservice< v Ljubljani, čigar imovina se je prenesla v upravo republiškega podjetja >Avlo-obnova Ljubljana«:.
Ministrstvo za. finance LRS, Ljubljana, dne 15. maja 1948,
Št. 151635/4—48	4259
*
775.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 17. maja 1948.
Besedilo; Gozdno gospodarstvo Ljubljana.
Vpiše se:
Kržišnik Anton, direktor, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja; izbriše se Sosič Franjo kot direktor in se vpiše kot pomočnik direktorja, ki podpisuje za podjetje v odsotnosti direktorja, v istem obsegu kot on.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana, dne 15. maja 1948.
Št. 151949/1—48	4260
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 17. maja 1948.
Besedilo: Prodajni servis za oskrbovanje republiških gradbenih podjetij, Ljubljana, skrajšano:	>Servis-gradnje,
Ljubljana«.
Izbriše se: Verbič Ruža, dosedanji v. d-glavnega računovodje, vpiše se:
Poznič Franc, glavni računovodja, ki sopodpisuje listine, navedene v 47. členu sploš. zakona o državnih gospodarskih podjetjih.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 15. maja 1948.
Št. 151882/2—48	4261
*
777.
Sedež: Vipava.
Dan vpisa: 11. maja 1948.
Besedilo: Splošno gradbeno podjetje »Primorje« v Vipavi.
Sedež odslej: Ajdovščina.
Besedilo odslej:	Splošno gradbeno
podjetje »Primorje« v Ajdovščini.
S podjetjem se spoji »Žaga Repič, Štur-je pri Ajdovščini«.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana, dne 11. maja 1948.
Št. 1511071/2-48	4130
*
778.
Sedež: Zg. Jezersko.
Dan vpisa: 17. maja 1948.
Besedilo: Gostinsko podjetje Dom na Jezerskem.
Izbriše se: Jicha Zdenko, dosedanji ravnatelj, vpiše se:
Henigman Pavel, ravnatelj, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana, dne 15. maja 1948.
Št. 1511776—48	4262
779.
Sedež: Petrovče pri Celju.
Dan izbrisa: 11. maja 1948.
Besedilo: Premogovnik Liboje.
Zaradi spojitve s premogovnikom Zabukovca, Zabukovca pri Žalcu.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana, dne 11. maja 1948.
Št. 1511515/1-48	4131
Vpisi
v register invalidskih podjetij
780.
Sedež: Kamnik-Komenda,
Dan vpisa: 17. maja 1948.
Besedilo: Invalidsko podjetje »Ščetar-stvo«, Kamnik-Komenda.
Poslovni predmet: Industrijski in obrtni način izdelovanja vseh vrst ščetarakih izdelkov ter trgovanje s temi predmeti na debelo.
Ustanovitelj podjetja: Okrajni odbor VVI v Kamniku, odločba št. 380/1—47 z dne 31. X. 1947.
Podjetje zastopata:
Peršin Ivan, upravnik, M podpisuje samostojno, v obsegu pooblastil, določenih v pravilih podjetja, in
Lah Ivana, knjigovodja, ki sopodpisuje listine računovodskega značaja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana, dne 15 maja 1948.
Št. 1511766—48	4264
*
781.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 11. maja 1948.
Besedilo: Invalidsko prodajno in go-stijisko podjetje »Kantina«, Ljubljana.
Poslovni predmet: Nakup in prodaja pripravljenih živil, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, galanterijskega blaga vseh vrst ter vseh monopolskih predmetov na debelo in drobno.
Ustanovitelj podjetja: Mestni odbor VVI v Ljubljani, odločba št. 231 z dne
5.	II. 1948.
Podjetje zastopata:
Kotar Rudolf, upravnik, ki podpisuje samostojno, v obsegu pooblastil, določenih v pravilih podjetja, in
Weiss Franc, honorarni knjigovodja, ki sopodpisuje listine računovodskega značaja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana, dne 10. maja 1948.
Št 1511702—48	4128
*
782.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 11. maja 1948.
Besedilo: Invalidsko trgovsko podjetje »Galanterija«, Ljubljana.
Poslovni predmet: Nakup in nrodaja galanterijskega blaga vseh vrst na debelo in drobno.
Ustanovitelj podjetja: Mestni odbor VVI v Ljubljani, odločba št. 232 z dne 5. II. 1948.
Podjetje zastopata:
Krulc Alojzij, upravnik, Id podpisuje samostojno, v obsegu pooblastil, določenih v pravilih podjetja, in
Weiss Franc, honorarni knjigovodja, ki sopodpisuje listine računovodskega značaja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana, dne 10. maja 1948.
6L 1511703-48	4129
783.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 11. maja 1948.
Besedilo: Kolarsko karoserijsko podjetje VVI Maribor.
Poslovni predmet: Izdelovanje in prodaja kolarskih izdelkov in karoserij na debelo in drobno.
Ustanovitelj podjetja: Mestni odbor VVI v Mariboru, odločba št. 775,1 z dne 5. IV. 1948.
Podjetje zastopata:
Herodež Franc, upravnik, ki podpisuje samostojno, v obsegu pooblastil, določenih v pravilih podjetja, in Šprager Matilda, knjigovodja, ki so-podpisuje listine računovodskega značaja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana, dne 10. maja 1948.
Št. 1511701-48	4127
*
784.
Sedež: Miren.
Dan vpisa: 15 maja 1948.
Besedilo: Invalidsko podjetje avtokaro-serijska delavnica »Udarnike, Miren.
Poslovni predmet: Izdelovanje in popravila karoserij in popravila motorjev za vse vrste vozov.
Ustanovitelj podjetja: Okrajni odbor VVI Nova Gorica, odločba št. 2/47 z dne
15.	IX. 1947.
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta: Petrovič Marij, upravnik, samostojno, v obsegu pooblastil, določenih v pravilih podjetja,
Pelicon Dušan, knjigovodja, ki sopod-pisuje vse računovodske listine. Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana, dne 13. maja 1948.
Št. 1511750—48	4227
*
785.
Sedež: Miren,
Dan vpisa: 15. maja 1948.
Besedilo: Invalidsko podjetje mizarska delavnica »Istok«, Miren.
Poslovni predmet: Industrijska mizarska dela.
Ustanovitelj podjetja: Okrajni odbor VVI Nova Gorica, odločba št. 1/47 z dne
15.	IX. 1947.
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta: Budin Anton, upravnik, samostojno, v obsegu pooblastil, določenih v pravilih Podjetja,
Benčina Danilo, tajnik 00VVI Nova Gorica, ki podpisuje v upravnikovi odsotnosti v istem obsegu kot oni. Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana, dne 13. maja 1948.
Št. 1511751-48	4228
*
786.
Sedež: Novo mesto.
Dan vpisa: 15. maja 1948.
Besedilo: Invalidsko podjetje »Fina mehanika«, Novo mesto.
Poslovni predmet: Popravila motornih koles, dvokoles, pisalnih, računskih in tiv&lnih strojevi
Ustanovitelj podjetja: Okrajni odbor VVI v Novem mestu, odločba št. 249-11 z dne 5, V. 1948.
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta: Petrič Anton, poslovodja, samostojno, v obsegu pooblastil, določenih v pravilih podjetja,
Barborič Ciril, knjigovodja, M sopod-pisuje računovodske listine.
Ministrstvo za finance LRS,
Ljubljana,	,
dne 13. maja 1948.
Št. 1511728—48	4231
*
78«.
Sedež: Novo mesto.
Dan vpisa: 15. maja 1948.
Besedilo: Invalidsko podjetje »Gostinstvo«, Novo mesto.
Poslovni predmet: Gostinska obrt. Ustanovitelj	podjetja: Okrajni	odbor
VVI	v	Novem	mestu, odločba	št	245-11
z dne 5. V. 1948.
Podjetje zastopata in zahj podpisujeta: Hrovat Matilda, poslovodja, samostojno, v obsegu pooblastil, določenih v pravilih podjetja,
Barborič Ciril, knjigovodja, ki podpisuje računovodske listine.
Ministrstvo za finance LRS,
, i	Ljubljana,	j
|; dne 13. maja 1948.
R Št. 1511729-48	4230
*
788.
Sedež: Novo mesto.
Dan vpisa: 15. maja 1948.
Besedilo: Invalidsko podjetje »Kovinarska delavnica«, Novo mesto.
Poslovni predmet: Pretežno obrtno in delno industrijsko stavbno ključavničarstvo.
Ustanovitelj podjetja: Okrajni odbor VVI v Novem mestu, odločba št. 248-11 z dne 5. V. 1948.
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta: Udovič Jože, upravnik, samostojno, v obsegu pooblastil določenih v pravilih podjetja,
Barborič Ciril, knjigovodja, ki sopod-pisuje računovodske listine.1
Ministrstvo za finance LRS,
Ljubljana,	j
dne 13. maja 1948.
V.	št. 1511730-48	4229
K št. 522	,	’
Popravek
V vpisu drž. gospodarskega podjetja Tovarna obutve »Triglav« (prej Peko) Tržič, objavljenega pod gornjo številko v prilogi Uradnega lista LRS št 17 z dne 26. IV. 1948 je treba pod točko: »Poslovalnice podjetja« popraviti oziroma dodati kakor sledi:
Namesto besedila »Bosna in Hercegovina«, ki se črta, se vpiše: »Srbija«.
Nato se doda: »Bosna in Hercegovina: Banja Luka, Mostar, Tuzla, Sarajevo.«
Ministrstvo za finance LRS. Ljubljana,
8ne 11. maja 1948.
ČL 1511817/1—4S
789.
Sedež: Jurjeviča.
Dan vpisa: 6. maja 1948.
Besedilo: Gostinsko podjetje KL0 Jur. jevica.
Poslovni predmet: Nakup in prodaj* alkoholnih in brezalkoholnih pijač in oddajanje prenočišč.
Ustanovitelj podjetja: KLO Jurjeviča, odločba št li/48 z dne 4. I. 1948.
Operativni upravni voditelj: KLO Juri jevica.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo: Sile Ela, poslovodja, samostojno v vsoti zadevah, finančne listine pa podpisuje poleg poslovodje
Lovšin Franc, upravnik KLO podjetij, ki ga nadomestuje
Petek Tone, do zneska 100.000 din. Za nabave, nad 100.000 din je treba dovolitve operativnega upravnega vodstva. Okrajni LO Kočevje, odsek za finance dne maja 1948.
Št 1037.	3843
*
790.
Sedež: Kočevje.
Dan vpisa: 5. maja 1948.
Besedilo: »Tekstilana«, tovarna sukna Kočevje.
Poslovni predmet: Industrijsko izdelovanje mikane volnene preje in tkanin iz te preje.
Ustanovitelj podjetja: Okrajni LO Kočevje, odločba št. 2392/1 z dne 30. aprila 1948.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo: Marinšek Pavel, ravnatelj, v vseh zadevah samostojno, v njegovi odsotnosti Pa
Pahulja Stane, obratovodja. Vse fi-načne listine in listine o poslovnih dogovorih podpisuje poleg ravnatelja Meljo Ivan, računovodja, vsi v mejah pravil podjetja.
Okrajni LO Kočevje, finančni odsek dne 5. maja 1948.
