Zaradi minulega praznika in izredne konference tovarniške organizacije ZKS v ponedeljek, 8. julija ste prejeli današnjo številko pri vratarju Uredništvo V ponedeljek bomo spregovorili o težavah v našem gospodarjeniu in o nalogah članov organizacije Zveze komunistov 0 Poročali smo že, da bo v ponedeljek popoldne, to je 8. julija, izredna konferenca tovarniške orga-0 nizacije Zveze komunistov. Na njej bomo obravnavali nekatere težave, ki jih imamo v prizade-• vanjih za večjo produktivnost dela, za boljšo kakovost naših izdelkov, za večjo delovno discipli-0 no, itd. Pogovorili se bomo tudi o potrebnih ukrepih, da bomo lahko jeseni prešli na skrajšani 0 delovni čas. Zato posvetimo tudi v tej številki našega lista nekaj misli pomenu konference. Vsa vprašanja, ki se tičejo boljšega gospodarjenja, so tako aktualna, tako težavna, da mora o njih razpravljati tudi tovarniška organizacija Zveze komunistov. Jasno je, da pri tem ne gre za operativno poseganje organizacije Zveze komunistov v reševanju pro- Sergej Vošnjak med nami... 0 BORUT SNUDERL - KA-0 DROVSKE SLUŽBE 0 V po-0 nedeljek, 24. junija je govoril 0 članom Zveze komunistov na-0 šega podjetja o V. plenumu 0 ZKJ Sergej Vošnjak. Priso-0 stvovalo je okrog petdeset po-0 slušavcev, ki so se živo zani-0 mali za predavateljevo izvaja-0 nje in ob koncu izrazili željo, 0 naj bi se tovariš Vošnjak še 0 kdaj oglasil v našem podjetju. Predavatelj je svoja zanimiva izvajanja o mednarodnih vprašanjih in nalogah mednarodnega delavskega gibanja v boju za mir in socializem popestril s številnimi znanimi primeri, dokazi in anekdotami ter s tem močno pritegnil sicer kar maloštevilne posluša vce. Po končanem predavanju se je razvila živahna razprava. Kaže, da nas precej zanimajo vprašanj a (dalje na naslednji strani) r---------------------> JOSIP BROZ TITO PONOVNO PREDSEDNIK REPUBLIKE Tito med zaprisego V veliki dvorani zvezne ljudske skupščine v Beogradu je bilo minulo nedeljo dopoldne, 30. junija, premalo prostora za vse zvezne poslance, ki so hoteli na skupni seji vseh zborov zvezne ljudske skupščine voliti predsednika in podpredsednika republike. Po otvoritvenih besedah predsednika zvezne ljudske skupščine Edvarda Kardelja je v imenu petdesetih zveznih poslancev na predlog zveznega odbora SZDLJ predlagala poslancem Vida Tomšič, da izvolijo za predsednika republike Josipa Broza Tita. Dvorano je preglu-šilo ploskanje. To se je ponovilo še nekajkrat in doseglo vrhunec potem, ko je Edvard Kardelj prebral uraden izid volitev — za predsednika je bil izvoljen Josip Broz Tito. Zanj je glasovalo vseh 665 prisotnih poslancev. blemov produktivnosti dela, boljše kakovosti izdelkov, večje delovne discipline itd., kakor si to zamišljajo nekateri člani kolektiva! Ne! Gre predvsem za to, da enkrat za vselej razčistimo nejasnosti, ki so jim zapadli nekateri člani kolektiva — med njimi tudi komunisti. Gre namreč za razčiščenje pogledov na vlogo družbeno-političnlh sil v našem podjetju pri reševanju omenjenih težav. Eni namreč mislijo, da so družbeno-politične organizacije dolžne reševati celo težave v tehnološkem procesu. — Drugi pa menijo, da vprašanja, kakršna so boj za večjo produktivnost dela, za boljšo kakovost izdelkov itd., ne sodijo v področje, s katerim se mora ukvarjati Zveza komunistov. Iz povedanega je moč zaključiti, da med našimi družbeno-politični- mi delavci nekaj ni jasno. Zato bo morala na take nejasnosti odgovoriti ponedeljkova izredna konferenca. Le tako lahko dosežemo zaželene cilje — razjasniti in izkristalizirati stališča organizacije (dalje na naslednji strani) So delovne operacije, ki jih ni moč povsem nadomestiti s stroji in jih mehanizirati. Tak primer je izdelovanje nogometnih duš, ki zahteva ročno spretnost in natančnost Pripraviti je treba razprave o statutu po sindikalnih pododborih e Člani plenuma menijo, da ra komisija za gospodarjenje upravljanje tesno mo-in sodelovati s Spet rekordna proizvodnla -v juniju naredili 839 ton izdelkov Pred zaključkom redakcije današnje številke smo zvedeli v planski službi, da smo junija dosegli nov rekord v proizvodnji. Naredili smo 839.017 kg gumenih izdelkov ter s tem prekoračili osnovni proizvodni plan za mesec junij za 34,68 odstotka, operativnega pa za 8,33 odstotka. S tako obsežno proizvodnjo v juniju, ko smo pričakovali že ne-kolikšen padec zaradi letnih dopustov, smo izvršili polletni osnovni proizvodni plan s 108,45 odstotka, operativnega pa s 102,29 odstotka. Skupno doslej izdelana količina 4,748.479 kg izdelkov predstavlja 53,96 odstotka celotnega proizvodnega načrta. Ker simo v minulih mesecih že odvedli v sklade ekonomskih enot za dopuste in državne praznike kar precej sredstev, lahko pričakujemo, da bomo imeli konec prihodnjega tedna spet dobre osebne dohodke. To pa je tudi kot nalašč, saj potrebujemo precej denarja prav sedaj, ko se odpravljamo na letni oddih. Ce se bo proizvodnja tudi v pri- Prostor za parkiranje vozil pred obratom II je že pre-— tesen, zato bo treba misliti y na primernejšega BLAŽ STUDEN — GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER 0 Na zadnjem plenumu sindikalne podružnice je bil v razpravi program dela komisij, ki delujejo pri podružnici. Člani plenuma so delovni program nekoliko dopolnili, precej časa pa so se zadrza i pri bodočem delu komisije za gospodarjenje in upravljanje. komisijo za razvijanje delavskega samoupravljanja pri skupščini kolektiva in s podobno komisijo, ki deluje pri tov. organizaciji ZMS. Od skupnega dela in rezultatov sodelovanja teh treh komisij namreč zavisi, kako se bo v našem podjetju nadalje razvijalo delavsko