Strokovne raz rave 
----~----------------------~ 
GDK: 232.312/.315: 165.3: (497.12) 
Praksa in razvoj v gozdnetn sen1enarstvu in drevesničarstvu 
Saso Z IT. Il *. Robe rt BRU ** . Jani BELE***. 1arina ll f-RM , 1 PL 
PLANTN - l::.K*~'**, Claudine M LL ER*"'***. fl ojka I ~ RAfGHER '***** 
Vlau1m1 r 
Izvleček: 
Žitnik, S., Brus, R., Bele, J., Herman Planinšek, M., Planinšek, V, Muller, C., Kraigher, H.: Praksa in razvoj v gozdnem semenarstvu 
in drevesničarstvu. Gozdarski vestnik, št. 9/2000. V s!ov~nščini, cit. liL 13. 
V prispevku predstavljamo proizvodnjo v semenarstvu in drevesn:ičarstvu, s poudarkom na semene1~u gozdnih drevesnih vrst, 
nabiranju, sušenju in shranjevauju semena ter vzgoji sadik. Predstavljeni so tudi poglavitni problemi posameznih faz proizvodnje 
in njihove možne rešitve. 
Ključne besede: seme, semenenje, nabiranje, shranjevanje, sušenje, sadika, drevesnica, semenarstvo, drevesničarstvo. 
UVOD 
Seme predstavlja mlado rastlino, v kateri so meta-
bolni procesi upočasnjeni ali zavrti. Obdana je s semen-
sko lupino in preskrbljena s b.ranilnimi snovmi. Seme 
je (povzeto po REGENTU 1980) sestavljeno iz: 
- embrija (sestavljen je iz radikule, plumule, hipokotila 
in kličnih listov), 
- endospenna (predstavlja rezervo hranljivih snovi, 
pogosto je zelo tanek ali ga sploh ni), 
- semenske lupine. 
V semenarski praksi pogosto zamenjujemo plod s 
semenom. Želod, na primer, ni samo seme, ampak tudi 
plod, le da je plodna ovojnica tanka, o!esenela in se 
ne odpira. Seme iglavcev ima endospenn, medtem ko 
seme naših listavcev pogosto nima endosperma. Če 
seme nima endosperma, so rezervne hranilne snovi 
shranjene v kličnih listih, ki zapolnjujejo večino pro-
stora v semenu. Na skici 1 je prikazana shematska 
zgradba želoda. 
Pri klitju se iz radikule razvije korenina, iz plumule 
pa rastni vršiček stebla, ki tvori steblo. Pri podzem-
nem in prizemnem klitju se hipokotil ne podaljša in 
** mag. S. Ž., univ. dipl. inž. gozd., GI S, Večna pot2, 1000 
Ljubljana, SLO 
* doc. dr. R. B., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za goz-
darstvo in obnov lj ive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, 
SLO 
*** J. B., Semesadike, d. d., Prešernova 35, 1234 Mengeš 
**** M. H. P., V. P., Drevesnica Omorika, d. o. o., Koroška 
cesta 44, 2366 Muta, SLO 
***** C. M., INRA, Raziskovalni center Nancy, 54280 
Champenoux, Seichamps, Francija 
****"'*doc. dr. H. K., un.iv. dipL biol., univ. dipl. inž. gozd., 
GIS, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 
GozdV 58 (2000\ 9 
klični listi ostanejo pod zemljo. Pri nadzemnem klitju 
se hipokot:il podaljša, klični listi se nad zemljo razvijejo 
v prve liste ali iglice, ki se lahko po obliki zelo razli-
kujejo od navadnih listov, so pa sposobni fotosinteze. 
2 SEMENENJE GOZDNIH DREVESNlli VRST 
Splošno pravilo je, da najprej, že pri starosti okrog 
1 O let, začnejo roditi drevesa z lahkim semenom, npr. 
breza in jelša, najpozneje, pri starosti okrog 50 let, 
pa vrste s težkim semenom, npr. bukev in hrast. Na 
čas začetka semenenja odločilno vpLivajo tudi zunanji 
dejavniki, med drugim je znano, da začnejo na pro-
stem rastoča drevesa roditi precej prej kot drevesa v 
gozdu. 