Št 1116.	3848
*
791.
Sedež: Brežice.
Dan vpisa: 26. aprila 1948.
Besedilo: »Okrajna tovarna pohištva« Brežice.
Poslovni predmet: Nabava surovin, izdelava pohištva, vsa dela mizarske stroke in prodaja izdelkov.
Ustanovitelj podjetja: OILO Krško, odločba št. 6216/1 z dne 10. IV. 1948.
Operativni upravni voditelj: OILO Krško.
Za podjetje podpisujejo:
Cvelbar Anton, ravnatelj,
Vodovnik Drago, računovodja in Zdolšek Josip, okrajni pravni referent* vei y okviru pooblastil.
Okrajni LO Krško, finančni odsek, dne 26. aprila 10451
SL 64/S	8584
.192.
Sedež: Krško.
D .in vpisa: 5. ma ja 1948.
Besedijo: Mestna lekarna Krško.
Predmet: Izdelovanje zdravil po receptu, nakup in prodaja na drobno vsega sanitetnega in veterinarskega material«, posebno zdravil, specialitet, kemikalij, ob rezilnega materiala, serumov, cepiv, galenskih in dietelskih prepara tov, higiensko kozmetičnih sredstev, vse v obsegu svojega delovnega območja.
Ustanovitelj podjetja: MLO Krško, odločba št. 681/48' z dne 24. IV. 1948.
Operativni upravni voditelj:	MLO
Krško.
Za podjetje podpisujejo:
Šušteršič Jelka, upravnica, oziroma farmacevt, v odsotnosti upravnika, in
Vrhovec Albina, knjigovodja.
Okrajni LO Krško, finančni odsek, dne 5. maja 1948.
St. 64/17	3845
*
793.
Sedež: Seničica št. 2.
Dan vpisa: 6. maja 1948.
Besedilo: Državna krajevna žaga in trgovina z lesom.
Ustanovitelj podjetja: KLO Medvode, odločba št. 626 z dne 16. IV. 1948.
Poslovni predmet: Rezanje lesa, nakup neobdelanega lesa in predaja gotovih izdelkov.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo:
Dobnikar Franc, poslovodja, samostojno, po 3. členu pravil podjetja, v njegovi odsotnosti
Jesenko Matevž, namestnik poslovodje,
Sterle Anton, računovodja, poleg poslovodje ali namestnika vse listine po 47. členu zakona o državnih gospodarskih podjetjih.
Okrajni LO Ljubljana okolica, odsek za finance, dne 6 maja 1948.
ŠL 2067.	3849
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 17. aprila 1948.
Besedilo: Gostinsko podjetje MLO »Figovec« v Ljubljani.
V	vseh zadevah podpisuje odslej: Javornik Milka, računovodja.
MLO za glavno mesto Ljubljana, oddelek za finance, dne 17. aprila 1948.
Št. Fin. 560/48	3563
*
795.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 17. aprila 1948.
Besedilo: Mestno podjetje »Žalec v Ljubljani.
Vpiše se tale sprememba:
V	vseh računovodstvenih zadevah podpisuje;
Mušič Maksimiljan, v. d. knjigovodje.
Mestni LO glavnega mesta Ljubljane, finančni oddelek, dne 17. aprila 1948.
Fin. št. 1267/1948	8752
796.
Sedež: Veličane pri Ljutomeru.
Dan vpisa: 13. aprila 1948.
Besedilo: Gospodarska obrtna podjetja KLO Veličane.
Od dosedanjih delavnic prenehata s poslovanjem tolarska in mizarska delavnica.
Izbrise se dosedanji knjigovodja Trstenjak Marijan, vpiše se:
Kogovšek Vinko, knjigovodja.
Okrajni LO Ljutomer, finančni odsek, dne 13. aprila 1648.
Št. 739	3110
*
797.
Sedež: Sv. Jurij ob Ščavnici.
Dan vpisa: 4. maja 1948.
Besedilo: Gostilna KLO Sv. Jurij ob Ščavnici.
Izbriše se poslovodja Nemec Žalika in vpiše
Hojs Edvard, poslovodja.
Okrajni LO Radgona, odsek za finance, dne 4. maja 1948.
Št. V—347/1	3808
»
798.
Sedež: Slatina Radenci.
Dan vpisa: 5. maja 1948.
Besedilo: Krajevna gostilna Slatina-Radenci.
Izbriše se poslovodja Benko Ana in vpiše
Paternoster Rozalija, poslovodja.
Okrajni LO Radgona, odsek za finance, dne 4. maja 1948.
Št. 289/1—V	3842
*
799.
Sedež: Zagorje.
Dan vpisa: 14. maja 1948.
Besedilo: Apnenice KLO Zagorje. Izbriše se: Hauptman Albert, vpise se: Skrabar Franc, ravnatelj.
v.,rajni LO Trbovlje, dne 14. maja 1948.
št. 1386/—48	' 4191
*
800.
Sedež: Zagorje.
Dan vpisa: 14. maja 1948.
Besedilo: Avtoprevoz KLO Zagorje. Izbriše se: Hauptman Albert, vpiše se: Skrabar Franc, ravnatelj.
Okrajni L0 Trbovlje, odsek za finance, dne 14. maja 1948,
Št. 1387/1-48	,4192
#
801.
Sedež: Zagorje.
Dan vpisa: 17. maja 1948.
Besedilo: čevljarska delavnica KLO Zagorje,
Izbriše se: Hauptman Albert, dosedanji ravnatelj, vpiše se:
Skrabar Franc, ravnatelj.
Okrajni LO Trbovlje, odsek za finance, dne 17. maja 1948.
št 1403/1—48	4257
*
802.
Sedež: Zagorje.
Dan vpisa: 14. maja 1948.
Besedilo: Gostinstvo KLO Zagorje. Izbriše se: Hauptman Albert, vpiše se: Skrabar Franc, ravnatelj.
Okrajni LO Trbovlje, odsek za finance, dne 14. maja 1948.
Št. 1390/1—48	4195
*
803.
Sedež: Zagorje.
Dan vpisa: 13. maja 1943.
Besedilo: Hišna uprava KLO Zagorje. Izbriše se: Hauptman Albert, vpiše se: Skrabar Franc, ravnatelj.
Okrajni LO Trbovlje, odsek za finance, dne 13. maja 1948.
Št. 1371/1—48	4182
*
804.
Sedež: Zagorje.
Dan vpisa: 14. maja 1948.
Besedilo: Hotel Kum KLO Zagorje. Izbriše se: Hauptman Albert, vpiše se: Skrabar Franc, ravnatelj.
Okrajni LO Trbovlje, odsek za finance, dne 14. maja 1948.
Št. 1388/—48	4193
*
805.
Sedež: Zagorje.
Dan vpisa: 17. maja 1948.
Besedilo: Kino »Triglav« KLO Zagorje.
Izbriše se: Hauptman Albert, dosedanji ravnatelj, vpiše se:
Skrabar Franc, ravnatelj.
Okrajni LO Trbovlje, odsek za finance, dne 17. maja 1948.
Št 1406/1—48	'4254
*
806.
Sedež: Zagorje.
Dan vpisa: 17. maja 19-18.
Besedilo: Klavnica KLO Zagorje. Izbriše se: Hauptman Albert, dosedanji ravnatelj, vpiše se:
Skrabar Franc, ravnatelj.
Okrajni LO Trbovlje, odsek za finance, dne 17. maja 1948.
Št. 1402/1-48	'4258
*
807.
Sedež: Zagorje.
Dan vpisa: 13. maja 1948.
Besedilo: Kopališče KLO Zagorje. Izbriše se: Hauptman Albert, vpiše ser Skrabar Franc, ravnatelj.
Okrajni LO Trbovlje, odsek za finance, dne 13. maja 1943,
Št 1372/1-48	4188
808.
Sedež: Zagorje.
Dan vpisa: 17. maja 1948.
Besedilo: Krojaško-šiviljska delavnica KLO Zagorje.
Izbriše se: Hauptman Albert, dosedanji ravnatelj, vpiše se:
Skrabar Franc, ravnatelj.
Okrajni LO Trbovlje, odsek za finance, dne 17. maja 1948.
St. 1404/1-48	4250
s
809.
Sedež: Zagorje.
Dan vpisa: 13. maja 1948.
Besedilo: Kurivopromet KLO Zagorje. Izbriše se: Hauptman Albert, vpiše se: Skrabar Franc, ravnatelj.
Okrajni LO Trbovlje, odsek za finance, dne 13. maja 1948.
Št. 1369/1-48	4180
*
810.
Sedež: Zagorje.
Dan vpisa: 17. maja 1948.
Besedilo: Knjigarna »Naša knjiga« KLO
Zagorje.
Izbriše se: Hauptman Albert, dosedanji ravnatelj, vpiše se:
Skrabar Franc, ravnatelj.
Okrajni LO Trbovlje, odsek za finance, dne 17. maja 1948.
Št. 1405/1—48	4255
*
811.
Sedež: Zagorje.
Dan vpisa: 13. maja 1948.
Besedilo: Mehanična delavnica KLO Zagorje.
Izbriše se: Hauptman Albert, vpise se: Skrabar Franc, ravnatelj.
Okrajni LO Trbovlje, odsek za finance, dne 13. maja 1948.
Št. 1368/1—48	4179
*
812.
Sedež: Zagorje.
Dan vpisa: 13. maja 1948.
Besedilo: Pogrebni zavod KLO Za,
Korjc.
Izbriše se: Hauptman Albert, vpise se: Skrabar Franc, ravnatelj.
Okrajni LO Trbovlje, odsek za finance, dne 13. maja 1948.
Št. 1367/1-48	'4178
*
813.
Sedež: Zagorje.
Besedilo: Rudniška restavracija KLO
Zagorje.
Dan vpisa: 14. maja 1948.
Izbriše se: Hauptman Albert, vpiše se: Akrabar Franc, ravnatelj.
Okrajni LO Trbovlje, odsek za finance, dne. 14. maja 1948
Št. 1389/i—48	4194
Razglasi sodišč
Vpisi v zadružni register
411.
Sedež: Laško.
aDn vpisa: 4. maja 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga Euretno-Debro, zadruga z omejenim jamstvom.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 14. III. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošni mi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu z postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe;
3.	da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelsko, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v . danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski, strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela zadruga potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana 10 din in se plača ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči s petkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Priobčitve se, kolikor ni v pravilih določeno drugače, nabijejo m zadružni razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 7 članov Id jih volj zbor izmed zadružnikov. Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, od kate-lih lahko enega nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Dornik Franc, uslužbenec, Vrteče, predsednik;
Dornik Franc, uslužbenec, Vrteče, predsednik,
Gunzek Alojz, posestnik, Debro 12, ped-predsnedik,
Šuhl Ernest, sodar, Sv. Krištof 51, tajnik,
Kačič Jože, posestnik, Debro 20,
Šipek Anton, posestnik, Slivno 14, Cepek Marija, posestnica, Sv. Krištof 2, Oštir Rudolf, posestnik, Rečica 45, odborniki.
Okrožno sodišče v Celju dne 4. marca 1948.
Zadr VII 100/2	4058
*
412.
Sedež: Luče ob Savinji.