upravljanje. Precej pestra je bila tudi razprava o delu sindikalnih pododborov. Plenum meni, da pododbori doslej niso odigrali svoje resnične vloge zaradi neorganiziranosti in nesistematičnega dela. hodnjih mesecih, predvsem pa v juliju in avg. gibala po planirani dinamiki, če torej ne bo nepredvidenih izpadov, potem lahko pričakujemo za konec leta ne samo (dalje na naslednji strani) (dalje na naslednji strani) Kdaj lahko uveljavim n pravico do f regresa za oddih " Ker so še vedno nejasnosti glede upravičenosti do regresa za letni oddih, kratko pojasnilo. Pravico do regresa za letni oddih — po 300 dinarjev na dan ima vsak član kolektiva in njegov ožji svojec ne glede na lo, če gre odi če ne gre na oddih. Pravico do stimulacijskega regresa po 300 dinarjev na dan pa imajo le tisti člani kolektiva in njihovi ožji svojci, ki LETUJEJO V POČITNIŠKIH DOMOVIH, ORGANIZIRANIH ČAMPIH IN PLANINSKIH DOMOVIH. Vsakomur pripada desetdnevni regres! Upravni odbor počitniških domov »Sava* pa bo izjemoma odobraval regres tudi za drugačne primere, če bodo prosivci vložili pravočasno vlogo, to je pred odhodom na letovanje. (Če gre na primer žena na zdravljenje v toplice in bi šli radi z njo tja tudi njeni domači — mož z otroki!) Litostrojske izkušale nas silijo k vprašanju: kako bomo skrajšali delovni čas v „Savi“ 0 V predzadnji številki našega 0 lista smo zapisali v tejle rub-0 riki, da je maja meseca letos 0 eno izmed slovenskih podjetij, 0 ki so že prešla na skrajšani de-0 lovni čas, povečalo proizvod- 0 njo in osebne dohodke za 12 0 odstotkov glede na aprilske 0 uspehe. Takrat vam imena te-0 ga podjetja nismo povedali. 0 Tokrat pa vam že lahko za-0 upamo, da je bilo tako v Ijub-0 Ijanskem Litostroju. Ker vas 0 verjetno zanima, kako so to 0 dosegli, smo se pozanimali v 0 tamkajšnji informativni služ-0 bi in zvedeli mnogo zanimive-• ga. V Litostroju so se pred nekaj meseci z referendumom odločili za tri zaporedne proste sobote. Pri tem so se zavedali, da zaradi skrajšanega delovnika ne smejo upasti proizvodnja in ne osebni dohodki. Obljubo so izpolnili, čeprav je bilo precej težko kar čez noč opustiti razne navade in razvade, ki so bile nekaterim ljudem že kar v mesu in krvi. Zlasti delovna disciplina je bilo do takrat precej majava in so jo kot samoupravljavci nekateri »razumeli« precej po svoje. Bili so primeri, ko so včasih pri delovni di- sciplini izvajali pravo samovoljo namesto samoupravljanja. Razumljivo je, da so se v Litostroju zato lotili, pripravljajoč se na skrajšanje delovnika, najprej delovne discipline. Ni se bilo treba posebno truditi, da so ugotovili prav v tem velikanske rezerve neizkoriščenega delovnega časa. »Z ustreznimi ukrepi v najkrajšem času«, so menili, »lahko dosežemo lepe rezultate«. Taka razmišljanja so vodila samoupravne organe, ko so sprejemali vrsto skoroda revolucionarnih ukrepov. Postali so zakon za ves kolektiv. Sami so si priznali, da novi ukrepi ne predstavljajo v bistvu prav nič novega, ker bi se jih morali držati vseskozi odkar je Litostroj nastal! In kaj je srce, jedro vseh sprejetih ukrepov? Bistveno je, da DELA VSAK NA SVOJEM DELOVNEM MESTU RES POLNIH OSEM UR! Nič drugega. Pravijo, da je sicer preprosto povedano, (dalje na naslednji strani) Sergej Vošnjak med nami... (nadaljevanje s 1. strani) Kitajske in dejanski vzroki njene današnje politike. To ni nerazumljivo, saj nam tudi oni posvečajo veliko pozornost in menijo, da bodo z napadi na našo državo zakrili. svoje lastne težave. Zato so vprašanja o tem skoraj kar deževala. Seveda pa so nas zanimala tudi vprašanja položaja religije v socialističnih državah, možnosti našega večjega gospodarskega sodelovanja s temi državami, vzroki za tako tesno povezanost vzhodnih držav ter še nekaj drugih, ki zadevajo mednarodne odnose. r~ Litostrojske izkušnje nas silijo k vprašaniu: kako bomo skrajšali delovni čas v »Savi" (nadaljevanje s 1. strani) lovnega časa. O zastojih je treba težje pa je bilo izvedljivo. Mor- takoj obveščati predpostavlje-da bomo lažje razumeli, če se ne. Podjetje je mogoče zapustiti seznanimo z ukrepi pobliže! med delovnim časom samo zara- di službenih potreb, na poziv or-PRIHAJANJE NA DELO: Ob ganov oblasti, samoupravnih ali 6., 14. in ob 22. uri, ko se prične družbenih organov, zaradi odho- Takih predavanj in tako plodnih delo, mora biti vsakdo ze naprav- ^ y obratno ambulanto ali k spe-.azprav si še želimo! ijen v delovni obleki. Zato mora cjaiistu. Iz zasebnih razlogov pod- vsakdo žigosati kontrolno karti- jetja med delovnim časom ni močo napravljen v delovni obleki. goče zapuščatL Za pravno pomoč. Za vsako zamudo se mora dela- za potrošniška posojila in za raz-vec opravičiti predpostavljene- na druga potrdiia so določene po-mu, da ta lahko presodi, ali je sebne uradne ure v dopoldanskem zamuda opravičljiva. Ce ni, uve- času za popoidansko izmeno in v de proti zamudniku disciplinski popoidanskem času za dopoldan-postopek. Ne glede na to, ali je g]co ^er za nočno izmeno. V je-proti zamudniku uveden disci- dilnici> v garderobah ali pri bife-piinski postopek ali ne, se za vsa- jih se delavci lahko zadržujejo ko zamudo do 10 minut odtegne samo med odmorom. Podaljše-prizadetemu polurni osebni do- vanje odmora aii predčasno odhodek po njegovi obračunski po- hajanje na malico se kaznuje, stavki, za zamudo do 30 minut pa enournega. Izjema so zamude za- ODHOD Z DELA: Razen z vla-radi višje sile. kom vozeči se delavci, ki imajo posebne izhodne izkaznice, ne DELOVNI CAS: Nihče ne sme sme iz podjetja nihče pred časom, med delovnim časom zapuščati kj je odrejen za konec delovnega svojega