Poleg tega obrod ni vsako leto enako bogat, ampak 
je večinoma periodičen. To pomeni, da je vsakJh 
nekaj let obrod močnejši (t. i. semenska leta), vmes 
pa so obrodi šibki ali jih celo ni. Za polni obrod 
štej emo 71-1 OO-odstotni o brod, za polovični o brod 
41-70-odstotn i o brod in za delni o brod l 0-40-odstotni 
obrod (ROHMEDER 1972). Svetloljubne vrste, vrste z 
lahkim semenom in na prostem rastoča drevesa obro-
dijo pogosteje, sencozdržne vrste, vrste s težkim seme-
nom in v sestoju ali senci rastoča drevesa pa redkeje. 
Pomembno je, da naberemo seme takrat, ko je obrod 
močan, in ga shranimo za leta, ko je obrod šibek, ali 
da vzgojimo večje količine sadik. 
Koristno je, če lahko leto polnega obroda napovemo 
že vnaprej. Prva, vendar zelo nezanesljiva napoved je 
možna že prejšnjo jesen, če imamo opraviti z drevesno 
vrsto, pri kateri se cvetni brsti razlikujejo od listnih. 
Večje število cvetnih brstov natmeč posredno že lahko 
napoveduje močnejše cvetenje. Slednje je npr. mogoče 
389 
Ž:t lntl-. . S. Bn~>. R . BC'Ic. J.. 1-krmall Pl;:mnt~ck. ~·1. Pl;111m~<.:k . \ . t\.lulkr. C. J<r.ng lt~·r. ll. . P~:Jba m t.! \t l i 
plodna ovojnica 
/.menskaov~ 
klična lista 
plumula, radikula, bipokotil 
vzdolžni prerez prečni prerez 
ltca 1 Zgradba želoda doba (povzeto po REGENTU 1980) 
pri vseh vrstah brestov in pri divji češnji, kjer so cvetni 
brsti v primerjavi z listnimi izrazito okroglasti, manj 
zanesljivo pa je npr. pri tisi, kjer so ženski brsti precej 
podobni lislnim. Večkrat je pomemben tudi položaj 
brstov na poganjku; p1i češnji cvetni brsti praviloma 
izraščajo na kratkih poganjkih, pri tisi pa na spodnji 
strani lanskega poganjka, kjer so listni brsti redkejši . 
Zanesljivejše so lahko poznejše ocene obroda na 
osnovi številčnosti cvetov. Pri tem moramo upoštevati, 
da za začetno rast ploda pogosto zadostuje že opraši-
tev (tudi s pelodom nekompatibilnih vrst), medtem 
ko mora za trajno rast ploda priti tudi do oploditve 
(v kolikor ni partenokarpije) (DENFER 1 ZIEGLER 
1988).Tudi v tej fazi gre še vedno za ocene, saj je dejan-
ski obrad močno odvisen od številnih zunanjih dejavni-
kov, ki lahko bistveno vplivajo na (oe)uspešnost oplo-
ditve ali pa tako poškodujejo že oplojeni cvet, da se 
ne razvije v plod. Med zunanjimi dejavniki, ki največ­
krat povzročijo slab o brod kUub močnemu cveten ju, so 
nizke temperature, dolgotrajna suša med cvetenjem ali 
v zgodnjem razvoju ploda, napadi rastlinskih bolezni 
ali žuželk. Zanesljivejša ocena je torej pri naših vrstah 
večinoma mogoča šele takrat, ko so plodovi že dobro 
razviti, oziroma 15-30 dni preden dozorijo. 
Pogosto je vprašanje primernega časa nabiranja 
semen. Na splošno veUa, da lahko čas nabiranja odlo-
čilno vpliva na poznejšo sposobnost klitja. Plodovi so 
lahko tudi pomembna hrana za gozdne živali, zato je 
za semenarsko prakso koristno, da jih naberemo takoj, 
ko dovolj dozorijo. Pri divji češnji je to npr. junija 
ali julija, pri tisi in vrstah iz rodu Sorbus septembra 
ali oktobra, pri drobnici (PyYUs pyraster (L.) Bargid.) 
oktobra ali novembra. 
390 
3 NABIRANJE SEMENA 
Seme listavcev pridobivamo na različne načine. 
Najenostavnejše je pti vrstah, pri katerih se seme pobira 
s tal. V nadaljevanju predstavljamo nekaj posebnosti 
nabiranja semena oziroma plodov nekaterih gospodar-
sko najpomembnejših drevesnih vrst 
-Dokaj uspešno je ročno nabiranje žel oda hrastov. 