Dan vpisa: 21. VI. 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Lučah ob Savinji
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 15. II. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnim] predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe;
3.	da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno pa tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podelitev kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokov, ne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana 10 din in se plača ob. vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneakom
vpisanega enkratnega temeljnega oziroma
družinskega deleža.
Priobčit ve se, kolikor ni v pravilih določeno drugače, nabijejo na zadružni razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 7 članov, M jih voli zbor izmed zadružnikov za dobo enega leta.
Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, od katerih lahko enega nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Za sopodpisovanje je pooblaščen Kosmač Svito, poslovodja zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Voler Ivan, kmet, Raduha-Luče, predsednik,
Herle Jože, logar, Luče, podpredsednik,
Kozovinc Rudi, učitelj, Luče, tajnik.
Breznik Anton, kmet, Krnica Luče.
Podbregar Alojz, kmet, Podvolovljek-Luče,
Moličnik Franc, delavec, Luče,
Kladnik Viktor, delavec, Luče, odborniki.
Okrožno sodišče v Celju dne 28. aprila 1948.
Zadr VU 91/2	3783
*
m.
Sedež: Podčetrtek.
Dan vpisa: 26. aprila 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Podčetrtku.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 7. III. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo. L da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, stro-l$>vne tečaje, razstave, predvajanje fil-
mov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana 10 din in se plača ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči s petkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Priobčitve se, kolikor ni v pravilih določeno drugače, nabijejo na zadružni razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 7 članov, ki jih voli občni zbor za dobo enega leta.
Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta po dva Člana upravnega odbora, od katerih lahko enega nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Pregrad Rado, posestnik, Podčetrtek, predsednik,
A plene Ivan, posestnik, Verače, pod predsednik,
Lešnik Rudolf, posestnik, Imeno, tajnik,
Kregar Anton, posestnik, Podčetrtek,
Štuki Edvard, posestnik, Virštanj,
Toplišek Ivan, posestnik, Olimje, in
Turk Franc, posestnik, Imeno, odbor niki.
Za sopodpisovanje je pooblaščen Ulčnik Jože, poslovodja zadruge.
Okrožno sodišče v Celju dne 26. aprila 1948.
Zadr VII 90/2	3782
*
414.
Sedež: Prekopa.
Dan /piša: 13. aprila 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Prekopi.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 6. marca 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši ir čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo. 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih nridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira
kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanje filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 150 din, delež zadružnikovega družinskega člana 10 din in se plača ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža-
Priobčitvi se, kolikor ni v pravilih do ločeno drugače, nabijejo na zadružni razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 9 članov, ki jih vol: občni zbor za dobo enega leta. Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, od katerih lahko enega nadomešča po upravnem odbora pooblaščeni uslužbenec zad, u-ge
Člani upravnega odbora so:
Kladnik Robert, kmet. Češplje 9, predsednik,
G robi jer Albin, kmet, Češplje 2; podpredsednik;
Karničnik Fani, delavka, Prekopa 15, tajnik,
Roter Vinko, kmet, Prekopa 26,
Vranič Jakob, kmet, Prekopa 23,
Karničnik Anton, kmet, S topnik 19,
Felicijan Jože, kmet, Stopnik 21,
Cencen Ivan, nameščenec, Češplje 18,
Farčnik Anton, kmet, Prekopa 21, odborniki.
Okrožno sodišče v Celju dne 13. aprila 1948.
Zadr. VII 82/2	3507
*
415.
Sedež: Šmartno ob Paki.
Dan vpisa*: 16. aprila 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruea z omejenim jamstvom v Šmartnem ob Paki.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 25. I. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše teh-
nične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemeniine postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadn.h, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim Članom; 7. da skrbi za gospodarski, strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanje filmov, goji fizkuituro itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela zadruga potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana 10 din in se plača ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči s petkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Priobčitve se, kolikor ni v pravilih določeno drugače, nabijejo na zadružni razglasni desM.
Upravni odbor sestavlja 8 članov, ki jih voli zbor zadružnikov za dobo enega leta Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, od katerih lahko enega nadomešča po Upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Podgoršek Jože, pos., Mali vrh 7, predsednik,
Steblovnik Franc, pos., Rečica ob Paki Št. 26, tajnik,
Šumljak Vinko, pos., Šmartno ob Paki Št 10,
Podgoršek Martin, pos., Podgora 15, Stopar Marko, pos., Rečica ob Paki 35, Lešnjak Franc, pos., _Veliki vrh 22,
Meh Marija, pos., hči, Slatine 14,
Drev Jože, pos. sin, Slatine 15, odbor-Uiki.
Za podpisovanje je pooblaščen Kolšak Prane, poslovodja zadruge Šmartno ob Pa-
Okrožno sodišče v Celju dne 16. aprila 1948.
Zadr VII 83/2	3588
*
416.
Sedež: Špitalič 0L0 Poljčane.
Dan vpisa: 21. aprila 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Špitaliču.
Zadruga je bila ustanovljena na skup-S&ni 14. II. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in kulturnejši način oskrbuje svoje čla-i'e z vsemi potrebnimi potrošnimi pred-Uieti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v ekladu s postavljenim načrtom za dobro
oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, žnvinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno pa tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in . agronomske metode v kmetijstvu In v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemeniine postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podelitev kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokov, ne. tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkuituro itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana 10 din in se plača ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Priobčitve se, kolikor ni v pravilih določeno drugače, nabijejo na zadružni razglasni desiti.
Upravni odbor sestavlja 6 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov za dobo enega leta.
Zadrugo zastopa upravni odbor, zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, od katerih lahko enega nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Berce Anton, kmet, St. Slemene, predsednik,
Zidanšek Anton, kmet, Skedenj 15, podpredsednik,
Malis Tončka, učiteljica, Skedenj 2, tajnik,
Klokočovnik Anton, kmet, Tolsti vrh 21,
Zorko Anton, kmet, Skedenj 14,
Gilčvert Fric, delavec, Tolsti vrh, odborniki.
Okrožno sodišče v Celju dne 21. aprila 1948.
Zadr VII 89/2	3594
*
417.
Sedež: Tacen.
Dan vpisa: 30. aprila 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Tacnu,
Na ustanovnem zbora 4. marca 1948 je bila zadruga ustanovljena za nedoločen čas.;
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši, in čim kulturnejši način oskrbuje svoje' člane z vsemi potrebnimi potrošn.mi predmeti; 2. da odkupuje v svojem oko. lišu vse kmetijske pndelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih sre-, dišč in sklepa v ta namen pogodbe;; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebnoi še tiste panoge oziroma kulture, ki % danih naravnih pogojih najbolj uspevajo. 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše teliš nične in agronomske metode v kmetij< stvu in v ta namen nabavlja kmetijske' stroje, umetna gnojila itd., ustanavljal ambulante za živino, plemeniine postaje,1 organizira selekcijo živine, gradi silose;" organizira semensko službo, skrbi za" gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik" itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih^ vlog in notranji]] posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanje filmov, goji fizkuituro itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zadružni delež znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana 20 din, ki se lahko vplača v obrokih. Člani jamčijo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih.
Upravni odbor sestavlja 7 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Dolžnost upravnega odbora traja eno leto. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, od katerih lahko enega nadomešča po upr. odboru pooblaščeni usužbenec. Člani upravnega odbora so:
Šilc Alfonz, kmet, Tacen 15,
Šušteršič Leo, pleskar, Tacen 48,
Smole Ivan, mizar, Tacen 107,
Živalič Friderik, gospodarski poslovodja", Tacen 17,
Inglič Jakob, kabelski monter, Tacen 7, Ježek Franc, kmet, Tacen 16,
Žebovec Marija, gospodinja, Tacen 96.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 29. aprila 1948.
Zt 83/48 — Zadr VI 25/1	3684
*
418.
Sedež: Zamarkova, Maribor okolic«.
Dan vpisa: 16. marca 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. v Zamarkovi.
r ZsSruga Je Bila ustanovljena na skupščini dne 22. II. 1948 za nedoločen čas.
Haloge zadruge so: 1. da na čim boljši In šim kulturaejši način oskrbuje svoje člaBe z vsemi potrebnimi potresnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, talko poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo. 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanje filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 150 din, plača se ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Delež za. družnikovega družinskega člana znaša 15 din. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še z lOkratnim zneskom Vpisanih obveznih deležev.
Zadruga objavlja važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 6 do 8 članov. Dolžnost upravnega odbora traja eno leto. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odBora in en pooblaščeni uslužbe. nec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Šenveter Franc, pos., Zamarkova 18, predsednik,
Kogler Stanko, posestnik, Lormanje 3, podpredsednik,
Kraner Ivan, pos., Zamarkova 19,
Šumandl Ivan, pos., Partinje 125,
Samec Jože, pos., Zamarkova 125,
Mlakar Avgust, pos., Zamarkova 23,
Štampar Marija, pos., Partinje 117, odborniki.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 16. marca 1948.
Zadr III 109	2456
*
419.
Sedež: Zimica, okraj Maribor okolica.
Dan vpisa: 15. marca 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. v Zimici.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 25. II. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo. 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetij-, skih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanje filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 150 din, plača se ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 15 din. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še z lOkratnim. zneskom vpisanih obveznih deležev.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 6 do 8 članov. Dolžnost upravnega odbora traja eno leto. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo podpisujeta po dva člana uprav, nega odbora in en pooblaščeni usluž- i benec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Pen Simon, posestnik, Jablance, predsednik,
Fistrič Marjeta, gospodinja, Zimica, tajnik,
Šotner Jožef, posestnik, Jablance, blagajnik,
Kranjc Jožef, pos. sin, Jablance,
Fekonja Franc, pos., Vinička vas,
Kranjc Jakob, pos., Zimica,
Celcer Jožef, pos., Zimica, odborniki.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 15. marca 1948.
Zadr III 100/2	2375
*
420.
Sedež: Žerjavci, okraj Maribor okolica.
Dan vpisa: 2. aprila 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. v Žerjavcih.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 29. II. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih sre. dišč in sklepa v ta namen pogodbe;
3.	da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno pa tiste panoge oziroma kulture, ki v danili naravnih pogojih najbolj uspevajo;
4.	da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše, tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za go. jitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podelitev kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh preBivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zadružni delež znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana 20 din, ki se lahko vplača v obrokih. Člani jamčijo za obveznosti zadruge z lOkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Zadružni delež znaša 150 din, plača se ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša
15 din. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še z lOkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 5 do 7 članov. Dolžnost upravnega odbora traja eno leto. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo podpisujeta po dva elana uprav, nega odbora in en pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Škamlec Ivan, poljedelec, Žerjavci, predsednik,
Urbanič Marija, pos., Žerjavci, podpredsednik,
Irgolič Ludvik, pos., Žerjavci, tajnik,
Šuman Franc, kmet, Žerjavci,
Teht Milka, pos. hči, Žerjavci,
Lešnik Jakob, pos., Žerjavci,
Mesareč Ivan, pos., Žerjavci, odborniki.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 2. aprila 1948.
Zadr III 118—2	2829
*
421.
Sedež: Žerovinci, okraj Ljutomer.
Dan vpisa: 30. marca 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. v Žerovincih.