delovnega mesta brez časa: 14., 22. in 6. uro. Vsakdo vednosti in pristanka predpo- mora ob določeni uri" žigosati stavljenega. Kdor ima takšno de- kontrolno kartico v delovni oble-lo, da mora hoditi po odddelkih ki. Vsak predčasen odhod ali ži-in obratih, se med delovnim ča- gosanje štejejo kot zamudo in te-a Na tem aparatu ugotavlja- som ne sme privatno pogovarjati, mu primerno tudi ukrepajo. ML mo plastičnost po Mooneyu niti opravljati posle, ki ne spada- Med delovnim časom imajo vsi in začetek vulkanizacije jo v okvire njegovega dela in de- zaposleni na delovnih oblekah posebne razpoznavne značke, da je moč takoj videti, v kateri ekonomski enoti kdo dela. Za takšne ukrepe so se v Lito Obvestilo naročnikom kurjave * VETER 21GANTE — KADROVSKE SLUŽBE © Trgovsko podjetje »Kurivo« Kranj nas je pred nekaj dnevi obvestilo, naj do nadaljnjega ne pošiljamo več prijavnic 2a drva in premog. Podjetje še doslej sprejetih naročil po vsej verjetnosti ne bo moglo izpolniti do konca meseca avgusta, to je v času, ko imajo potrošniki določen popust pri nakupu. Pri »Kurivu« pravijo, da dolgujejo samo naročnikom iz našega podjetja okrog tisoč ton premoga. Take količine pa ni mogoče nabaviti, ker primanjikuie železniških vagonov. Hkrati s tem pojasnilom naprošamo vse naročnike kurjave, naj v bodoče bolj natančno izpolnjujejo prijavnice, ki jih prevzemajo in kasneje oddajo pri referentu za družbeni standard. Vselej je treba tudi napisati vrsto premoga (velenjski ksiht, velenjske kocke, velenjski v kosih, itd. oziroma trboveljske kocke, trboveljski v kosih, zagorski v kosih, če gre za rjavi premog!). Vse člane kolektiva, ki naročajo kurjavo, naprošamo, da pred naročilom dobro premislijo o količinah in o kvalitetah premoga ter drv, kajti zaradi velikega povpraševanja kasnejših reklamacij ne bo mogoče upoštevati! ¥ ponedeljek bomo spregovorili o težavah fA članov organizacije Zveze komunistov (Nadaljevanje s 1. strani) če svoje poslanstvo zadovoljivo Tovarniški komite ZKS je že Zveze komunistov do aktualnih izpolnjevati. Pri tem ne gre toliko nekajkrat razpravljal o najrazlič-vprašanj v našem kolektivu. za njeno vlogo kot tako, kot za nejših težavah gospodarskega zna- O nejasnostih, ki zadevajo na- njene metode, za način njenega čaja. Ugotovil je, da pri tem ne loge Zv. komunistov ni se narta- delovanja. Njena vloga je prav- gre samo za vprašanja take na-šajo na reševanje težav v proiz- zaprav večja in pomembnejša, kot ra ve, ampak ore tudi za idej-vodnji, pa se lahko pogovorimo ie bila kdajkoli prej; toda bistve- ^ vprašanja. O tem smo spre-že sedaj. V prvi vrsti nam mora no se j.e spremenil način deta, gOVOriij že v začetku tega prispev-biti jasna vloga Zveze komunistov spremenile so se metode dela. če- Qre za napačna pojmovanja pri reševanju številnih družbeno- ^udi je vsakomur znano, ^ da se nekaterih članov Zveze komuni-ekonomskih vprašanj v sedanji Zv®^ komunistov pri reševanju stov jn drugih članov kolektiva o stopnji družbeno-ekonomskc raz- političnih, gospodarskih ali kakih Domemk,nostj določenih vprašani, vitosti naše skupnosti. Gre namreč drugih problemov ne vmešava ne- pravzaprav poklican in od- za vloao ZK v nrecei snremcnic- posredno, kakor je bila praksa Kdo je pravzaprav poKitcan m oa za Vlogo Z.K v precej spruncnjc ,,vpHl-,r> delni,ckpaa nnmvlin. govoren za uspesnejse reševanje mh pogojih, katerim se Zveza ko- Pred uvedbo delavskega upravlja , , - proizvodnji mlini stov mnrn nrilnoninti če h n- nJa. Pa Je vendar treba ponovno vsaKoanevnm težav v proizvouuji. m ora prilagaja , poudariti, da deluje predvsem Pri tem so precejšnje nejasnosti. Kdo se bo usmilil strehe kolesarnice vzdrževanje tovarniških prostorov, strojev, orodij itd. tudi pogoj za boljše gospodarjenje, za čim hitre/si prehod na skrajšani delovni čas? V uredništvo našega lista sta 2e precej časa je preteklo, od- prišla že dva delavca, ki se vozita kar se je podrl del strehe nad na delo in z dela s kolesom. Opo-kolesarnico v obratu 1. Kaže pa, zarila sta na podrto streho. Od da se je noče nihče usmiliti. Lepo takrat je preteklo že poldrugi miruje, kakor vidite na desni mesec. Je mar res treba za vsako sliki; dež in zob časa jo obdela- popravilo najprej koga nekoliko jeta. Pločevina rjavi in pred zimo zbosti z iglo v zadek? bo zanič.. . Prizadeti naj mi ne zamerijo, Res drži, da je naša kolesarni- pa tudi po krivem naj ne sodijo, ca kar dolga, toda kmalu bo spet Raje naj za jezo potrebno ener- tu podopustni čas in naval kole- gijo potrošijo pri popravilu kolesarjev večji. Je mar res tako tež- samice . . ! ko popraviti porušeno in izme- N-N. njati, kar je dotrajanega? . . _ . , , , Pravimo da je eden izmed po- Ze Pre=eJ casa caka tale gojev za večje)!produktivnost tudi w s^l,a kolesarnice na po-varčevanje. Kaj ni varčevanje in ™ P " " ' 1 ' * wmM iilllll liilgtfS Sklep občinske skupščine, ki bo preprečil nenačrtno stanovanjsko gradnlo analitično usmerjevalno! O njih razpravljajo organi deiav- To naj bi se odražalo povsod, skega upravljanja, kar je popol- analizira vzroke za posamezne te- odgovarja za to in kdo za tisto, komiteja ZK Mirko Klemenc. Siena vsakem področju, kjer se po- noma pravilno! Toda pri tem spre- žave, kaj hitro pride do zaključka, docela odveč! Gre vendar samo za dila bo razprava, zato je prav, da javljajo težave ali pa bi utegnile jemajo tudi takšne skiepe, ki se da so odgovorni za vse proizvod- izvajanje sprejetih sklepov oziro- sekretarji osnovnih organizacij nastati. V tem smislu mora vsak nanašajo na vlogo in naloge sin- ne probleme, o katerih obicaj|rio ma programov in planov. Gre za