Pomemben je pravi čas nabiranja, kajti pred zdravimi 
plodovi začnejo najprej odpadati prazni in črvivi plo-
dovi. Časovni interval nabiranja je odvisen od kli-
matskih razmer. temperature in vlage, kajti ob ugodni 
kombinaciji obeh začne seme hitro kaliti (predvsem 
graden). Dopustno je še zbiranje plodov s kal čki dol-
žine do 1 ern. Pri močnem napadu plodov z ličinkami 
žuželk (predvsem vrste Balaninus) dosežemo zahte-
vano kakovost s potapljanjem plodov v vodo. Najbolje 
je, da nabrane plodove takoj pose jemo v drevesni ci, saj 
je dolgotrajnejše shranjevanje problematično (opisano 
v nadaljevanju). 
- Ročno nabiranje bukovib plodov (žisa) je zamu-
dno. Zaradi trikotne oblike žir težko primemo s prsti. O 
(ne)učinkovitosti takega načina zbiranja pove podatek, 
daje zbiralec ob slabem obrodu v dveh dneh zbral le 1 
kg plodov. Zato zbiralci v sestoj ih, kjer je obrad, pred 
od padanjem žira počistijo tla pod drevesj. Ko plodovi 
odpadejo, jih pometejo, z velikimi rešeti ločijo žir 
od ostalih primesi in s potapljanjem v vodo dobijo 
čisto, polno seme (plodove). Zračno suh žir (še vedno 
okoli 30% vlage) očistimo z vetromlinom do skoraj 
1 OO-odstotne polnosti. Do pd preme se brani na tleh v 
zračnem prostoru, v največ 1 O ern visoki plasti. Potre-
bno je vsakodnevno mešanje, sicer žir hitro splesni. 
Zi tnt~. ., O ru'. R . Bele. J .. Herman Plall!nSL"k. M .. P l anm~ck . V .. MuJler. C., k.Jatglh.:r. Il. ' Pr· ksa ln rill' ~~ ' 
Najboljša je takojšf\ia setev. 
-Plodove javorja in jesena (gre za krilate oreške-
samare) nabiramo s tresenjem. Obiralci razprostrejo 
pod drevo ponjave, eden spleza na drevo in s palico 
klati po vejah. Na tleh ročno ločijo listje od plodov, 
in plodove z mrežami še dodatno očistijo. Takšni plo-
dovi so že pripravljeni za setev. Za skladiščenje jih še 
dodatno posušimo in shranjmo v PVC-vrečah. 
- S tolčenjem po vej ab nabiramo tudi plodove divje 
češnje. Še isti danj ih moramo razkoščičiti, sicer pride 
do vrenja, ki uniči kalivost. Z dvakratnim namakanjem 
v vodi odstranimo prazne in črvi ve plodove. Ker zadrži 
koščica v sebi še veliko vlage, seme sušimo v senčnem, 
zračnem prostoru najmanj 3 tedne, če ga želimo skla-
diščiti, dmgače pa gre seme takoj po namakanju v vodi 
v drevesnice. 
- Seme iglavcev (smreka, jelka, črni bor, macesen) 
je v storžih, ki jih je potrebno po trgati z vej . Obiranje na 
stoječih drevesih spada med najtežja dela v gozdarstvu. 
Pri plezanju si obiralci pomagajo s krampižarji, gasil-
skimi varnostnimi pasovi in lahkimi aluminijastimi les-
tvami, ki so sestavljive. V krošnji se obiralec z varno-
stnim pasom priveže okoli debla, z rokami trga storže 
in jih meče na tla. Njegov pomočnik pobira storže, jih 
daje v vreče in jih nosi do kamionske ceste, kjer jih 
skladišči do prevoza v sušilnica. 
Postopki dela pri zbiranju semena za Zavod za 
gozdove Slovenije (ZGS): 
Sestoj, v katerem se namerava zbirati seme, si s 
predstavnikom obiralcev ogledajo predstavniki ZGS 
in Gozdarskega inštituta Sloveruje (GIS). Če v semen-
skem sestoju n.i obroda, se lahko določi začasni semen-
ski sestoj, v katerem je obrad. Med samim zbiranjem 
vršijo kontrolo predstavniki ZGS. Po končanem zbira-
nju in dodelavi semena se pošlje vzorec semena v ana-
lizo na GIS, kjer izdajo certifikata o izvom in kakovosti 
semena. 