Zadruga je bila ustanovljena na skup-ščini dne 8. II. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so:
1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnim} predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno pa tiste panoge oziroma kulture, ki ob danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih Članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino. plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in dragih sadik itd.;
5.	da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in za podeljeva. nje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni ter kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem jati ružnom domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, . strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkuituro itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela zadruga potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 150 din, plača se ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 15 din. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še z lOkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 7 članov. Njegova dolžnost traja eno leto. Zadrugo zastopa upravni odbor, podpisujeta pa za. njo po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Filipič Anton, upok., Desnjak, predsednik,
Antolič Franc, kmet, Žerovinci, tajnik, Milfelner Franc, kovač, Radomerščak, Miklošič Andrej, upok., Žerovinci, Keček Jakob, kmet, Desnjak,
Lešič Ivan, kmet, Desnjak,
Kaučič Rudolf, kmet, Desnjak, odborniki.
Pooblaščenec za sop odpisovanj e: Mo. vrin Janko, trg. pomočnik, Mekotnjak.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 30. marca 1948.
Zadr III 116-2	2905
*
422.
Sedež: Župečja vas, okraj Ptuj.
Dan vpisa: 6. aprila 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. v Pleterjah.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 29. II. 1948 za nedoločen čas. Naloge zadruge so:
1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno pa tiste panoge oziroma kulture, ki ob danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov ''naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in dragih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvar-
janje obratnih sredstev in za podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni ter kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in pohtična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkuituro itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela zadruga potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 150 din, plača se ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 20 din. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še z lOkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 8 članov. Njegova dolžnost traja no leto. Zadrugo zastopa upravni odbor, podpisujeta pa zanjo po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega in en pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Turk Franc, kmet, Župečja vas, predsednik,
Kovačič Janez, kmet, Pleterje, podpredsednik,
Štibil Matej, upok., Župečja vas, tajnik,
Predikaka Jožef, kmet, Župečja vas.
Pernat Janez, kovač, Župečja vas,
Osi Alojz, kmet, Pleterje,
Dolenc Janez, delavec, Pleterje,
Medved Franc, kmet, Pleterje, odborniki.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 6. aprila 1948.
Zadr III 122—2	2904
423.
Sedež: Izlake.
Dan vpisa: 2. aprila 1948.
Besedilo: Živinorejska zadruga z o. j. T Izlakah.
Na občnem zboru 22. II. 1948 so bila sprejeta nova pravila.
Besedilo odslej: Kmetijska zadruga H
o.	j. v Izlakah.
Naloga zadruge je: 1. da izdeluje po navodilih pristojnih organov načrt za odkup kmetijskih pridelkov v svojem okolišu; 2. da izdeluje po navodilih pristojnih organov načrt potrošnje svojih članov; 3. da izdela finančni in kreditni I načrt in ga vskladi s finančnim načrtom svoje poslovne zveze in postavljenimi normami; 4. da zbira v ta namen statistične podatke, ki jih daje v uporabo tudi svoji poslovni zvezi, Glavni zadružni zvezi LRS ip okrajnim ljudskim odborom; 5. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in oskrbuje svoje člane z vsem kmetijskim orodjem in drugimi kmetijskimi potrebščinami Sn tudi z vsemi potrošnimi predmeti po postavljenem načrtu; 6. da sklepa pogodbe s kmetovalci v svojem okolišu za odkup kmetijskih pridelkom ia jim izplačuje k
te ramen predujme (kentrahiranje); 7. d# sklepa pogodbe z zadružnimi in držr -tj imj podjetji za dobavo kmetijskih pridelkov; 8. da skrb1 za večjo produktivnost dela svoj h članov; 9. da skrbi za kulturno in prosvetno izobrazbo svojih članov in za njihovo zadružno vzgojo.
Svoje naloge opravlja zadruga v skladu s splošnim državnim gospodarskim načrtom n z nalogami, ki jih dobi od svoje poslovne zveze in pristojnih orga. nov ljudske oblasti.
Zadružni delež znaša 100 din. delež zadružnikovega družinskega člana 20 din. Deleži se vplačajo ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči s petkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Upravni odbor sestavlja 13 čLnov, ki jih voli občni zbor za dobo enega leta.
Izbrišejo se člani upravnega odbora Še-šler Franc, Rožanc Franc in Kolčan Jurij, vpišejo pa novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Bleivveis Franc, posestnik, Izlake, predsednik,
Gionikar Vida, gospodinja, Izlake, tajnik,
Brvar Evgen, krojač, Podlipovica, Sernec Valentin, mizar, Izlake,
Grošelj Marija, gospodinja, Podlipovica, Prašnikar Ivan, rudar, Izlake,
Urankar Anton, kmet, Podlipovica,
Butja Ivan, kmet, Prhovec.
Vrtačnik Ivan, kmet. sin, Šemnik,
Kos Franc, kmet,-Zabrežnik in Brvar Ivan, posestnik, Podlipovica. Kolčan Jurij je kot knjigovodja zadra ge pooblaščen podpisovati za zadrugo.
Okrožno sodišče v Celju dne 2. aprila 1948.
Zadr VII 20/85	2828
*
424.
Sedež: Horjul.
Dan vpisa; 5. maja 1948.
Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Horjulu.
Na zboru 4. aprila 1948 so bila sprejeta nova pravila.
Besedilo odslej: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Horjulu.
Naloge zadruge so;
1.	da na čim boljši in čim kulturnejši na čin oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke po postavljenem načrtu, za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, Čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno pa pospešuje tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za zagotovitev naraščanja blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose,
organizira semensko službo, skrbi za goji tev sadnih gozdnih in drugih sadik itd.. 5 da organizira predelavo kmetijskih pri delkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov m izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6 da zbira kmečke pri h ranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in za podeljevanje kreditov svojim članom, 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kul turni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo kiij žriieo
Zadružni delež znaša 100 din, ki se lahko vplača v obrokih, delež zadružnikovega družinskega člana znaša 20 din. Člani jamčijo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.-
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 5 do 7 članov, ki jih volj zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto. Za za-, drugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, od katerih lahko enega nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbrišejo se člani upravnega odbora: Čepon Lovro, Zdešar Matevž, Žvokelj Miha, Ravnohrib Janez, Pišek Franc, Pohleven Ivana; vpišejo pa novi člani upravnega odbora:
Stanovnik Franc, kmet, Horjul 20,
Končan Avgust, kmet, Horjul 27,
Intihar Ludvik, kmet, Horjul 120,
Buh Melhior, mizar, Horjul 29.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 4. maja 1948.
Zadr II 100/84	3824
*
425.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 12. aprila 1948.
Besedilo: Čevljarska produktivna zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani.
Na zboru 29. II. 1948 se je zadruga preimenovala in so bila sprejeta nova pravila.
Besedilo: Obrtniška proizvajalna in predelovalna zadruga čevljarjev z omejenim jamstvom v Ljubljani.
Naloge zadruge so: 1. da skupno izvršuje čevljarsko obrt z delovno silo ovojih članov, predvsem na podlagi akorda;
2.	da nabavlja surovine, material in sredstva za lastno proizvodnjo, da prodaja svoje obrtne izdelke in organizira kreditiranje svojih članov; 3. da dviga kulturni in strokovni nivo svojih članov;
4.	da sprejema in strokovno izobražuje svoje učence in 5. da prilagodi svoje delo splošnemu državnemu gospodarskemu načrtu.
Zadružni delež znaša 500 din. Vsak član jamči za obveznosti zadruge s petkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Upravni odbor sestavlja 5 do 9 članov. Dolžnost upravnega odbora traja eno leto.
Zadrugo zastopata predsednik in tajnik upravnoga odbora.
Izbrišejo se člani upravnega odbora: Gantar Jože, Škrlec Mato, Trček Jernej, Pečan Jože, Sedej Šlefan. Urbančič Jože, Lenasi Vdibald, Turk Alojz.], Hrovat Anton; vpišejo pa se novi člani upravnega odbora:
Hočevar Jože, čevlj. mojster, Vodnikova c. 34,
Dolinar Valentin, čevlj. pomočnik, Vod* nikova c. 5,
Kutin Jože, čevlj. mojster, Tržaška cesta 115. vsi v Ljubljani,
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 12. aprila 1948.
Zadr IV 130/4	3219
*
426.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 5. maja 1948.
Besedilo: Nabavna zadruga urarjev in zlatarjev za ljubljansko pokrajino v Ljubljani. zadruga z omejenim jamstvom.
Na zboru 28. februarja 1948 so bila sprejeta nova pravila.
Besedilo odslej: Obrtna nabavno prodajna zadruga urarjev, zlatarjev, optikov in graverjev za Slovenijo, registrovana zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani.
Naloga zadruge je: 1. da nabavlja proizvajalna sredstva in surovine za svoje člane, 2. da prevzema od svojih članov njihove proizvode, jih razvršča po vrsti in kakovosti in skrbi za skupno prodajo; 3. da sodeluje pri načrtu oskrbe in pomaga pri vključevanju obrtnikov v načrtno delo; 4. da vodi razvid o izpolnitvi sprejetih proizvajalnih nalog svojih ČLnov in skrbi, da se v celoti izvajajo predpisi ljud— T oblastev glede cen, in 5. da zbira zaradi samooskrbe v svojem okolišu surovine, ki so še neizrabljene, in jih razdeljuje med svoje člane.
Zadružni delež znaša 100 din, M se lahko plača v obrokih. Člani jamčijo za obveznosti zadruge s petkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih, po možnosti tudi v glasilu Glavne zadružne zveze LRS ali v krajevnem dnevnem časopisju.
Upravni odbor sestavlja 5 do 9 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik ali podpredsednik in tajnik upravnega odbora, če so ti zadržani, pa najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih lahko enega nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni vodilni uslužbenec zadruge.
Izbriše se član upravnega odbora Zupančič Srečko, vpišejo se novi člani upravnega odbora:
Vilhar Jakob, urar, Sv. Petra c. 86,
Zajec Milovan, optik, pasaža nebotičnika,
Dolenc Jožko, graver, Vodnikov trg,
in pooblaščenec za sopodpisovanje:
Golob Janko, uradnik, Čopova ulica 21; vsi v Ljubljani.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 4. maja 1948.
Zadr. IV 116/9	2823
427.
Sedež: Logatec.
Dan vpisa: 23. aprile 1948.
Besedilo: Kmetijska nabavno prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Logatcu.
Na rednem občnem zboru 29. februarja 1948 se je zadruga spojila z Živinorejsko zadrugo z omejenim jamstvom v DoL Logatcu.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in tim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe;
8. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno pa tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu m v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podelitev kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svo-, jega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokov, ne tečaje, razstave, nredvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zadružni delež znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana 20 din, ki se lahko vplača v obrokih. Člani jamčijo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih.
Upravni odbor sestavlja 7 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Dolžnost upravnega odbora traja eno leto. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, od katerih lahko enega nadomešča po upravnem odbora pooblaščeni usluž-
Izbrišejo se člani upravnega odbora De Gleria Dušan, Petrovčič Vinko, Ožbolt Ana, Nagode Jože, Brus Janez, Jerina Janez, vpišejo pa novi člani upravnega odbora;
Musec Andrej, upokojenec, Martinj hrib št. 10,
Lenarčič Ciril, tapetnik, Dol. Logatec št 18,
Nagode Anton, železničar, Dol. Logatec št. 72,
Petrovčič Franc, kmet, Dol. Logatec 2, Cevica.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 22. aprila 1948.