ZKS skupaj s člani pripravijo gra- komunist potem, ko je sprejel v dikata in organizacije Zveze komu- razpravljamo, tisti sodelavci pod- poštene račune, če namreč nekdo divo in se k razpravi priglasijo, svoji osnovni organizaciji glavno nistov, čeravno gre za čisto teh- jetJa’ kl s° za t0 1 . j plačam. To prejema takšne ali drugačne oseb- izmenjava mnenj in stališč bo s s EmEEBE V veliki dvorani občinske skupščine v Kranju sta se sestala nja vsakodnevno, povsod, kjer kolektiva, če malce groblje pre v četrtek, 20. junija, oba zbora tega upravnega telesa. Raz- ^TaTtako pravljala sta o financiranju bolnice za ginekologijo in porod- dolžan vključevati se v reševanje Tule, pri sestavljanju zmesi, ničarstvo v Kranju, o fofinanciranju kliničnih bolnic v Ljub- težav in nalog, ki jih mora rešiti —se prične proizvodni ijani in o naseljih, ki naj bi se v bodoče z novimi stanovanj- kolektiv. Toda to le kot enakovre- ▼ postopek ... .............. den in enakopraven član enega iz- skimi gradnjami se sirila. med samoupravnih organov oziro- Ji; Zanimivo je bilo vprašanje, ka- gradnjo kranjske bolnice od pr- ma kolektiva svoje ekonomske ko so se mogli povečati stroški, za votnih 265 milijonov dinarjev na enote. Torej ne gre za direktno 600 milijonov. Odborniki obeh zbo- operativno poseganje ZKS rov go hoteli na to vprašanje od- marveč za popolnoma enakoprav- Spet rekordna g°v<>r’da iahk°na terenu pojais' "o.-de-!? „č ti sodelavci posameznih strokovnih če dela in je nagrajen po učinku! Izhodlsce za nadaljnje ancije or i v, • v i i u * rr o n i o z' 1 to Z17 t-trr ta* T-v-111T-11. t z-x, T vi -1 služb in še drugi prav tja do di- pr; ostalih režijskih m strokov- ganizacije Zveze komunistov na- Pripraviti je treba razprave o statutu po sindikalnih pododborih S tem nismo povedali ničesar - ; novega. O tem so na široko raz- *:■■»««■ pravijaii in sklepali že na III. in proizvodnjaviu- EE1EEB HHts niill - naredili PlanaTa teko^etoarazpravljali o nov ”a seda"ji stopnji družbenega ■,elWI 18651 GM1II ., , , , m ekonomskega razvoja pri nac — — — _ _ - __ potrebnih dodatnih mvesticijskin ^ ^ . _ _ j r „ 839 Sb iZdeiKOV sredstvih za ta pomemben objekt. Na seji so pojasnili, da je bil pr- (nadaljevanje s 1. strani) voten predračun pomanjkljiv in ni - m centralnega komhe- fnadalievanie s 1 strani) posebnih sestankih, kjer bodo Sprejetih sklepov so se držali v bi kdor koli izmed članov kolek- izvršitev letošnjega plana 8800 ton upošteval vrsto za bolnico potreb- ■ J"7^TnU^1pC!!n;1f V ®hnie tudi Plenum ie zato sklenil da se bo- prevzemali določene naloge in za- maju in se jih držijo tudi sedaj, tiva povedal svoje poglede na gumenih izdelkov, temveč celo ne- nih stvari ali pa jih je vseboval Jp m ZKJ zas!edimo na i:h do vs™k mesec enkrat sestajali dolžitve. Uspehi so tu in zato tudi proste možnosti za skrajšanje delovnika, koliko več! To pa pomeni več računajoč na neresnične cene. Za- j^hko3 tudi v drugih part i j sldh IT vsi predsedniki pododborov na preCej so govorili tudi o pri- sobote! sta se doslej oglasila samo dva sredstev v skladih za osebne do- to je bilo treba načrt dopolniti m stifiah Toda .ker še kljub temu pravljajočem se statutu. Plenum Kako daleč pa smo mi s pnpra- (2!)! Zanima me, koliko jih bo hodke m v skladih, iz katerih kri- vnesti vanj še gradnjo toplarne, tako zeIo obširnemu gradivu ne- Coripm vnrašani za je zadolžil izvršni odbor, da pri- vami na skrajšan delovni cas? Se- do izida naslednje številke »Sa- jemo potrebe po gradnji slano- hladne kletne shrambe, pralnice katerim tovarišem v našem ko- bEuBIll vpraaalij *a speva svoj delež pri organizaciji le pri besedah, ugibanjih m »ote- ve«?! UREDNIK vanj, za prehrano v delavski re- itd Po. zagotovilih izvajavcev r,; Ja=nn i $efE EE In IZmCnSKC kar najširše razprave o statutu v panju prazne slame«, kakor trdi- ši pripravi dela, itd. Toliko jih je, da jim bomo težko kos. Zlasti še, če bomo tako mlačni, kot stroju odločili enoglasno, torej ni smo bili doslej. Pomislite: na tri bilo prisiljevanja, ne podtikanja, pozive uredništva našega lista, da stavraciji itd. delovodje kolektivu. Zato bo izvršni odbor jo nekateri naši ljudje, strokov-_ ... pripravil materiale za razpravo n jaki svojega posla. Ne bo slabo, če prebereš to mtii jn ukrenii vse potrebno, da bodo Kdaj se bomo pri nas usedli lati, čeprav smo namenili v prvi v vsaki ekonomski enoti podod- ko kot v Litostroju — seveda v vrsti šefom ekonomskih enot m bori pr;pravili razpravo o statu- prostem času, ne med delovnim! izmenskim delovodjem! tu podjetja. Seveda pa bo to mo- — in se lotili izdelave delovnega Pri vsakdanjem delu bi morali goče, ko bo glavna komisija za programa za postopno premago-vedno misliti tudi na naslednjih pnPravo statuta pri skupščini vanje težav. Saj teh ni malo; so v sedem vprašanj: kolektiva pričela z nadaljnjimi delovni disciplini, v osebni priza- 1. Ali sodelavcem sproti in za- pripravami gradiva. Plenum tudi detosti ali neprizadetosti za skup- dosti jasno prikazujete možnosti mem, naj se kolektiv sproti ob- ne koristi, v pravočasnem dobav-za obratne nezgode ter jih učite, Vešča o pripravljanju statuta ter ijanju surovin, v skrajšanih vui-kako naj delajo varno? objavlja razprave v časopisu »Sa- kanizacijskih časih in v izboljša- 2. Ali pazite na to, da povsod, va<< jn v »Informatorju«. nih tehnoloških postopkih, na vsakem delovnem mestu in ob vsakem času uporabljajo primerna zaščitna sredstva? 3. Ali posvečate nekaj več pozornosti in časa novim, mladim ter nepazljivim sodelavcem? 