Nekateri problemi pri zbiranju semena: 
Največja težava je pridobivanje infonnacij o o brodu 
posamezne vrste in njihovo preverjanje. To privede 
zlasti jeseni, ko se nabira semena več vrsc, do poma-
njkanja časa oziroma usklajenosti pri izbiri sestojev. Pri 
zbiranju semena iglavcev zaenkrat kakšnega večjega 
problema še ni, razen tega, daje pri smreki in macesnu 
obrad izostal že več let. Pri ponovnem večjem o brodu 
smreke in v želji, obnoviti zalogo v hladilnici, bo zaradi 
majhnega števila obiralcev potrebno v določenih sesto-
j1h izvršiti sečnjo in na tak način priti do storžev. 
Znatno večji problemi se pojavljajo pri zbiranju 
semena listavcev. Pri vrstah, pri katerih seme pobiram o 
s tal, so glavni problemi bogata podrast, grmovni sloj 
GozdV 58 (2000) 9 
in kamnitost tal. Prablematičenje tudi dosedanji način 
gospodarjenja s semenskimi sestoji oziroma njihov 
izbor, pri katerem se upošteva predvsem videz drevesa 
in sestaja, krašnja pa je zaradi tega slabo razvita in 
proizvaja le majhne količine semena. To pride najbolj 
do izraza pri semenu, ki ga pridobivamo s tolčenjem 
po vejah. V takem sestojuje dejansko nemogoče priti 
do semena. 
Zbiranje semena z žetjavi, s polaganjem mrež pod 
drevesa, s strojnim tresenjem in pobiranje semena s 
pomočjo sesal nikov zaradi drage investicije in majhne 
količine semena, ki jo potrebujemo, zaenkrat še ne 
pride v poštev. 
4 SUŠENJE SEMENA 
Seme je živ organizem. Vsaka napaka pri dodelavi 
semena lahko vpliva na spremembe vitalnosti, kalivosti 
in dormantnosti. V sak posamezen postopek pri dode-
lavi in shranjevanju semena je potrebno raziskati v 
laboratorijskih razmerah in ga v količinsko povsem 
drugačnih razmerah razviti v praksi. Poleg razlik med 
vrstami obstajajo tudi razlike v fiziologiji semen iz 
različnih partij semena, različnih akcesij, nabranih v 
različnih semenskih objektih v različnih letih obroda 
in ob različni kakovosti obroda. Od časa in metode 
nabiranja semena, kjer velja posebna pozornost nepo-
škodovanju matičnega sestaja, čiščenja, raznih načinov 
predhodnega treti ranja semen idr. postopkov pri dode-
lavi semena omenjamo predvsem postopek sušenja. 
Sušenje je eden najbolj zahtevnih postopkov pri 
dodelavi semena. Za shranjevanje semena je pii poro-
čljiva seme čimbolj izsušiti. Stopnjo izsušitveje potre-
bno določiti za vsako vrsto posebej. Bolj posušeno 
seme se lahko shranjuje pri nižji temperaturi in dlje 
časa. 
S sušen jem je potrebno začeti takoj po č]ščenju ali 
po potrebi po odstranitvi plodne ovojnice. Sušiti je 
potrebno pri nizkih temperaturah, po možnosti med 
15 in 20°C, s pretokom zraka, ob nizki relativni zračni 
vlagi (idealno pod 10% relativne vlage (RH)) v pros-
toru, v tenkih plasteh, natančno do določenega odstotka 
vlage. Po podatkih v literaturi se npr. bukov žir pri 
dolgotrajnem shranjevan ju ( 1 O let) optimalno shranjuje 
pri 8-9-odstotni vlažnosti in pri -5 do ~10°C (SUSZKAs 
sod. 1996). Razlika 1 %vlažnosti lahko pomeni neso-
razmerno veliko spremembo v kalivosti semena po 
shranjevanju oziroma l %višja vlažnost lahko zahteva 
približno 1 oc višjo temperaturo shranjevanja. 
Razmerja med preživetjem semena, časom shra-
njevanja, temperaturo in vsebnostjo vlage v semenu 
391 
i nnll, . ,., 
kvantificira naslednja. fonnula (po HONGU in ELLISU 
1996): 
kjer je v verjetni odstotek preživetja semena pop 
dneh shranjevanja prim% vlažnosti semen in pri FC, 
K, je konstanta, odvjsna od pmtije semena, KE, Cw, 
eH in CQ pa so konstante preživetja, odvisne od vrste 
semena ali plodov. Ta enačba nakazuje, kako je preži-
vetje sušljivih ( ortodoksnih - razlaga pojma je v nada-
ljevanju članka) vrst semena v zračno suhem shranje-
vanju odvisno od pogojev okolja, v katerem je seme 
shranjeno. 