Zadr. V 8/6	3551
*
428.
Sedež: Pesnica.
Dan vpisa: 3. aprila 194t>.
Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga z o. j, na Pesnici.
Zadruga temelji odslej na novih pravilih, sprejetih na skupščini 14. III. 1948.
Naloge zadruge sv: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe;
3.	da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, talko poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnUi vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša teko, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanje filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnica
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 150 din in se plača ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 20 din. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 7 do 9 članov. Njegova dolžnost traja eno leto. Zadrugo zastopa upravni odbor, podpisujeta pa zanjo po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbrišejo se dosedanji člani upravnega
odbora: Kolarič Mirko, predsednik, Stariha Jakob, Capi Zof Im, Brunček Franc, Saksida Bojan, vpišejo se novi izvoljeni člani upravnega odbora:
Kerenčič Stanko, kmetski sin, Ranca, predsednik,
Trčak Franc, kmet, Jelenče,
Eder Ivan, kmet, Gačnik,
Rojko Ferdinand, mizar, Ranca,
Babič Drago, kmet, Jelenče.
» Okrožno sodišče v Mariboru dne 3. aprila 1948.
Zadr. II 101—17	3119
429.
Sedež: Dol. Logatec.
Dan izbrisa: 23. aprila 1948.
Besedilo: Živinorejska zadruga z omejenim jamstvom v Dol. Logatcu.
Zaradi spojitve s Kmetijsko zadrugo z omejenim jamstvom v Dol. Logatcu. (Zadr V 8/6).
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 22. aprila 1948.
Zadr I 135/71	3638
Vpisi v trgovinski register
430.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. aprila 1948.
Besedilo: »Novobor«, splošna industrijska delniška družba v Ljubljani
Izbriše se zarazili smrti član ravnateljstva dr. Dolenc Ščitomir in vpiše nov Sam ravnateljstva:
Tomšič Marjan, diplomirani tehnik V Ljubljani, Levstikova 18, ter za samostojno podpisovanje pooblaščeni uprav-nik-prokurist:
Dr. Tomšič Josip, Ljubljana, Tavčarjeva 13
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 28. aprila 1948.
Rg B II 124/12	8689
431.
Sedež: Šoštanj.
Dan izbrisa: 20. aprila 1948.
Besedilo: Hauke & Strojnig, parna žaga in tovarna sodov.
Zaradi vpisa v register drž. gospodarskih podetij piri finančnem odseku OLO v Mozirju.
Okrožno sodišče v Celju dne 20 aprila 1948.
A 38/16	3505
*
432.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 17. aprila 1948.
Besedito: Črna-kaolinc, delniška družba.
Zaradi vpisa v register državnih gospodarskih podjetij republiškega pomena pri ministrstvu za finance LRS.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 17. aprila 1948.
Reg B II 36/16	8379
Oklici
za dvig sodnih pologov
Su 262-20/45-50	4306
V smislu uredbe o likvidaciji starih sodnih pologov (depozitov), objavljene v Urad, listu LRS št. 3 z dne 17. II. 1948, se pozivajo vsi spodaj navedeni upravičenci do dviga sodnega pologa, da se v roku treh mesecev od dneva objave tega oklica v Uradnem listu LRS. priglasijo pri podpisanem sodišču in zahtevajo, da se jim izda polog, sicer bo polog zapadel v korist države.
Bivališče posameznih upravičencev sodišču ni znano, ker so bili tozadevni spisi med vojno uničeni.
Pologi so naloženi:
A. Pri Državni investicijski banki, podruž-nici v Mariboru (prej Državna hipotekarna banka, filiala v Ljubljani) za:
sporni sklad		din
1. Vuk Jožef	II Nc 5/24	1.275,—
skrbstveni sklad		
2. Knaus Štefan	P 101/22	1.247.—
3. Zver Jožef	P 31/25	1.343.—
4. Horvat Štefan	P 205/30	2.042.—
5. Kohek Rozina	P 78/32	1.898.—
6. Tompa Ivan	P 85/30	1.249.—
7. Tompa Matija	P 85/30	1.249.—
8 Tompa Štefan	P 85/30	1.249.—
9. Tompa Aleksij	P 85/30	1.249,—
10. Tompa Ana	P 85/30	1.249.—
11. Koren Jožefa	P 80/32	1.370 —
12. Špilak Franc	S 82/33	2.374.—
13. Pozderec Franc	P 164/27	1.533.—
14. Kolbl Ivanka	P 153/32	1.670.—
15. Cvetko Ignac	S 24/34	1.101.—
16. Cvetko Ivan	S 24/34	1.101.—
17. Lebar Ludvik	P 202/21	1.043 —
18. Lebar Marjeta	P 202/21	1.053.—
19. Biiček Janez	P 14/33	1.325.—
20. Benko Marija	S 107/33	1.045.—
21. Žerdin Štefan	S 142/35	1.926 —
22. Šlebič Ana	S 48/35	1.660,—
23. Hozjan Marija	P 8/33	2.839.—
24. Dora Evgen	S 73/35	1.109.—
25. Horvat Marija	P 175/25	1.573,—
zapuščinski sklad		
26. Farkaš Ilona	A 64/32	1.291.-
skrbstveni sklad		
27. Tivadar Ivan	S 184/37	1.881.—
28. Zakojič Cecilija	S 131/33	1.302.—
29. Trojak Milan	P 125/31	1.466.—
30. Lebar Ivan	S 148/38	1.233.—
81. Buček Štefan	S 24/37	1.111.—
32. Hčrvat Sabina	P 190/27	1.644.—
33. Molnar Štefan	S 49/36	1.052.—
34 Žižek Hedviga	S 9/39	1.079.—
35. Šandor Elizabeta S 2/40		1.986.—
86. Hozjan Janez	P 16/28	1.705.—
37. Zakojič Štefan	S 20/37	1.765.-
38. Rous Matija	S 50/39	1.655—
39, Kouter Marija	S 142/37	2.338.—
40. Kelenc N.	S 47/40	1.271.—
41. Penhofer Ivan	S 64.40	2.201.—
42, Režonja Franc	S 62/39	1.095.—
43. Kelenc Eva	P 132.20	1.277.-
44. Trajbarič Angela S 78/39		1.576.—
45. Žalik Štefan	P 174/30	1.072—
46. Magdič Marija	S 41/41	1.667.
izvršilni sklad		
47. Vučko N.	E 516/29	1.666—
zapuščinski sklad		
48. Hebaj Katarina Nc 388/21		3.504,-
B. Pri Mestni hranilnici v Mariboru za: zapuščinski sklad
49.	Dugar Štefan	—	1.501.—
skrbstveni sklad
50.	Gal Jožef	P	190/23	1.080.—
51.	Kocet Andrej	P	260/24	3.165.—
52.	Tot Jožef	Pm	748/27	1.545.—
izvršilni sklad
53.	Vogrinec Štefan	E	554/27	1.124.—
V tem oklicu so upoštevani samo pologi nad 1000 dm. Pri sodišču pa je še 310 pologov pod 1000 din, ki So naloženi deloma pri Državni investicijski banki v Mariboru, deloma pa pri Mestni hranilnici v Mariboru in Murski Soboti.
Podroben oklic glede vseh pologov je nabit na sodni oglasni deski podpisanega sodišča in pri vseh krajevnih ljudskih odborih okraja Lendava.
Zato se pozivajo tudi upravičenci pologov 1000 din, da se prav tako v teku 3 mesecev od dneva objave tega oklica v Uradnem listu LRS priglasijo zaradi dviga, sicer bodo nedvignjeni pologi zapadli v korist države.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi dne 12. maja 1948.
*
3878
Pozivajo se: Laurenčič Franc, Kobal Franc, Seražin Marija, Seražin Ivana, Se-ražin Amalija, Žakelj Andrej, Kete Rihard, Pregelj France, Kaluder Marija, Curk Franc, Ferjančič Josip, Ferjančič Viktorija, Bizjak Ivana, Vitez Jože, Žejn Marko, Ferjančič Rudolf, Ferjančič Nikolaj, Fegic Terezija, Fegic Albina, Fegic Štefanija, Semič Jožefa, Sever Terezija, Sever Pavlina, Petrovčič Julijana, Rupnik Josip, Vovk Bernarda, Curk France, Kotare Anton, Bajc Pavle, Tomažič Andrej, Kete Josip, Kopačin Josipina, Kobal Viktor, Krasna France, Pirc Marija, Krasna Janez, Pestelj Janez, Kete Ivana, Kete Emilija, Pregelj Marija, Furlan Leopoldi-na, Kompare Ana, Žvanut Josip, Andlovič Josip, Andlovič Marija, Vovk Dragomila, Vovk Janez, Čermelj Kristjan, Kompare Marija, Furlan Josip, Mesesnel Anton, Jamšek Jožef, Jamšek Franc, Pregelj Marija, Kobal Franc, Ferjančič Josip, Pregelj Palma, Frenca brezobr. p-, Lovrei-čač Franc, Malnič Franc, Čermelj Kristjan, Kompare Marija, Boschian E. C. kr. erar. in dež. sklad, C. kr. erar. in dež. skl., C. kr. erar. in dež. skl., C. kr. erar. in dež. skl., Uršič Marijana, Vrtovec Josipina, Stemberger Leopold, Dorfles Gorica, Franc Mesesnel, Fegec Andrej, Wencel Ivan, Tomažič Franc, Repič Franc, Šapla Franc, Baje Filip, Ardela Franc, Hribar Paul, Pisonec Josip, Puc Jožef, Zbirna rac. Erjavec Matija, da se od 10. V. 1948 do 10. VIII. 1948 pri podpisanem sodišču priglasijo in zahtevajo, naj se jim sodni depozitni polog izda, sicer se bo izreklo, da je polog zapadel.
Okrajno sodišče v Gorici,
Solkan dne 9. maja 1948.
S
Uvedbe postopanja za razglasitev za mrtve
IV R 68/48-2	3555
Sinkovič Alojz, roj. 22. XI. 1907 v Križanem vrhu 9, sin Franca in Marije rojene Valenčak, poljski delavec, samski je odšel septembra 1944 v kozjanski odred NOV. Od tedaj se pogreša.
Na predlog Sinkoviča Franca, posestnika iz Sv. Petra pod Sv. gorami, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega m se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 30. V. poroča sodišču ali skrbniku Somerju Ludviku, sod. uslužbencu v Brežicah.
Sinkovič Alojz se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Brežicah dne 16. aprila 1948.
VI R 63/48-2	3413
Vene Franc, roj, 5. IX. 1910 v Bučki 10, sin Janeza in Ane rojene Zibert, poljski delavec, samski, je odšel 1. I. 1943 v NOV. Nazadnje je bil v II. bat. Tomšičeve brigade. Po izpovedbi tovarišev je baje marca 1943 padel v bojih v Ajdovcu v Suhi Krajini. Od tedaj se pogreša.