4. Kakšnih metod in prijemov se poslužujete za vzdrževanje varnosti pri delu? 5. Ali od časa do časa pregledujete svoj oddelek, da bi odkrili slučajne izvore nevarnosti in jih pravočasno odstranili? 6. Ali osebno analizirate vzroke in raziskujete, če je prišlo do nezgode? 7. Ali se obnašate sami tako, da ste lahko drugim za zgled? Kdaj bomo dobili svoj viličar? Tudi „Sava“ je sodelovala na razstavi osemletke „L. Seljak" Minulo nedeljo so zaprli edinstveno šolsko razstavo, ki jo je pripravil kolektiv osemletke »Lucijana Seljaka« v Stražišču ob sodelovanju gumarskega izobraževalnega centra našega podjetja ter industrijskih šolskih centrov Iskre in tekstilne industrije. Razstava je bila odprta od 25. do 30. jun., ogledalo pa se jo je več tisoč mladih in starejših ljudi iz Stražišča in Kranja. Škoda je le, da je osemletka »Lucijana Seljaka« preveč oddaljena od mesta, saj bi si to edinstveno prireditev sicer ogledalo precej več ljudi. Takle je pogled v jedilnico V posebnem prostoru je prika-obrata družbene prehrane zal naš gumarski izobraževalni našega kolektiva na Gašteju center potrebe našega podjetja po novih strokovnih kadrih s po- itd. Po zagotovilih izvajavcev jektivu ni popolnoma jasna vloga . gradnje znesek 600 milijonov do ter mest0 Zveze komunistov, je Junijski uspeh je vec kot pre- konca gradnje bolnice ne bo pre- bilo nujno potrebno spregovoriti senetljiv, saj v naši tovarni nikdar koračen. Vselitev in otvoritev bo Q tudi v našem listu. Takšno še nismo izdelali v enem mesecu L maja 1964. pojasnilo so zahtevale tudi nri- 839 ton izdelkov. Upamo, da bomo letos ta rekord še kdaj potolkli1 Precej časa so posvetili odborni- prave na bliznjo konferenco tova J P ki tudi razpravi o vplivnih območ- niške organizacije ZKS, saj bo ta jih v kranjski občini. S tem bo posvetila največjo pozornost prav namreč mogoče preprečiti, da bi *em vprašanjem, spreminjali sedanja manjša stan o- Zato namenimo nekaj besed se naselja v dolge, urbani- sami konferenci! Prav bi bilo, če stično in funkcionalno neurejene bi v ponedeljek odgovorili na Pred nekaj dnevi smo posneli vasi. Sklep o vplivnih območjih vprašanje zakaj smo sklicah kon- v obratu II na Gašteju pričujoči določa, da bo mogoče v bodoče cr limhlpmnro vosnodarie- posnetek. Na kamion za odpremo graditi v naslednjih naseljih (za- posv 1 P ‘ do železniške postaje so nalagali nje že izdelujejo urbanistične pro- nJa v našem KoleKt . na na kolutih navite transportne jetkte, ki bodo končani v letu 1965): trakove. Pomagali so si z viličar- mesto Kranj in naselji Zg. Bitnje jem, ki ga posoja podjetje Javna in Kokrica, Cerklje z naselji Dvor- skladišča. Delavci so delo opra- je, Grad in Vasca, Golnik z naselji vili v manj kot pol ure. Ali bi ne Goriče, Srednja vas in S var j e, pokazalo zbrati okrog 12 mili j. din dročje Krvavca z naselji pod Kr- in kupiti viličar? Gotovo bi se hi- vavcem, Naklo z naselji Strahinj, tro izplačal, saj je nalaganje z Cegelnica, Malo Naklo, Pivka in zastarelim statičnim škripcem in Polica, Preddvor za naselji Nova Z viličarjem so naložili tež- skoroda golimi rokami, kakor je vas, Potoče, Mače, Hrib m Mož- ke kolute s transportnimi bila navada doslej, smrtno ne- janca, Šenčur z naselji Srednja trakovi skoraj mimogrede varno! vas in Zg. Jezersko. beno-ekonomskega sistema. In če je tako, potem so razprave, kdo rektorja podjetja. Naloge za uspeš- nih sodelavcih kolektiva, za delo Š6ga Podivjano reševanje omenjenih icžav jim katerih še nimamo primernih me- Glede na velik pomen konferen-dajejo organi delavskega uprav- rj; nagrajevanja, pa je še precej ce so vabljeni, kakor je navada VrTpo ‘J Spt ti^, delovanju ^ ^ * odgovorni. Postavljene so z nas,m mdi y objektivnih razlogih; t0 je planom proizvodnje m z drugimi y ncstimulativnem| nespodbudnem plani. To je ze ustaljena praksa nagrajevanju, ko zavisi višina oseb-m osnovna značilnost našega druz- , , .. , nega dohodka od uspeha celotnega kolektiva. Prav zato je trebai čimprej uvesti spodbudnejši sistem nagrajevanja — to je nagra-J jevanje po socialističnem načelu nagrajevati po opravljenem delu! Tako bi morali boljše nagrajevati tudi tiste sodelavce iz pomožnih ekonomskih enot in ekonomskih V četrtek, 11. julija, bo izšla enot strokovnih služb, ki več pri- 19. številka »INFORMATORJA«. v Medved m Pacek se rada pogo spevaj0 k skupnim uspehom, in kateri boste lahko zvedeli, koliko valjata o tem m onem iz oddelka. manj tiste, ki delajo manj, slabo sredstev ste doslej že zbrali v skia-Pa je nanesla priLka da sta se in nedosledno in zaradi česar na- dih za dopuste in državne prazni-memla tudi o oordu. Medved de- i ■ , • ip , .... la namreč (pri diagonalnem rezanju J°.so ‘isti glavni vzroki, zaradi kein kol kQ ste „h ze potrosili. ® corda, Pacek pa je konfekcioner. ftalaj.° motnJe v pr?,,zy.?dn\L,. . Gumarskl izobraževalni center ■*«" - - • - katerih smo se odločili sklicati razpisuje prosta delovna mesta izredno konferenco tovarniške or- inštruktorja za organizacijo stro-ganizacije Zveze komunistov. Se- kovnega izobraževanja, predava-Medved: »Ti, ali smo s cordom veda pa so še drugi, o katerih pa tel j a in vzgojitelja. Podrobne in-spet prešli za par let nazaj? Ali bomo spregovorili na konferenci formacije daje tajništvo centra v sami. To so predvsem vprašanja, tovarni »Sava«, telefon 20-71, loki se nanašajo na priprave za iz- kalno 51. delavo statuta našega podjetja, na ponovno opozarjamo vse inte- Domači humor ŠTEFAN HORVAT nem stavku v dnem stavku v enem sta -nem stavku v enem stavku v enem si mem stavku v enem stavku v en cin k v enem stavku v enem stavku v eni tavKu v enem stavku v enem stavku9v ijjtavku v enem stavku v enem stavku em stavku v enem stavku v. enem stavk na ušesa tele besede: nismo imeli takole rumenega že pred leti? !