V praksi se med sušenjem lahko testira vlažnost 
semena oziroma ugotavlja, alije seme že doseglo zaže-
leno izsušenost (DM %), s tehtanjem. Potrebno je poz-
nati izhodiščno vlažnost semena (M %), ki se jo določi 
s tebianjem, sušenjem pri l03°C 17 + 1 ur in ponov-
nim tehtanjern (po protokolih ISTA 1999). Kontrola 
izsuševanja do zaželene vlažnosti temelji na naslednji 
fonnuli (po HONGU in ELUSU 1996): 
Teža semena (g) p1i zaželeni vlažnosti 
DM o;; = ( 1 OO- začetna M %) x začetna teža semena (g) 
0 (100- DM %) 
Primer: 125,3 g semena z vlažnostjo 52,1 %želimo 
posušiti na IS-odstotno vlažnost. Izračun: 
Teža semena pri IS-odstotni vlažnosti= 
= ____ 0:....:..00.::...,..---=5---'2 :..:...1 ..:_:%L._) - p 5 3 7 o 61 
(100- 15 %) x - , g = , g 
Zelo problematično je npr. sušenje želoda. Želod 
sušijo tako, da ga začasno shranijo v suhem in pokri-
tem prostoru, v katerem je omogočeno izmenjavanje 
zraka. Plast želoda ne sme biti debelejša od 15 cm. Če 
je debelejša ali če izmenjave zraka rti, p1ide do vnetja. 
Zaradi velike vlažnosti ob nabiranju želod intenzivno 
diha in pri tem se sprošča toplota. Če se ta ne odvaja 
dovolj hitro, se lahko temperatura v želodu dvigne tudi 
do 70°C (MESSER 1960), pojavi se vnetje in nato 
izguba vitalnosti želoda (SUSZKAs sod. 1996). Zaradi 
odvajanja toplote in zaradi učinkovitejšega sušenja se 
mora želod pogosto premešati. Pred trajnim shranje-
vanjem ga posušijo do vlažnosti okrog 45 %. 
Pomemben je tudi postopek ponovne rehidracije 
semen ob koncu shranjevanja, saj lahko ob nabreka-
nju (imbibiciji, to je vsrkanju vode v seme) pride do 
mehanskih poškodb semena. Zato pogosto predpisujejo 
postopek v l OO-odstotni RH, vendar ne v neposrednem 
stiku z vodo. 
Prav vsak postopek pa je potrebno razviti v labora-
toriju in ga naknadno izpopolniti za prenos v prakso 
oziroma za dodelava (in shranjevanje) velikih količin 
semena. 
5 SHRANJEVANJE SEMENA 
Shranjevanje semena je eno ključnih in najbolj pro-
bleroatičn.ib področij v semenarstvu. Seme lahko shra-
njujemo kratkoročno, od nabiranja do setve, ali pa dol-
goročno, tj. več let ali celo desetletij. Dolgoročno shra-
njevanje se uporablja zaradi zagotavljanja semena v 
letih, ko ni obroda, saj večina dreves obilno obrodi 
neredno v razmiku nekaj let. Zaradi negativnega vpliva 
človeka na naravo in klimatskih sprememb postaja vse 
bolj pomembno tudi vzpostavljaf\ie in vzdrževanje goz-
dnih genskih bank, kjer ima dolgoročno shranjevanje 
eno ključnih vlog. 
V preteklosti se je v Sloveniji shranjevale predvsem 
smrekovo seme, ki ga lahko brez problemov shranju-
jemo več desetletij (PAVLE 1995, KRAIGHER s sod. 
2000). V zadnjih letih zaradi povečevanja deleža listav-
cev v obnovi s sadnjo (GRECS 1996, 1997) potrebe 
po shranjevanju semena listavcev vse bolj naraščajo. 
Vendar je shranjeva~e semena večine listavcev proble-
matično . 
Glede na sposobnost dolgotrajnega shranjevanja 
razdelimo semena v dve skupini. V prvi skupini, z 
imenom ortodoksna semena (v razpravo predlagamo 
slovens.ki izraz sušij iva semena), so semena, katerim se 
v končni fazi dozorevanja vlažnost bistveno zmanjša 
(FINCH-SAVAGE 1 BLAKE l994). Po obiranju jih 
lahko v nadzorovanih razmerah še dodatno posušimo 
do nekaj odstotkov vlažnosti in nato shranimo p1i tem-
peraturah globoko pod 0°C. V teh razmerah sta razvoj 
patogenih gliv in biokemijska dejavnost v semenih 
skoraj popolnoma zaustavljena. Zato lahko ta semena 
ohranimo več let brez občutne izgube vitalnosti. 