Na predlog Železnik Neže, gospodinje ii vrha 4, p. Bučka, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 30. V. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Somerju Ludviku, sod. uslužbencu v Brežicah.
Vene Franc se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Brežicah za okraj Krško dne 20. aprila 1948.
R 2/48—5	*	3200
Berdon Alojz, roj. 23. III. 1919 v Ho-ščini, sin posestnika Antona in Frančiške rojene Mugerli, je odšel po zlomu Italije v 17. brigado Simona Gregorčiča NOV.
Novembra je prišel domov na bolezenski dopust, kjer je bil od Nemcev ujet in odpeljan v goriske zapore, nato pa v Dachau. Od tedaj se pogreša.
Na predlog Berdon Matilde rojene Mugerli, gospodinje iz Hoštiine št. 27, p. Kanal, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 25. VIL 1948 poroča sodišču ali skrbnici Berdon Ma-dilti.
R19/48-4	3199
Bremec Izidor, roj. 6. VIII. 1924 v Lckoveu 168, nez. sin pok. Bremec Frančiške, samski, kmečki delavec v Dohtarjih 11, je odšel ‘26. L1943 v II. bat., 3. četo južnega primorskega odreda. Pozneje je bil premeščen v Jugoslavijo, kjer je po izpovedbi Vončine Jožefa iz Lokovca št. 152 stopil na mino in se od tedaj pogreša.
Na predlog Šavlija Andreja iz Dolarja št. 11, KLO Ročinj se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 25. VIL
1948 poroča sodišču ali skrbniku Šavliju Andreju,
R 13/48-2	3207
Feriolja Jožef, roj. 17. VI. 1902, sin pok. Alojza in Jožefe rojene Umek, tov. delavec v Vojščici 47, je bil 7. XI. 1944 kot partizan od Nemcev ujet. Odveden je bil v Zagraj pri Trstu, pozneje pa v Co-roneo. Dne 7. XII. 1944 je bil odpeljan v Nemčijo in se od tedaj pogreša.
Na predlog Ferfolja Ane, gospodinje v Vojščici 47, p. Komen, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 25. VII. 1948 poroča sodišču ali skrbnici Ferfolji Ani.
R 81/48-3	3212
Jakopič Frane, roj. 29. I. 1906 v Mar-kičah, sin Antona in Matilde rojene Per-tovt, samski, mizar v Ročinju, je odšel 12. VIII. 1942 v NOV. Dne 26. VIII. 1942 je bil v Kanalskem vrhu zajet od Črne roke in odpeljan v Kanal, nato pa v Tolmin. Od tedaj se pogreša.
Na predlog Jakopič Jožefe iz Avč, prav Anhovo, babice, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv. da se o pogrešanem do 25. VII. 1948 poroča sodišču ali skrbnici Jakopič Jožefi
R 10/48—2	3296
Marušič Alojz, roj. 12. X. 1913, sin pok. Ferdinanda in Katarine rojene Marušič, Opatje selo, je odšel februarja 1944 v II. četo, II. bat. Kosovelove brigade. Iz bojev aprila 1945 se pogreša.
Na predlog Marušiča Justa, kmeta v Opatjem selu 77, p. Komen, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv da se o pogrešanem do 25. Vli. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Marušiču Jus tu.
R 11/48-3	3197
Melink Izidor, roj. 1. IV. 1909, sin pok. posestnika Ignaca in Helene rojene Marinič, Breg-Krasno 15, je odšel septembra 1943 v II. četo, II. bat. soške brigade NOV. Iz bojev na Matajurju 20. do 22. XI. 1944 se pogreša.
Na predlog Melink Frančiške, gostilničarke v Bregu-Krasno 15, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 25. VIL 1948 poroča sodišču ali skrbnici Melink Frančiški.
R 83/48-2	3201
Mervič Bogomir, roj. 4. VI. 1920 v Ozeljanu, sin Bogomira in Marije, rojene Strgar, samski, polj. delavec, je odšel 25. IX. 1943 v Gradnikovo brigado NOV. Dne 17. X. 1943 je bil pri Sv. Mihaelu pri Ozeljanu od Nemcev ujet in odpeljan v Nemčijo, kjer je baje 1945 umrl. Od tedaj se pogreša.
Na predlog Pavlin Stanislave, delavke v Ozeljanu 94, p. Šempas, se_ uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 25. VIL 1948 poroča sodišču ali skrbnici Pavlin Stanislavi,
R 20/48-3	3208
Saksida Silvester, roj. 22. XII. 1905 v Prvačini, sin pok. Silvestra in Uršule rojene Zorn, poročen, kmet, je odšel novembra 1943 v XIX. div., XIII. brigado Mirka Bračiča. Iz bojev pri Kozjaku na Gorenjskem se od 20. II. 1944 pogreša.
Na predlog Saksida Marije roj. Zorn, gospodinje iz Prvačine 77, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 25. VII. 1948 poroča sodišču ali skrbnici n:ci Saksidi Mariji.
R 16/48—4	3196
Sirk Ivan, roj. 2. V. 1909 v Višnjevi-bu, sin pok. Antona in Katarine rojene Zorzut, kmečki delavec, samski, je odšel 22. X. 1943 v NOV h komandi mesta Tolmin. Pozneje je bil premeščen k tolminskem odredu III. bat. 19. brigado Srečka Kosovela. Iz bojev na Cerkljanskem se od maja 1945 pogreša.
Na predlog Sirk Danice, kmetice iz Višnjevika 29, p. Kojsko, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 25. VII. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Sirku Ivanu
R 12/48—2	3202
Stepančič Ludvik, roj, 9. I. 1911 v Temnici, sin pok. Ivana in pok. Ivane rojene Metlikovec, kmet, je po zlomu Italije odšel v NOV. Decembra 1943 je bil kot bo rde prve prekomorske brigade na Korčuli oziroma na Visu. Iz bojev na Korčuli se od božiča 1943 pogreša.
Na predlog Stepančiča Danila, kmeta iz Temnice 14, p. Komen se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 25. Vli. 1948 poroča sodišču.
Berdon Alojz, Bremec Izidor, Ferfolja Jožef, Jakopič Franc, Marušič Alojz, Melink Izidor, Mervič Bogomir, Saksida Silvester, Sirk Ivan in Stepančič Ludvik se pozivajo, da se zglasijo pri sodišču ali drugače dajo kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih.
Okrajno sodišče v Gorici,
Solkan dne 10. aprila 1948.
*
Ok 118/48-3	3052
Tehovnik Janez, roj. 24. IV. 1923 v Rakovniku, sin Tehovnik Ivane, delavec v Rakovniku pri Medvodah, je odšel 12. XII.
1943	v 1. četo,- 2. bat. Prešernove brigade NOV. Od tedaj se pogreša. Sredi januarja
1944	je bilo na lepalm talcev objavljeno tudi njegove ime.
Na predlog Tehovnik Ivane, gospodinje v Rakovniku, p. Medvode, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 15. VI. 1948 poroča sodišču ali skrbnici Tehovnik Ivani.
Tehovnik Janez se poziva, da se zglasi pr’ sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Ljubljani dne 8. aprila 1948.
Ok 128/48-2	3455
Rihar Janez, roj. 26. X. 1903 v Dobrovi št 21, sin Janeza in Marjane rojene Vrhovec, je bil 1943 odpeljan v Buchenwald. Baje je 20. II. 1944 umrl za pljučnico. Od tedaj se pogreša.
Na predlog Riharja Jerneja, pismonoše v Dobrovi 21 pri Ljubljani, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 25. VL 1948 poroča sodišču ali skrbniku Ribarju Jerneju.
Rihar Janez se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo <> predloga.
Okrajno sodišče v Ljubljani dne 16. aprila 1648 .
VI R 1154/48—2	*	2834
Jaušnik Franc, roj. 4. X. 1893 pri Sv. Ani v Slov. goricah, kmečki sin Alojza in Notburge rojene Kumer, samski, je bil mobiliziran v avstroogrsko vojsko. Leta 1915 je bil od Rusov ujet in se od tedaj pogreša.
Na predlog svaka Pezdiička Franca, posestnika v Zg. Hlapju 36, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
VI R 989/47 —2	2835
Kopič Jakob, roj. 11. X. 1908 pri Sv. Lenarili v Slov. goricah, sin Jakoba in Ane rojene Šulc, novinar v Kapfenbergu v Avstriji, je bil 28 IX. 1944 od Nemcev aretiran. Odpeljan je bil v Flossenburg, od koder se je zadnjič javil 5. I. 1905. Od tedaj se pogreša.
Na predlog žene Kopič Angele, natakarice v Mariboru, Pobrežje, Stanka Vraza št 32, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
Vskado, ki mu je o pogrešanih kaj znano, se poziva, da to do 31. VH. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Vetrihu Albinu, sod. uradniku v Maribora.
Jaušnik Franc in Kopič Jakob se poziva-vata, da se zglasita pri sodišču ali drugače dasta kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI., dne 5. aprila 1948.
*
V R 1160/48-2	3127
Marinič Valentin, roj. 14. II. 1882 v Cirkovcih, sin Mihe in Neže rojene Masten, samski, tov. delavec v Gradcu (Avstrija), se od leta 1907 pogreša.
Na predlog sestre Draškovič Elizabete, prevžitkarice v Sp. Polskavi 121, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do
31.	VII. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Vetrihu Albinu, sod. uradniku v Maribora.
Marinič Valentin se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Mariboru, ojti. V., dne 10. aprila 1948,.
III R 82/48-3	3256
Mire Rudolf, rojen 8. VIII. 1926 v Lokvah, okraj Sežana, sin Rudolfa in Francke rojene Mlač, samski, mizar, je odšel 1942 v italijansko vojsko. Leta 1944 je bil bajfr kuhar XIII, proletarske brigade IV. bat. in se od tedaj pogreša.
Na predlog brata Mirca Stanka, kmeta iz Lokve 221, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. Vil. 1948 poroča sodišču.
Mire Rudolf se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Sežani dne 15. aprila 1948.
*
ID R 825/48—4	1933
Zadravec Jožef, roj. 21. II. 1902 v Gradišču pri Ptuju, orož. narednik v Trbovljah, Loke 31, je bil junija 1943 po nalogu Nemcev dodeljen v Drežden, pozneje pa k deželni varnostni policiji na Poljsko. Zena je bila obveščena, da je bil 18. I. 1948 težki' ranjen. Od tedaj se pogreša.
Na predlog žene Zadravec Neže, delav ke v Trbovljah, Relje 31, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. VIII. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Langerju Francu, sod. uradniku v Trbovljah.
Zadravec Jože se poziva, da se zgla si pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Trbovljah dne 11. marca 1948.
Amortizacije
V R 1277/48—2	3960
Na predlog Koželj Antona, kmeta v Planinski vasi št. 17, p. Planina pri Sevnici, KLO Št. Vid, se uvede postopanje za amortizacijo hranilne knjižice št, 23541/4275 Ljudske posojilnice v Celju v likvidaciji na ime Koželj Anton, z zneskom 1849 din s prip., ki jo je lastniku odnesel okupator.
Imetnik te hranilne knjižice se poviva, da v treh mesecih priglasi svoje pravice, ker bo sicer sodišče po preteku tega roka izreklo knjižico za neveljavno.
