Jurij Bregant. Dne 24. grudna 1920 je zatisnil v sinrtno spaaje oči plemeniti mož, pravi flavodni učitelj, zlata diisa, blago srce — |pv. Jurij Breganl, vpok. nadučitelj od ^v Beaedikta v Slov. goricah v svoji tastni vilici v Pobrežju pri Mariboru, star j^semde.set let. Pokojni je bil pred več "•ot pol stoletjcin, ko je še na polju §ol?kpga napredka pokalo od suše in pretilo l2nremeniti se v mrtvo stepo, aad katero *uli vihar in aa kateri umre v pekočem solcnem žaru sleherna bilka, ki prikiije !2 tal, vzorao marljiv in neutrudljiv bolevaik za svete stanovske pravice. Svoje učiteljsko delovaaje je'prioel Pr' Sv Antona nad Rajheabargom, kjer Se ie še Ie pod ajim ustaaovila šola. Z vso 'Jubezriijo, gorečaostjo ia staaovitnostjo *e Je oklenil takaj svojega poklica. Tukaj *e Je tudi poročil. Od tod je prišel v Zab?!fe pri Trbižu aa Koroškem. Šola )e "a seveda nemška, Ijudsrvo pa sloven- sko. To ga je bilo zelo veselilo, ker je začel takoj na lastno odgovoraost po ačevati slovensko. Okrajai ia deželai  aacizornik sta ga neštetokrat nadzorovala, češ, aa to ne gre ia sploh biti ne sme. Šolska oblast ga je stiskala, kjer je le mogla. A oa, vesten in zvest svojema narodu, je šel naprej po svoji začrtaai poti, ne ozirajoč se na šolske oblasti, ampak edino le na želje ia blagor slovenskeea tamošajega ljudstva, dokazujo»;, da le pouk v materinem jeziku rod! uspehe. kar se mu je končao moralo prizaati. Tudi dokaz, da je bila Koroška in ajeao ljadstvo sloveasko. Po preteku petili let se je vrnil na Štajersko, v Zdole, potem v Ljatomer. Tukaj bi bil lahko postal aadučitelj: z ozirom na svojo delavnost m pridnost je bii za to mesto predlagan kot prvi; a skromen, kakor je bil do zadnjega treaatka, se je raje podal v mirno Negovo pri Radgoni. Kot nadučitelj je vodil svojo šolo v najlcpšem soglasja s svojimi tovaiiši. Iz Negove je spravil nešteto dijakov v sredaje sole in le ajemu se imajo dotičaiki zahvaliti, da so postali ačitelji, profesorji, duhovniki in doktorji. Po desetih letih se Je podal za aadučitelja k Sv. Beaediktu v SIov. goricah. Takaj je razširil trirazredaico v petrazredaico in povzročil gradbo aovega šolskega poslopja. Tadi takaj se je kazal ajegov vedno čisti značaj in neomahlji-  vost v najlepši luči. Nikogar se ni bal razea Boga. Soli je aabavil na svoje stroške veliko učaih pripomočkov ia knjig. Zaradi svojega jeklenega poguma in aeupogljive odločaosti je bil med so- staaovaiki kakor lajiki daleč okoli na glasu.  Sredotočje vsega njegove^a Cuvstvovaaja je bila i tukaj ljubezen do materinega jezika, ki ga je postavljal vedno aa prvo mesto. Beaedikčaaje se tega vrlega moža spominjajo hvals/no še danes ter so ga tudi v vojaem času, vpokojeaega, podpirali z malimi darili, kar je starčka razveselilo do solz. V toplih besedah se je na občnem zboru ačit. draštva za okraj Sv. Lenart-Slov. gor. aašega Jarija spomiajal tudi draštven predsednik, imeaovavši ga vzor-tovariia In bivšega izbomega draštveaika, ki se nl nikdar strašil ne dela, ne slabih potov k zborovanju. Po preteku .svojega 37 Iemega ak- tivnega službovaaja je šel Bregant v Maribor v pokoj ia si kupil v Pobrežju hišico z vrtom. Tudi sedaj ai mogel biti brez dela. Zbiral je okrog sebe m priprav- Ijal mladino prvega in druge^a ghnna- zijskega razreda ia jim tako pri aka pc-  magal v raznih predmetih. Zato je til v  Pobrežju obče zaati ia priljubljen stjrčck. vsa tamošajadeca, mala in vehka. ga je  poznala ia se z rosaim očesom udcisJžila  ajegovega pogreba. Kot zavednemu Sio-  vcncu je tudi njema ob času znancga  pregaajanja naših aajboljših v leru 1914 ,'iuda predla. Dosti si je moral starrek dati dopasti od avstrijskih rabli-iv in »i veliko maajkalo, da ni sledil tudi i-n svc- jira sotnpinom v — ječo. Vseh svojih sc- dem siaov, ki so ga poprej po mogočno- sti podpirali je moral dati v vojao. Živeč sedaj le ob mali pokojniai je pretrpel radi dragiaje prav občutao pomaajkanje, ki ga pa ni nikoli pripravilo ob njegov ved- no dober hamor. Troje svojih otrok je posvetil učiteljskema staau, a tudi za ostale je dobso skrbel. In ravno aa dan preobratd, dne 27. oktobra je obhajal s svojo ženko Cil- ko, ki mu je bila vedno zvesta družica, zlato poroko v tihem domačem krogu, \ katereia se je čatil najbolj srečnega ia ga cenil nad vse. Pogreb, katerega je vodil preč. g. prof. dr. Medved, je bil dne 20. grudna 1920 na pobrežko solačao pokopalisče. Nagrobni govor imenovaaega duhovnika je izzval marsikateremu adeležeaca scvize v oči. Položili smo v grob zemeljske ostaake enega najmarkaataejših in aajodličaejših šolskih tnož iz predvojae dobe. Naj v miru počiva! Njegovema spomrau si:v, pisaJ te vrstc. Narekovalo mi jih je globoko spoštnvanje do tega izrednega šolaika in iskrena želja, naj bi 'i.jegov svciii zgled ne amrl ž njim. —¦ Srečko. f