V drugi skupini, z imenom rekalcitrantna semena 
(predlagamo slovenski izraz nesušljiva semena), so 
semena, katerim se med dozorevanjem vlažnost bis-
tveno ne zmanjša (ROBERTS 1973). Zato imajo 
semena po odpadu veliko vlažnost; ta znaša nad 40 %. 
V umetnih razmerah jim ne moremo dodatno zmarijšati 
vlažnosti, ne da bi se jim pri tem vitalnost občutno 
zmanjšala. Zato jih ne moremo shranjevati pri tempe· 
ra turah globoko pod 0°C, ker bi voda v semenu zmrz-
nila, kristali vode pa bi poškodovali tkivo (BERJAK 1 
GozdV 58 t2000\ ~ 
PAMMENTER 1997, McKERSIE 1 LESHEM 1994). 
Ta semena se zato shranjujejo p1i temperaturah okoli 
ooc. V teb razmerah sta razvoj patogenih gliv in bioke-
mijska dejavnost v semenu le upočasnjena. Zato lahko 
semena shranjujemo brez občutne izgube vitalnosti le 
nekaj mesecev oziroma do naslednje pomladi. 
Semena delimo tudi na donnantna (v razpravo 
predlagamo slovenski izraz počivajoča semena) in 
nedonnantna (predlagamo izraz nepočivajoča semena) 
(REGENT 1980). Nepočivajoča(nedonnantna) semena 
v ugodnih razmerah (toplota, vlažnost) takoj vzklijejo. 
Počivajoča ( donnantna) semena pa v ugodnih razmerah 
vzklijejo šele, ko je odpravljen vzrok dormantnosti 
(neprepustnost semenske lupine, nedozorelost em bri ja, 
prisotnost inhibitorjev rasti itd.). Odpravijanje dorman-
tnosti v nadzorovanih razmerah imenujemo stratifika-
cija. Ločimo hladno stratifikacij o, lci poteka pri nižjih 
temperaturah, in toplo stratifikacij o, ki poteka pri višjih 
temperaturah, obe stratifikacij) pa potekata v vlažnem 
mediju. 
Obstajajo vse možne medsebojne kombinacije 
zgoraj navedenih skupin semena (SUSZKA s sod. 
1996). Zaradi tega je razvijanje optimalnih metod shra-
njevanja semena zelo kompleksna in težavna naloga. 
Trenutno na Gozdarskem inštitutu Slovenije razi-
skujemo in razvijamo naslednje metode shranjevanja 
semena in odstranjevanja dormantnosti: 
- raziskave fi tinske kisline v povezavi z razpoložljivim 
fosforjem v tleh pri daljšem shranjevaoju želoda, 
- shranjevanje želoda pri nizkih temperaturah do 
_goe , 
- stratifikacijo žira brez medija, 
- večletno shranjevanje jelovega semena pri različnih 
temperaturah. 
6 VZGOJA SADIK GOZDNEGA DREVJA 
Vzgoja sadik gozdnega drevja je večleten proces, v 
katerem si sledijo posamezne faze vzgoje: setev, presa-
jevanje sadik, oskrba večletnih sadik, izkop in priprava 
sadik za prevzem. 
Zemljo pripravljamo za setev že s setvijo rastlin za 
zeleno gnojenje. Rastline za zeleno gnojenje tla obo-
gatijo s humusom, nekatere vrste odganjajo nematode, 
druge imajo sposobnost veza ve dušika . Oranje je prva 
groba priprava tal, ki je osnova za nadaljnjo obde-
lavo. Pred oranjem zemljo po gnoj imo z uležanim hlev-
s.ldm gnojem. Zemlji lahko dodamo tudi koncentrirana 
organska gnojila. Spomladi zemlji dodamo tudi mine-
ralna gnojila. Že v predpripravi tal občasno dodajamo 
GozdV 58 (2000) 9 
fungicidna, insekticidna in herbicidna sredstva. Preo-
rana tla zdrobimo z brananjem ali frezanjem. Na tako 
obdelani zemlji začnemo oblikovati gredice. V gredice 
z obročkastim valj em vtisnemo vrstice, v katere pose-
jemo seme. Pred setvijo poškropimo gredice z dezinfe-
kcijskim sredstvom, da dosežemo boljši uspeh setve. V 
primeru, da je zemlja suha, jo pred setvijo zal ij emo. 