Okrajno sodišče v Celju dne 28. aprila 1948.
»
I R 60/48-4	4209
Na prošnjo Gril Andreja, posestnika, Dežno 34, se uvede postopanje za amorti zacijo med okupacijo baje izginule hranilne knjižice bivše Hranilnice in posojilnice v Makolah, št. 6875, izdane na ime Gril Andrej s stanjem 9619 din na dan 5. L 1940.
Imetnik hranilne knjižice se poziva, naj uveljavi svoje pravice v treh mececih po po preteku postavljenega roka izrekla ta
objavi v Uradnem listu LRS, ker se bo sicer po preteku roka izreklo, da je vrednotnica brez moči.
Okrajno sodišče Slov. Bistrica dne 8. maja 1948.
R 179/48-2	*	4392
Na prošnjo Mravljak Ivanke, poslovođi nje v Šoštanju, se uvede postopanje za amortizacijo vrednotnice, ki jo je prosilec baje izgubil, in se njih imetnik poziva, da v dveh mesecih po objavi v Urad. listu LRS uveljavi svoje pravice, sicer se bo po preteku roka izreklo, da je vrednotnica izgubila svojo pravno veljavnost.
• Oznamenilo vrednotnice:
hranilna knjižica Šmihelske hranilnice In posojilnice pod naslovom »Spomenik padlim borcemt št. 11 z vlogo 33.820 din.
Okrajno sodišče v Šoštanju dne 12. maja 1948.
III R 1011/48 — *	4338
Na prošnjo Marije Juvan od Sv. Ju. .ja št. 46, KLO Dol pri Hrastniku, se n,ode postopanje za amortizacijo vrednotnice, ki jo je prosilec baje izgubil, in se njen imetnik poziva, da v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu LRS uveljavi svoje p. .,vice, sicer se bo po preteku roka izreklo, da je vrednotnica izgubila svojo pravno veljavnost.
Oznamenilo vrednotnice: hranilna knjižica posojilnice Dol pri Hrastniku št. 4237 z vlogo 203.98 din.
Okrajno sodišče v Trbovljah, dne 18. maja 1948.
*
III R 813/48-4	4339
Na prošnjo Lipovška Jožefa, delavca iz Sv. Petra št. 37 pri Zidanem mostu, se uvede postopanje za amortizacijo vrednotnice, ki jo je prosilec baje izgubil, in se njen imetnik poziva, da v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu LRS uveljavi svo je pravice, sicer se bo po preteku roka izreklo, da je vrednotnica izgubila svojo pravno veljavnost.
Oznamenilo vrednotnice: hranilna knjižica Kmečke hranilnice v Radečah št. 3725 z vlogo 3.158 05 din na ime Lipovšek Jožef, delavec Sv. Peter št, 37 pri Zidanem mostu.
Okrajno sodišče v Trbovljah dne 18. maja 1948.
Poziv upnikom
Rz 166/48—2	4292
Čeplak Franc, kmet z Otoka št. 31, ki je do polovice lastnik zemljiškoknjižnega vložka št. 26 k. o. Bočna, je predlagal uvedbo postopanja za amortizacijo pri celem vložku št. 26 k. o. Bočna kot glavnem vložku in pri vložku št. 341 k. o. Bočna kot so-vložku vknjižene terjatve, ki že 90 let ne obstoji, in sicer:
Janeza Milavca iz Bočne na podlagi dolžnega pisma z dne 26. X. 1857 v znesku 125 gld. s pripadki.
Zemljiškoknjižni upniki, oziroma njih pravni nasledniki se pozivajo, da majpoz neje do 31. avgusta 1948 priglasijo zoper
amortizacijo morebitne ugovore, ker hi se
terjatev za amortizirano in bi se za njo dovolil izbris zastavne pravice.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. [V., dne 17. maja 1848.
kazni oslasi
4382
Vabilo
na skupščino Občekoristne kreditne in stavbene zadruge »Zadružni dom«, r. z. z o. z. v Mariboru,
ki bo 2. junija 1948 ob 18. uri v prostorih predsedstva »Naproze« Maribor, Slomškov I trg 6/1., z dnevnim redom:
1.	Otvoritev skupščine, izvolitev zapisni- ! karja in dveh overovateljev;
2.	poročilo upravnega in nadzornega odbora;
3.	razprava o sklepnem računu za L 1945—1948;
4.	razrešnica upravnemu in nadzornemu odboru;
5.	predlog o spojitvi zadruge z Nabavno in prodajno zadrugo z o. j. v Mariboru in
6.	slučajnosti.
Skupščina se sklicuje po sklepu skupne seje upravnega in nadzornega odbora z dne 12. maja 1948. Ker se bo na skupščini | sklepalo o spojitvi zadruge, morata biti po pravilih navzoči najmanj dve tretjini članov, v nasprotnem primeru bo po 15 dneh na istem mestu in z istim dnevnim redom druga skupščina, ki bo polnoveljavno sklepala ob vsakem številu udeležencev.
Člani se morajo na skupščini legitimirati s pismenim vabilom
Maribor dne 15 maja 1948.
Upravni odbor
Preklici izguhHcnih listin
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za moško kolo št. 180637 in osebno izkaznico, izdano od kolodvorske četrti leta 1946.
4361	Bone Evgen, Maribor,
Slomškov trg 12
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za moško kolo znamke »Biiffek, štev. 80494.
4303	Čemoga Vladimir, Maribor, Partizanska 67
Preklicujem izgubljeno delavsko knjižico št. 1281048, izdano od OLO Sežana na ime Čevnja Stanislav, Tomaj št. 91.
4293	Čevnja Stanislav
Preklicujem izgubljeno izkaznico za kolo znamke »Triumphc, št. 800682, izdano od uprave NM v Ljubljani na ime Derganc Alojzija, Ljubljana, Bežigrad 14,
4169	Derganc Alojzija
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico št. 304236 za žensko kolo št. 49476. 4299	Dolinšek Marija, Celje,
Zidanškova 11
Preklicujem ukradeno osebno izkaznico št. 3, izdano od KLO Brestovec, in OF izkaznico, izdano od rajona Moste, ^ Ljubljana, na ime Drofenik Zofka, Ljubljana, Mirje 4.
4221	Drofenik Zofka
Preklicujemo evidenčno tablico avtomobila mamke »Fiat-TopoLinoc, št. S--0134.	DAPPS,
4151—3—2	okrožna uprava Ljubljana
Preklicujemo evidenčno tablico vozila »Chevrolet, št. S—0175.
3713-3-3	»DAPPS«,
okrožna uprava lijubljana
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo tov. št. 121933, izdano od NM v Ljubljani na ime Duša Anton, Ljubljana, Slajmerjeva 1.
4326	Duša	Anton
Preklicujemo izgubljeno evidenčno tablico S — 4902 tovornega avtomobila Ford.
3890—3—2	Elektroljubljana,
Elektrarna Dravograd
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo št. 761250 znamke »Presto«, izkaznico OF in živilsko nakaznico na ime Florjančič Rozina in dve živilski nakaznici na ime Florjančič Jože st. in ml., Ljubljana, Rimska 11.
4320	Florjančič Jože
Preklicujem ukradeno osebno izkaznico, izdano od KLO Vrhnika, izkaznico OF, izdano 1. 1946 od KLO Vrhnika, in knjižico o zaposlitvi, izdano maja 1. 1947 cd tovarne usnja Vrhnika, vse na ime Fortuna Marija, Na klancu št. 7, Vrhnika.
4216	Fortuna Marija
Preklicujem izgubljeno industrijsko nakaznico I—R, izdano aprila 1948 od KLO Ježica pri Ljubljani na ime Gluševič Ante, Ljubljana, Savlje št. 17.
4217	Gluševič Ante
Preklicujem industrijsko nakaznico, izdano od OLO Kamnik na ime Gorjup ’ Ta-rija, Mali Mengeš 94.
4173	Gorjup Marija
Preklicujemo izgubljeno izkaznico za kolo »znamke >Wanderer«, št- S—031845, izdano od NM Ljubljana na ime Gradbeno podjetje za ceste LRS, gradilišče Dol. cesta, Ljubljana.
4223	Gradbeno podjetje za ceste LRS, gradilišče Dol. cesta, Ljubljana
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo znamke »Atlas«, črno lakirano, Št. ogrodja 1480150.
4356	GrajžI Karol, Bukovžlak 42, p. Teharje
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izkaznico OF in živilsko dodatno nakaznico za noseče žene, vse na ime Grebenc Silva, Količevo 52, p. Domžale.
4352	Grebenc Silva
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano od NM v Ljubljani, in sindikalno izkaznico, izdano na ime Gunther Rudi, Št. Vid 30 nad Ljubljano.
4242	Gunther Rudi
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano aprila 1947 od rajona Rakovnik-Vič, vojaško knjižico, izdano februarja 1948 od vojaškega odseka Ljubljana, in izkaznico za kolo, izdano 1. 1947 od NM v Ljubljani, vse na ime Hlebš Karl, pleskar, Ljubljana, Tržaška c. 62.
4214	Hlebš Karl
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 075267 na ime Hojka Franja in industrijsko nakaznico na ime Ogrin Heli, Št. Vid 47 nad Ljubljano.
4322	Hojka Franja
Preklicujem ukradeno vojaško knjižico, izdano od odseka v Mariboru na ime Jančar Anton, mlinar, roj. 31. XII. 1905, Maribor, Koroška c. 84.
4357	Jančar Anton
Preklicujem izgubljeno izkaznico za kolo znamke »Victoria«, št. 1203980, izdano v Dolnji Lendavi na ime Jelovac Ana, Petišovci št. 182 pri Dolnji Lendavi.
4294	Jelovac Ana
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo znamke »Patria«, izdano 1. 1947 od NM Stožice-Ježica na ime Jerala Marija, Stožice 79 pri Ljubljani.
4321	Jerala Marija
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano od NM v Ljubljani na ime Jeretina Flora, Ljubljana, Zrinjskega 17.
4348	Jeretina Flora
Preklicujem ukradeno vojaško legitimacijo rezervnega zastavnika št. 1693, izdano od vojaškega odseka Jesenice, začasno osebno izkaznico št. 15749, izdano od 00 OF Jesenice ter izkaznico železarne Jesenice št. 4474, vse na ime Katrašnik Jožef, roj. 10. I. 1912, Koprivnik.
4295	Katrašnik Jožef
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za moško kolo št. 01095, železniško izkaznico za prosto vožnjo z vlakom št. 82 in potrdilo o zaposlitvi, izdano od podjetja Odpad v Mariboru.
4358	Koren Karl, tov. delavec.
Sp. Polskava
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 970956, izdano oktobra 1947 od NM v Ljubljani na ime Kotnik Franc, Ljubljana, Rudnik 48.
4220	Kotnik Franc
Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo L b letnika arhitektonskega odd. srednje tehnične šole v Ljubljani, izdano 1945/46 od ravnateljstva šole na ime Krajnc Viktor, Ljubljana, internat TSŠ. 4248	Krajnc Viktor
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico in izkaznico OF, izdani na ime Kriška Vera, Ljubljana, Trdinova 2.
4g47	Kriška Vera
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo št 404771, izdano od NM v Mariboru na ime Kulovec Miroslav, Maribor, Studenci, Vodnikova 6.