•« Pacek: »Seveda, imeli smo ga! To je že res! Ampak, ali veš zakaj je spet tak? Veš, vsakdo se boji umazati si roke s črnim cor- priprave za delo v skrajšanem delovnem času itd. Uvodni referat v omenjenih te- resente za nakup manjvrednega blaga in raznih ostankov, da je moč dobiti potrebna nakazila pri dom. Zato raje delamo z rume- žavah v našem gospodarjenju in referentu za družbeni standard nim. Imamo vsaj čedne roke, v nalogah organizacije Zveze komu- za obrat I vsak TOREK od 13.30 najslabšem primeru pa nekoliko nistov bo imel član tovarniškega do 16. ure, za obrat II pa vsak rumene!- komiteja ZK in član občinskega ČETRTEK od 13.30 do 15. ure! V Crikvenici je prostih še nekaj ležišč! Vse člane kolektiva, ki se še niso »Športhotelu« in kjer so letos tudi Zanimivo je, da je med člani ko-sebnim poudarkom na poklicnih prijavili za letni oddih v enem iz- rjuhe ter ostala posteljnina, je iektiva tako majhno zanimanje za gumarjih in gumarskih tehnikih med ip0čitmških domov našega prosto še: ter seznanil obiskovavce s siste- . , . podjetja, obveščamo, da je v na- mom izobraževanja in s samim delom bodočih poklicnih gumar-jev. Prostor je bil opremljen s fotografijami, informativnimi besedili, grafikoni in maketama starega ter novega obrata. Hkrati s prikazovanjem posameznih poklicev, ki jih izobražujemo v našem centru, so bili razstavljeni tudi odgovarjajoči izdelki oziroma polizdelki. šem domu v Crikvenici še nekaj prostih mest v naslednjih izmenah: od 21. do 10. avgusta 7 ležišč od 20. do 30. avgusta 10 ležišč od 7. do 30. septembra 30 ležišč Letovavce opozarjamo, da imajo v septembru poseben popust in da plačajo sami za en dan ietova- od 10. do 30. julija 10 ležišč od 1. do 10. avgusta 5 ležišč od 1. septembra nezasedeno Razstavo so pripravili v orga- . nizaciji gumarskega izobraževal- nJa v Crikvenici samo po 200 di- nega centra informativna in pro- narjev, ker je pension v septembru pagandna služba ter učenci po- 10qq dinarjev! klicne gumarske šole. Zaradi po- . . učnosti bi jo morda kazalo te V Domu na Pokljuki, kjer je ledni prenesti v Kranj. tos zagotovljena dobra prehrana v g.G letovanje na Pokljuki, ko so tam idealne prilike za letovanje in za resničen počitek. Vse podrobne informacije in prijavnice za letovanje daje referent za družbeni standard — obrat I, telefon 25. Za Pokljuko organizira ta tudi dvodnevne izlete — sobota in nedelja. Po potrebi bi organizirali prevoz z našim malim avtobusom. Prevozni stroški bi bili dokaj nizki, prenočnina pa je 200 dinarjev za osebo. Hrano bi si izletniki lahko kuhali sami v domu, ker je vsa potrebna oprema in posoda z jedilnim priborom nared! Tokrat pa spet na jug, na sončni Hvar Medtem ko čakamo v uredni- enim letoviščem na tem otoku. To rem je eno najstarejših evropskih štvu na prve vesti iz Starega Gra- je Hvar, eno najlepših in najbolj gledališč. Mestne utrdbe so nasta- J TJ,____ „„ sončnih letovišč na Jadranu. Tr- le v 13. stoletju in so danes zani- d d na 'Ot*o\feu tiuaTH« stki o sc od lo~ .. . .. ' j v‘'i i t -v v •-/ * • čili obliže seznaniti vas s se “a je tudi eno najdra-zjin, miva Sprehajališča. La zhiravca ‘ " pa ne drži, saj cena pensionov ne starin pa so zanimivi samostani, presega z izjemo nekaj hotelskih palače in cerkve, kjer hranijo zneska 1.200 dinarjev. zanimive zbirke umetnin, denarja Hvar je najveeje mesto in tudi )n raznih starin, največje pristanišče na istoimen- Tkem otoku. Klimatske prilike so Kaj pa stroski letovanja? V pn-take, da je ta kraj eden najpri- vatnih sobah so postelje od 2J( mernejših za letovanje. Poleti ni S°0 dinarjev. V novozgrajen soparno. Statistični podatki pra- restavraciji se hhko abonirate za vijo da sije na Hvaru vsako leto dnevno prehrano (zajtrk, kosilo sonce okrog 2.736 ur, letna ob- 'n večerja) za 800 do 900 dinar-lačnost pa je 37 7o (v Neaplju iev, vključujoč postrežmno. Tun-43 %, v Davosu 30 % in v Nizzi stična taksa je julija in avgusta 43 7o). Mesto je nastalo v 4. stoletju pred našim štetjem in se verjetno ▼ imenovalo Dimos. Skupaj z naseljem Pharos (sedanji Stari Grad) je tvorilo posebno politično enoto — polis- V tistih časih so hvarski trgovci križarili po Sredozem- IS skem morju in trgovali. Okrog leta 233 pr. n. št. so ga zasedli 8| Iliri, leta 219 pa Rimljani. Mesto šteje danes blizu 2.000 prebivavcev. Med zgodovinskimi spomeniki je treba omeniti renesančno katedralo iz 16. stoletja, arzenal iz istega obdobja, v kate- Taka je panorama mesta dališke predstave, folklorne napivava — v ozadju otoček stope in filmske predstave. V Gališnik, za njim pa sku- Hvaru je tudi vsakoletni festival pina Peklenskih otočkov amaterskih gledališč Jugoslavije. Za vstop v sodobno urejeno ko- Pogled na en del hvarskega po 30, ostale mesece pa po 23 di- pališče je treba plačati 20 dinar-kopališča narjev na dan. jev, za kabino pa 80 dinarjev. Hvar je povezan z makadamsko y zimski sezoni, od novembra cesto do Starega G'ada, Vrboske, J0 marca, priznavajo hoteli svo-Jelse in celo s skrajno vzhodnim jjm gostom poleg običajnega po-rtom Sacurajem. Or/ Vrboske sko- pusta tudi posebne popuste: za zi Stari Grad do Hvara vozi več VSak dan, če dežuje med 7. in avtobusov. Od 1. julija naprej lj. uro ve{ &of tr; ure _ jo o/0 vozi od Drvenika pri Makarski popust, če pa nastane megla, če na otok Hvar trajekt. Sicer pa so pade sneg ali pade živo srebro vsak dan odlične zveze s parniki pod 0° C — brezplačen pension! do Splita. © Vse informacije in zagotovila Kar se tiče razvedrila, se pona- ® za