Setev je lahko ročna ali strojna. Po setvi seme pokri-
j emo. Zelo pomembna je debelina pokrovnega materi-
ala. Za pokrivanje lahko uporabljamo: mešanico žago-
vine in mivke, žago vino, zemljo. Po setvi in pokriva-
nju gredice povaljamo tako, da se seme bolj prileže 
v zemljo. Takoj , ko je setev zaključena, začnemo zali-
vati. Po prvem zalivanju setve škropimo s fungicidi . 
To je potrebno vsaj še dva meseca po setvi . Fungicide 
večkrat menjamo; na ta način zajamemo širok spekter 
glivičnih bolezni. Plevel moramo sproti odstranjevati s 
setvene površine. Setev je potrebno dognojevati . 
Ozimljenje sadik je potrebno zaradi zmrzali, ki 
dviga sadike. Ozimimo predvsem manjše sadike, ki 
imajo krajši koreninslci pletež. Sadike ozimimo z žago-
vino. 
Naslednje leto, ko so sadike stare dve leti , se oprav-
ljajo naslednja opravila: 
- spomladansko dognojevanje z umetnimi gnojiti , 
- pletev sadik, vendar se izvaja redkeje, saj so sadike 
dovolj goste in zastirajo površino, 
- zalivanje sadik le po potrebi ob daljših sušnih obdob-
jih, 
- redno ščitenje sadik s fimgicidi proti glivičnirn bolez-
mm. 
Presajevanje semenk opravljamo spomladi, pri 
smreki pa v glavnem poleti. Pri presajevanju semenk 
moramo vedeti, kakšna je ciljna vzgojna oblika sadik, 
ki jih presajujemo. Od vzgojne oblike je odvisno število 
sadik na enoto površine. Te pa so lahko naslednje: 1 + 1, 
1+2, 2+2, 2+3. 1/2 ali 1+2 so simboli, ki nam povedo 
starost sadike, in sicer: 1 leto in 2 leti. To porneru, da 
je sadika rastla kot semenka 1 leto in kot presajenka 2 
leti. Skupna starost sadike je 3 leta. 
Oskrba večletnih sadik se nanaša na oskrbo vseh 
presajenih sadik in tudi na večletne podrezane sadike. 
Spomladi opravimo osnovno dognojevanje s komplek-
snimi gnojili. Preden začnejo sadike odganjati, zati-
ramo plevel s herbicidi, ki so selektivni . Opravimo 
tudi medvrstično rahljanje, s čimer zadržujemo rast 
plevela. Občasno poruvamo večje pleve le, ki ostanejo 
med sadikami v vrsticah. Sadike tudi redno ščitimo 
pred boleznimi. 
393 
Z1tnik. S .. Bns. R .. 11ele. J .. 1 kmmn P l unm.S~k M .. Plunmsek .. V Mull~: r. C .. Kr:~igh~r. H .. PrJI,s::J m ru, ~' ... 
Izkop sadik, ko so le-te primerno velike oziroma 
stare, predstavlja zaključno fazo pri vzgojj sadik. 
Večino sadik izkopljemo strojno. Sadike potem raz-
dvojimo in sotiiramo. Sadike sortiramo po velikosti 
in kakovosti. Zavržemo vse poškodovane ali dmgače 
neprimerne sadike. Sadike po potrebi obrežemo, preš-
tejemo in zvežemo v šope ter zakopljemo v zemljo. 
Sadike, lU se skladiščijo v hladilnici, pakiramo v vreče 
in jih odlagamo v hladilnici. Tako uskladiščene sadike 
pri +2° C počakajo na oddajo. 
Kakovost11a sadika pomeni sad iko, ki je po izvolU 
in vzgojni obliki primerna za posamezno rastišče, kije 
zdrava in vitalna in ki je v posebnih primerih lahko 
ludi kolonizirana s primernimi koreninskimi simbi-
onti. V preteklosti je bilo izvedeno večje število študij 
izsnšenosti sadik iglavcev ob sadnji, sadike listavcev 
pa večinoma še čakajo na prioritetni listi razvojnih 
raziskav. Večjo pozornost bi bilo potrebno posvetiti tudi 
zaščiti in ekonomičnosti zaščite sadik pred divjadjo. 