4346 Kulovec Miroslav, Ljubljana, Kolodvorska 22
Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo 1. razr. meščanske šole v Ljubljani, Moste, izdano od ravnateljstva šole na ime Kus Irena, Ljubljana, Zaloška 43.
4323	Kus Irena
Preklicujem izgubljeno industrijsko nakaznico I-R-I, izdano 1. 1948 od KLO Ljutomer na ime mr. ph. Lahovnik Miroslava, Ljutomer.
4222 Mr, ph. Lahovnik Miroslava
Preklicujem izgubljeno, prometno knjižico za kolo, izdano 1. 1947 od NM v Ljubljani na ime Lampič Milena, Ljubljana, Vidovdanska 1.
4344	Lampič	Milena
_ Preklicujem izgubljeno sindikalno izkaznico^ št. 229516, izdano od sindikalne podružnice ja v. tožilstva v Ljubljani na ime Lesjak Stane, Ljubljana, G estrinova 2. 4317	Lesjak Stane
Preklicujem ukradeno izkaznico, izdano od NM v Bukovcih, okraj Travnik-Bošna na ime Lovrinovič Ivan, roj. 1920.
4300	Lovrinovič Ivan,
Lukanja, KLO Kebelj
Preklicujem izgubljeno izkaznico OF, izdano na ime Marolt Ivica, Na Peči št. 39, Ljubljana,
4347	Marolt Ivica
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 091915, izdano od NM v Ljubljani na ime Meteln-Bizjak Vida, Ljubljana, Igriška 2.
4351	Meteln-Bizjak Vida
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo tov. št. 1214704, izdano od NM v Ljubljani na ime Merjasec Vera, Ljubljar na, Šibeniška 6.
4349	Merjasec Vera
Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo srednje tehnične šole v Ljubljani, oddelek za stavbno in pohištveno mizarstvo, izdano 1.1919/20 na ime Mihelič Ciril, Bovec 173. 4343	Mihelič Ciril
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo tov. št. 340900, izdano od NM Škofljica na ime Možina Milka, Zalog 3, p. Škofljica.
4168	Možina	Milka
Preklicujem izgubljeno sindikalno izkaznico št. 244258, izdano na ime Mrhar Janez, Gamelje 8, p. Št. Vid.
4325	Mrhar Janez
Preklicujem izgubljeno maturitetno spričevalo, izdano 1. 1941 od III. drž. meščanske šole Moste, Ljubljana, na ime Nakrst Ljudmila, Ljubljana, Jarše 37.
4224	Nakrst Ljudmila
Preklicujem vojaško knjižico št. 113, izdano od vojaškega odseka Ljutomer na ime Nemec Franca Maksimilijan, osebno izkaznico, izdano od KLO Grlaiva, bolničarsko izkaznico, izdano od RK Ljutomer, industrijsko nakaznico, izdano cd KLO Kočevje, vojaško potrdilo (uverenje), izdano od štaba II. armije, vse na ime Nemec Maksimilijan, rojen 20. Vlit. 1922 v Ša-lincih, okraj Ljutomer.
4241	Nemec Maksimilijan
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za moško kolo znamke »Operiat«, štev. 760061. ,
4304	Očišnik Anton, Maribor,
Poštelska 5
Preklicujemo izgubljeno izkaznico za kolo znamke »Brennabor«, tov. št. 2111154, Izdano od NM v Murski Soboti na ime Okrajna agrarna komisija, Murska Sobota, 4301	Okrajna agrarna komisija
Murska Sobota
Preklicujem ukradeno vojaško knjižico iR živilsko nakaznico na ime Šumič Marija in živilsko nakaznico na ime Šumič Marto, Senovo 52.
. 4249	Omerzu Avgust
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo znamke >Steyer«, št. 102549, izdano od KLO Vrhntka na ime Osredkar Alojz, Mirke št. 12, p. Vrhnika.
4177	Osredkar Alojz
Preklicujem izgubljeno izkaznico za kolo št. S—029012, izdano L 1947 od NM v Ljubljani na ime Petauer Adolf, Ljubljana, Šmartinska 21.
4213	Petauer Adolf
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo št. 486879, izdano od NM v Ljubljani na ime Pirc Anton, Ljubljana, Koritkova 18.
4246	Pirc Anton
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo tov. št. 481245, izdano od NM v Ljubljani na ime Pišek Frančiška, Ljubljana, Komenskega 16.
4341	Pišek Frančiška
Preklicujem izgubljeno invalidsko odločbo, izdano od invalidske komisije pri štabu IV. armade na ime Potočnik Franc, Zg. Pristava 19, SL Konjice.
4240   	Potočnik Franc
Preklicujem vojaško knjižico, izdano novembra 1947 od vojaškega urada v Beogradu na ime Potočnik Tome Tomo.
4302	Potočnik Tomo, Maribor,
Meljska 83
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 087530, izkaznico OF, izkaznico Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, izkaznico LSM in potrdilo o diplomi, vse na ime Potokar Cita, Ljubljana, Riharjeva št. 17.
4345	Potokar Cita
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano 1. 1947 od KLO Ihan, izkaznico OF, izdano junija 1947 od sindikata kovinske industrije pri tvrdki Foks Anton, Ljubljana, izkaznico za kolo, izdano 1. 1946 od NM Domžale in vojaško knjižico, izdano maja 1947 od vojaškega odseka Kamnik, vse na ime Povž Franc, Mala Loka št. 18, p. Domžale.
4225	Povž Franc
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico in izkaznico, izdano od mestnega odbora OF v Radovljici na ime Pretnar Mihael, rojen 29. XII. 1906 v Radovljici.
4359	j Pretnar Mihael
Preklicujem izgubljeno spričevalo o delni nesposobnosti za vojaško službo, izdano od vojaškega odseka II. v Ljubljani na ime Rajner Aleksij, Ljubljana, Tyrševa 87/a.
4243	Rajner Aleksij
Preklicujem ukradeno prometno knjižico za žensko kolo št. 76393.
4296	Rebernak Milica, Maribor,
Ljubljanska 47
Preklicujem izgubljeno osebno -izkaznico, izdano od NM v Ljubljani na ime Rebolj Ivan, Rudnik 48, Ljubljana.
4342	Rebolj Ivan
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, vojaško potrdilo in vojaško knjižico, vse na ime Remenih Leopold, Hrastnik.
4360	Remenih Leopold
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo znamke >Westfalenc, št. 54276, izdano od 0L0 Kamnik na ime Smolej Pepca, Mekinje 88, Kamnik.
4355	Smolej Pepca
Preklicujem izgubljeno izkaznico za kolo znamke »Kosmos«, št. 200374, izdano od NM Ljubljana na ime Starman Ivan, Ljubljana, Pod hruško 4.
4219	Starman Ivan
Preklicujem izgubljeno maturitetno spri čevalo in spričevalo H. izpita, izdano od ravnateljstva drž. učiteljišča v Ljubljani na ime Svetina Cveta, Ljubljana, Hradecke-ga 12.
4245	Svetina Cveta
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo št. 48677, izdano od NM Radovljica na ime Škofič Ivan, Brezje 72, p. Brezje.
4176	Škofič Ivan
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za moško kolo znamke »Diamant«, št. 436449, izdano na ime Šoštar Stanko, Vrh-loga, 17, p. Slovenska Bistrica.
4362	šoštar Stanko
Preklicujem izgubljeni indeks tehnične fakultete univerze v Ljubljani, izdan od rektorata univerze na ime Telban Anton, Ljubljana, Vodnikova 13.
4170	Telban Anton
Preklicujemo izgubljeno prometno knjižico za kolo znamke »Phanomen«, štev. 013599, izdano od NM v Ljubljani na ime Uprava hiše Souvan, Ljubljana, Mestni trg 24.
4324	Uprava hiše Souvan
Preklicujemo izgubljeno prometno knjižico za kolo znamke »Junior«, tov. št. 70631, izdano od NM v Ljubljani na ime Uprava NM za okrožno mesto Ljubljana,
4354 Uprava NM za okrožno mesto Ljubljana
Preklicujem ukradeno prometno knjižico za moško kolo znamke »Daimler«, štev. 753595.
4297	Veldin Gabriel, Maribor,
Ribniško selo 3
Preklicujem ukradeno vojaško knjižico na ime Veldin Gabriel, Maribor, Ribniško selo 3.
4305	Veldin Gabriel
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico in izkaznico OF, izdani na ime Vidmar Marija, Ljubljana, Celovška 96.
4175	Vidmar Marija
Preklicujem izgubljeno živilsko nakaznico za mesec maj 1948, izdano od KLO Dvor pri Polhovem Gradcu na ime Vidovič Angelca, Dvor 2, p. Polhov Gradec.
4350	Vidovič Angelca
Preklicujem preklic izgubljene vojaške knjižice, izkaznice OF, sindikalne izkaznice in delavske knjižice, ki je bil objavljen v št. 14/48 »Uradnega lista LRS« z dne 23. III. 1948 na ime Volil Ivan, Ljubljana, Cerkniška 7, ker so se listine medtem našle.
4172	Vohl Ivan
Preklicujemo vojaške potne dovolilnice, izdane na ime:
Djerkovič Krsto, serija H, št. 53724 z dne 15. XII. 1947;
Grozdanovič Mirko, serija H, št. 54439 z dne 17. XII. 1947;
Dujič Vladimir, serija J, št. 57215 z dne 19. XI. 1947;
Šibila Edo, serija H, št. 53598 z dne 24. XII 1947;
Pečovnik Božo, serija H, št. 54036 z dne 9. I. 1948;
Morača Petar, serija H, št. 54116 z dne 14. I. 1948;
Brkovič Branko, serija H, 54757 z dne 31 I 1948
4212	Voj. pošta 9685, Ljubljana
Preklicujem izgubljeno delavsko knjižico, izdano julija 1. 1947 od MLO Ljubljana na ime Volaj Danica, Ljubljana, Rudnik št. 86.
4215	Volaj Danica
Preklicujem izgubljeno vojaško knjižico na ime Vrhovec Janez, Zg. Hrušica 5, p Ljubljana.
4244	Vrhovec Janez
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano od NM v Ljubljani na ime Wiebe-ziek Ernest, Stožice, Grintovska 10.
4174	Wiebeziek Ernest
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo, sindikalno izkaznico in izkaznico OF, vse na ime Zavelčina Alojz, Ljubljana, Cesta na Brdo 4.
4318	Zavelčina Alojz
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izkaznico OF, prometno knjižico za kolo, delavsko knjižico in šofersko knjižico, vse na ime Zavrl Valentin, Ljubljana, Vrazov trg 4.
4171	Zavrl Valentin
Preklicujem izgubljeno sindikalno izkaznico št. 230074, izdano od sindikalne podružnice javnega tožilstva v Ljubljani na ime Zinauer Milan, Ljubljana, Emonska c. št. 2.
4327	Zinauer Milan
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo znamke »Torpedo«, št. 425531, izdano od NM Mengeš na ime Zupan Ida, Mengeš št. 96.
4218	Zupan Ida
izdaja »Uradni list LRS« — Ravnatelj in odgovorni urednik; Božo Vodušek; tiska Prosvetna tiskarna Oba S Ljubljani,