rezervacije daje UGOSTI-ša Hvar z marsičem. V letnem • TEL]. PODUZEČE »HVAR« gledališču prirejajo koncerte, g/e- © ali TURISTIČK1 BIRO Hvar! A Tudi tvoj otrok lahko postane takle mojster v plavanju. Vpiši ga v plavalno šolo pri plavalnem klubu »Triglav«, da se bo lahko obvaroval nevarnosti, ki jih skriva za neplavavca voda. Šolnina je samo 300 dinarjev! Omogočite svojemu otroku, da se bo naučil plavati I Plavanje je ena izmed tistih osnovnih vrlin, ki jo mora obvladati vsak človek. Nič ne vemo, kaj človeka čaka jutri. Morda bo doživel povodenj, prometno nezgodo in zgrmel z vozilom v reko, nezgodo v čolnu ali pa zdrsnil s poti v naraslo reko. Če je plavanja vajen, če ve, kako je treba kljubovati valovom, kako se je treba rešiti iz potapljajočega se vozila, če se nauči reševati utapljajočega se človeka, potem voda zanj ni več nevarna. Nasprotno, postane mu razvedrilo, medij, v katerem si utrjuje telo, razvija mišičje in krepi dihalni sistem . .. Postane torej njegova prijateljica, v poletnem času kot reka, jezero ali morje, nujna potreba in razvedrilo . . . Nogomet ali Tako se moramo vprašati po neljubem dogodku, ki se je pripetil v soboto, 22. junija v prvenstveni tekmi med pnev-matikarno II in valjarno II. Vse do te tekme je potekalo prvenstvo v prijateljskem vzdušju — boljša moštva so zmagovala, slabša pa si prizadevala športno prenašati poraze. Tako je tudi prav, saj smo organizirali tekmovanj e zaradi razvedrila. Sobotni primer pa je vrgel senco na vsa naša prizadevanja. Valjarna II, edino moštvo, ki še ni zmagalo, je nastopilo 22. junija proti oslabljeni ekipi pnevmatikarne II. Pri enem izmed startov sta igravec pnevmatikarne II in igravec valjarne II poizkusila med seboj fizično obračunati. Vse bi se dobro končalo, da se ni vmešal še Stane Bec iz pnevmatikarne II in se fizično lotil nasprotnega igravca. Tekmovalni odbor, sestavljen iz kapetanov sodelujočih moštev, je zato omenjeno tekmo razveljavil. V ponovljeni tekmi ne smeta igrati vročekrvneža, ki sta se sprla, Stanetu Becu pa so prepovedali igranje do konca prvenstva. Kazen je prav gotovo pravilno odmerjena in upamo, da podobnih primerov ne bo več! N. N. Kegljači so počitek odšli na dvomesečni 1 KEGLJANJE # AVGUST POTUSEK, ORGANI- ________ » ZAC.-ANALITSKA SLUŽBA 0 0 V četrtek, 27. junija, smo se niso pomagali. V prvem tekmova-0 kegljači z dvema nastopoma n ju smo takole podirali oziroma 0 poslovili, kajti sedaj je pred grešili: Iglič 41-3, Sekire 4.1-4, Zni-0 nami dvomesečni počitek. Ni daršičeva 34-2, Voršie 37-4, Potu-® čudno, če se je zato zbralo re- šek 37-4, Petelinšek 36-5, Košnjek ® kordno število gledavcev, čud- 31-5 in Pogorelec 20-8. V drugem 0 no pa je, da smo mi nastopili nastopu pa je bilo takole: Iglič S nekompletni in ostali s 343 in s 48-2, Peternelj 46-3, Potušek 42-5, S 349 potrditimi keglji tako na Sekne 43-6, Petelinšek 38-4, Voršič # šestem mestu. Tako je razvrsti- 37-4, Žnidaršičeva 36-6 in Košnjek 0 tev sodelujočih krožkov v 19-5. Odličen je bil novinec Peter-0 skupni oceni naslednja: Elek- nelj, najboljši pa naš novi član # tro — Kranj. 2.803, TekstUindus Iglič. 0 2.736, Iskra A 2.725, Iskra B Tekmovalo je kar deset krožkov. 0 2.649, SAVA 2.537, Planika Savska vrsta si je zaenkrat za-0 2.494, Elektrarna Sava 2.262, gotovila 5. mesto v končni razpo-0 Kovinar 2.189, itd. reditvi zaradi uspelega starta v prvih kolih. Toda če nam še je-M; smo nastopili tako oslabi j e- šeni enkrat spodleti, nas prehiti ni, da smo si morali izposoditi dva Planika in po nas je. Torej je tekmovavca. Zaradi nediscipline vsak nadaljnji komentar odveč, smo doživeli neuspeh in tudi dobri saj vsak član krožka ve, kaj je meti nekaterih novih kegljavcev njegova dolžnost. Na zgornji sliki vidite posnetek z enega izmed velikih plavalnih tekmovanj v Kranju. V bazenu in na štartnih kamnih vidite prave mojstre plavanja, najhitrejše v državi. Tudi vaš otrok bo postal morda tak mojster, samo če...? Seveda, če se bo že v mladosti naučil plavati — in to pravilno. 0 V Kranju imajo otroci dovolj 0 priložnosti, da se nauče pla-0 vati. Plavalni klub »Triglav« 0 je pričel 25. junija s plavalno 0 šolo. V prvem tečaju za začet-0 nike, ki so razdeljeni po sta-0 rostnih skupinah, in za tiste, 0 ki bi se v plavanju izpopolni-0 li, je okrog 120 otrok. Drugi 0 tečaj bo sredi meseca julija 0 in potem še eden ali dva v 0 avgustu, šolnina ni velika. Vsa-0 ko skupino od 10 do 15 otrok 0 vodi po en izšolani plavalni 0 inštruktor. Šola traja vsak 0 dan razen v nedeljah od 8. do 0 10. ure. Starši lahko prijavijo 0 svoje otroke-malčke vsako do-0 poldne pri vodji šole prof. 0 Brinovcu na kopališču. Je tudi mehanična delavnica že odpadla? 0 FRANCI JENKO — Gumarska poklicna šola 0 Minuli teden se je prvenstvo med ekon. enotami v malem nogometu nadaljevalo le v skromnem obsegu. Odigrani sta bili le dve tekmi. Mehanična delavnica II si je z Mehanična II Tehnični izdelki Gumarska šola Pnevmatikama I Pnevmatikama II Stiskama Kadrovske službe Tehnične službe Gumarski institut Valjarna II 7412 24:17 9 5 4 0 1 19:15 8 5311 22:6 7 6 3 0 3 33:22 6 5 2 2 1 17:9 6 7 2 2 3 9:19 6 3 2 0 1 5:8 4 4 2 0 2 13:23 4 5 1 0 4 12:23 2 5 0 0 5 6:18 0 remijem proti stiskami 2:2 sko-roda pokopala vse upe za osvojitev najvišjega naslova, tekma med pnevmatikarno II in no II pa bo zaradi neljubega, v zgornjem članku opisanega incidenta, ponovljena. Prvenstvena lestvica izgleda sedaj takole (glej levo): Slika na lestvici se torej ni spremenila; jasno pa je, da bo mehanična II lahko zbrala največ 13 točk, če bo premagala še preostala dva nasprotnika. Teoretično jo lahko prehitijo še tehnični izdelki, gumarska šola in pnevmatikama II. Kako bo v resnici, bomo še videli...! I/ukor K bila Dan dragi bravci, solata, itd. Mize so bile 'prekrite s prti, delavci pa umitih rok in primerno napravljeni. Izmene so se menjavale po razporedu, tudi tista, ta zadnja je odšla, ko je bil čas. Ljudje so se zgovarjali med seboj prijazno, si pomagali; besed, kakršne so »hudič*, »madona«, pa j.......