7 ZAKLJUČEK 
Obnova s sadnjo je ena ključnih faz v gospodarje-
nju z gozdom, kjer se oblikuje zasnova za stabilnost 
in kakovost odraslega gozda, zato sta semenarstvo in 
drevesničarstvo zelo pomembni področji gozdarstva. 
Čeprav je delež obnove s sadnjo v primerjavi z naravno 
obnovo majhen in bo v bodoče še manjši, pa je zaradi 
možnih izrazitih negativnih vplivov neprimerne sadnje 
(nep1imerna provenienca, neprimerna genska pestrost, 
neprimerna vitalnost ter kakovost semena in sadik ... ) 
na bodočo stabilnost in kakovost gozda zelo pomem-
bno kakovostno in strokovno delo na področju seme-
nm-stva in drevesničarstva. Zelo pomembno je tudi 
raziskovalno delo na tem področju, saj je predvsem 
znanje na področju obnove s sadnjo listavcev pomanj-
kljivo. Znanje pa je osnova za kakovostno in strokovno 
delo. 
394 
Viri 
BERJAK, P. 1 PAMMENTER, N. W., 1997. Progress in the 
Uoderstanding and Manipulation of Desiccation-Sensitive 
(Rccalci1ranl) Seeds.- V: Basic and App!ied Aspecls of Seed 
Biology-Proceedings of the Fiftb Inlemalional Workshop on 
Seeds, Reading, 1995, Dordrechl, Kluwer Academic Publis-
hers, s. 689-703. 
DENFER, D./ ZlEGLER, H., 1988. Morfologija i fiziologija.-
Udžbenik bolaoike za visoke škote, Školska knjiga Zagreb. 
595 s. 
FINCH-SAVAGE, W. E. 1 BLAKE, P. S., 1994. lndetenninate 
Development in Desiccation-sensilive Seeds ofQuercus robur 
L.- Seed Science Research, 4, s. 127-133. 
GRECS, Z., 1996. Obnova gozdov s saditvijo - korak k višji 
kakovostni ravni gozdarske operativne stroke.- Zbornik goz-
darstva in lesarstva, 51, s. 133-143. 
GRECS, Z., t997 . Sonaravna obnova s sadnjo- korak k višji 
kakovostni ravni dela z gozdovi.· Gozd V, 55, s. 164-170. 
HONG, T. D. 1 ELLIS, R. H., 1996. A Protocol to Delerm.ine 
Seed Storage Behaviour. - lPGRl Technical Bulletin No. 1 
(J.M.M. ENGELS & J. TOLL, vol. eds.) International Plant 
Genetic Resources Institute, Rome, Italy. 64 s. 
KRAIGHER, H. 1 BOŽIČ, G. 1 ŽITNIK, S., 2000. The Slove-
nian Forest Gene Bank. V: JANDL, Robert (ur.). Forests 
and Society : the Role of Research. Volume 2, Abstracls 
of Group Discussioos. Kuala Lumpur: Malaysian XX1 
IUFRO World Congress Organising Committee, 2000, str. 
44-45.McKERSIE, B. D. 1 LESHEM, Y., 1994. Stress and 
Stress Coping in Cultivated Plants.- London, Kluwer Acade-
mic Publisbers, 256 s. 
MESSER, H., 1960. Die Aufbewahrung und Pflege von Eicbeln 
und Buchteln.- Frankfurt am Main, J.D. Sauerliinder"s Verlag, 
44 s. 
PAVLE, M., 1995. Vitalnost smrekovega semena iz slovenskih 
semenskih sestojev.- GozdV, 53, s. 426-434. 
REGENT, B., 1980 .. Šumsko sjemenarstvo.- Beograd, Jugoslo-
venski poljoprivredno šumarski centar· Služba šumske pro-
izvodnje, 205 s. 
ROBERTS, E. H., 1973. Predicting the Storage Life of Seeds.-
Seed Sci. & Techno!., 1, s. 499-514 . 
ROHMEDER. E., 1972. Das Saatgut in der Forstwirtschaft.· 
Verlag Paul Parey, Hamburg uod Berlin, 273 s. 
SUSZKA, B. 1 MULLER, C. 1 BONNET-MASIMBERT, M .. 
1996. Seeds of Forest Broadleaves.- Paris, lNRA, s. 295. 
GozdV 58 (2000) 9