« in podobne pa sploh ni bilo slišati. Garderobne omarice so bile odprte, brez ključavnic, saj smo v poštenosti prekosili celo Švede, po oddelkih pa je vladal tako vzoren red, da bi človek pomislil: »Ali sem v tovarni ali v bolnici*. Pred tovarno pa je bil velik parkirni prostor, na katerem je stalo le več kot štiristo »fičkoto-v* in ne- veste, minuli teden kresna noč. kaj sto skuterjev — vse last, naših je že obesil in spet jo delavcev. Kako tudi ne, če pa so se val i ar- počasi, toda zagotovo mahamo zimi zaradi podvojene produktivnosti J y ■ n D .7 h» i ■ .j it 11 ■ ^ zs zi n z Ali poznaš prometne znake? Z današnjim, petim kolom nagradnega tekmovanja »ALI POZNAŠ PROMETNE ZNAKE?« objavljamo zadnjih osem prometnih znakov in trojice vprašanj, izmed katerih morate izbrati osem pravilnih. Kakor doslej, morate tudi tokrat obkrožiti pri napisanih odgovorih za vsak prometni znak pred pravilnim odgovarjajočo črko. Med reševavce bomo z žrebom podelili deset denarnih nagrad divjad. Ali ste to lahko predvideli? A — da B — ne ZNAK št. 2: Kaj pomeni ta prometni znak? A — obvezno smer B — prepovedano zaviti v levo C — ovinek na levo ZNAK št. 3: Na kaj opozarja ta prometni znak? A — prepovedan promet za vprežno živino B — prepovedano je goniti živino C — domače živali na cesti ZNAK št. 4: Kaj pomeni ta okrogli znak? A — prepoved prehitevanja B — obvezna smer po 500 dinarjev. Seveda bomo pri C krožni promet tem upoštevali samo pravilne odgovore. Rok za oddajo rešitev je sobota, 13. julija! Rešitve oddajte v uredništvu ali pri dežurnih vratarjih! S tem kolom je tekmovanje končano. V naslednji številki pa bomo objavili prvo kolo novega nagradnega tekmovanja z naslovom »ALI POZNAŠ SVOJO TOVARNO KOLEKTIV IN NJENE IZDELKE?« ZNAK št. 1: Kaj predstavlja ta prometni znak? Videli ste ga na cesti in kmalu za tem naleteli na ZNAK št. 5: Kaj govori ta prometni znak? A — premični most B — železniški prelaz z zapornicami C — vzboklina na cesti ZNAK št, 6: Kaj pomeni ta prometni znak? A — dovoljen promet z vprežnimi vozili B — pozor, vprežna vozila na cesti C — prepovedan promet za vprežna vozila ZNAK št. 7: Na kaj opozarja znak? A — šola B— otroci C — prehod za pešce ZNAK št. 8: Kaj označuje ta prometni znak? A — prepovedano prehitevanje B — prednost imajo vozila iz nasprotne smeri C — prednost pred vozili iz nasprotne smeri PRIIMEK IN IME: v naročje. Pa pustimo to! Rad bi vam povedal, kako sem izkoristil cene pa ta enkratni dogodek. Zvečer sem jo mahnil v bližnji gozd obut v škornje. »Švicah sem, da je bilo kaj. Malo pred polnočjo sem si natresel nekaj zdrobljene praproti za škornje, se zleknil pod hrast in čakajoč polnoči zadremal. Zdi se mi, da se mi je sanjalo vse tisto, kar si res najbolj želim. Naj povem . . . Naša tovarna je stala na Gašte-ju, velika in mogočna, z novimi in modernimi stroji. Zjutraj ni nihče zamujal in vsi, brez izjeme smo prihajali na delo ob šestih. Pri strojih so stali v sodobne delovne obleke napravljeni delavci, med njimi pa se sukali v delovnih haljah naši strokovnjaki, pregledovali izdelke, svetovali, pomagali in spodbujali. V pisarnah so delali kot tza stavo, na kavo pa so hodili v sobotah, ko je bil za vse zaposlene prost dan. V menzi so razdeljevali po principu »izberi si sam* tople obroke, kot so: hrenovka z gorčico, klobasa, čevapčiči, obara, krompirjeva povečali osebni dohodki za 100 %, so celo padle za neka) procentov . .. t 2 3 4 5 6 8 • 9 • 40 ti • 12 # 13 b 15 • 16 17 <8 !9 • 2o 2i 22 • 25 24 S 25 • 26 27 • 28 H 29 • 3o 31 32 • 33 54 • 55 • 36 e 57 56 e 39 Križanka - »naši letoviški kraji' VODORAVNO: L gorsko-Ietoviški kraj med Grintavcem in Karavankami, 9. otok v Jadranu nasproti Splita, 10. začetnici imena in priimka italijanskega slavista in literarnega zgodovinarja, 12. gozdno gospodarstvo, 13. veznik, 14. sorodnik, 16. z modelom oblikovan in v 1 kosu, 18. napad posebne duševne bolezni pri Malaj-cih, zaradi katere bolnik tudi zblazni in poskuša ubijati, 20. kadar ne manjka nihče, 21. denar v portugalskih kolonijah Macao in Timor, 23. medmet, 25. vendarle, vendar, 26. znani avstrijski filmski komik, predstavnik starejše generacije, 29. reka v zapad-ni Srbiji, 30. očka, 32. sadež, 33. sestavek, 34. latinski predlog, 37. svetovnoznano slovensko alpsko letovišče, 39. planota v Julijskih Alpah, tudi ime lesno-predeloval-nega podjetja v Škofji Loki. NAVPIČNO: 1. letoviški kraj na Hvaru, 3. Zveza borcev, 4. enota dela, 5. vrsta juhe, 6. Sessija Bela Cikoš, hrv. slikar, 8. največje jugoslovansko letovišče ob Kvarnerskem zalivu,- 11. znan avstrijski filmski komik, predstavnik starejše generacije, 13. italijansko mesto s poševnim stolpom, 15. sejemsko mesto v Vojvodini, 17. 13. in 23. črka abecede, 19. slovensko letoviško mesto in pristanišče, 22. Združena arabska republika, 24. letoviški kraj na Krku, 27. nadležna žuželka, 28. industrijsko središče v kosovsko-metohijski pokrajini, 30. Aureo-ius Paracelsus, švicarski zdravnik in medicinski reformator, 31. jugoslovanski polotok v Jadranu z množico slovenskih letovišč, 33. uglasbeno kratko besedilo, 35. vrsta gline, 37. Buffon Luis, francoski raziskovavec in filozof, 38. kemična kratica in oznaka za dvojen.