NADALJEVANJE IZŠT. 6/2005, STR. 33 28 UVOD V FLEKSOTISK 2 4.5 Alveole in mostički na rastrskem valju Število alveol, tj. rastrskihčašic, na površinski enoti rastrskega va- lja določa gostota rastra, naklon- ski kot piramidnih stranic pa nji- hovo prostornino in širino mo- stičkov med alveolami. Z istimštevilom alveol na povr- šinsko enoto, denimo, da jih do- loča linijatura 80 L/cm, lahko iz- delamo raster z majhno površino čašic in širokimi mostički ali ta- kega z veliko površino čašic in ozkimi mostički. Širina mostičkov pa ne določa samo prostornine alveol in koli- čine prenesene tiskarske barve, marveč tudi obstojnost rastrske- ga valja pri mehanski obrabi. V praksi moramo vedno poiskati kompromis med želeno prostor- nino alveol in sprejemljivo traj- nostjo rastrskega valja. Zaradi mehanske obrabe se sčasoma prenaša vse manj tiskarske barve. 4.6 Prenašanje tiskarske barve Pravilo, da rastrski valj z grobi- mi alveolami prenese več tiskar- ske barve kot tisti s finimi, ne ve- lja več. Pri današnjih rastrskih valjih sklepamo o učinkoviti pro- stornini alveol na podlagi prene- sene tiskarske barve, ki je vseka- kor tudi funkcija njihove geome- trijske oblike. Glede na soodvi- snost z geometrijo rastrskih čašic je možno, da lahko fini rastrski valj prenese več tiskarske barve kot grobi. Na podlagi geometrijske oblike alveol lahko izračunamo prostor- nino kvadratnega metra rastrske- ga valja v kubičnih centimetrih. Izračun temelji na površini, glo- bini in kotu piramidnih stranic. Ker ne more popolnoma upošte- vati oblike alveol, saj ta niti ni popolnoma konsistentna po vsej površini valja, in ker se iz rastr- skih čašic nikoli ne prenese vsa tiskarska barva, je taka informa- cija lahko zgolj teoretična smer- na vrednost. 4.7 Sukanje rastra in moare Rastrska struktura natisnjene reprodukcije je najmanj vidna, če je zasukana pod kotom 45 ali 135°. To v klasičnem barvnem tisku, še manj pa v fleksotisku, ni mogoče; v prvem primeru lahko pod tem kotom zasukamo samo enega izmed barvnih izvlečkov, v drugem je ta kot rezerviran za al- veole rastrskega valja. Barvnih izvlečkov ne moremo sukati pod standardnimi koti (cian 15°, ma- genta 75°, rumena 0° in črna 135°, tudi 75, 15, 0 in 45°), kar povzroča dodatne zaplete z moa- re učinki: < klasični moare nastane z na- pačnim sukanjem rastra v barv- nih izvlečkih; < moare rastrskega valja na- stane takrat, ko njegova struktu- ra preveč odstopa od kota 45 oz. 135°; < moare linijature nastane pri napačnem razmerju med linija- turo tiskovne forme (klišejev) in linijaturo rastrskega valja ali pri napačnem sukanju avtotipijskih rastrov glede na izbrani rastrski valj; < tonski moare nastane zaradi nepravilno sukanih dominan- tnih barvnih izvlečkov. Izvlečki za barve z dominantnim tonskim obsegom in/ali risbo morajo biti zasukani tako, da se v kritičnih tonskih območjih ne pojavi mo- are; < moare raztezanja je posle- dica enostranskega raztezanja ti- skovnih form (klišejev ali ovoj- nih plošč); < barvni moare nastane zara- di različnega prenašanja proce- snih tiskarskih barv pa tudi zara- Slika 17. 250-kratna povečava barvnih izvlečkov na 140-linijskem rastrskem valju za fleksotisk. Avtotipijski raster je 48-linijski, rastrske pike pa so 5-odstotne. Izvleček za cian barvo je glede na smer tiska zasukan pod kotom 7,5°, magenta pod kotom 37,5°, rumena 67,5° in črna 37,5°. Alveole rastrskega valja morajo biti zasukane pod kotom 45°. Slika 18. Različni pojavi moareja. !"#$%&’!() OGLAS 29 di njihove neusklajene kemijske sestave ali reologije; < tlačni moare povzroča pre- visok tiskovni tlak ali kemijske sestavine tiskarskih barv, zaradi katerih nabreknejo tiskovne for- me, tako da se tiskovni tlak ne- nadzorovano poveča; < strojni moare povzročajo ekscentrični rastrski ali ploščni valji – neprimerno skladiščenje; < moare zaradi obrabe po- vzroča prevelik pritisk strugala (rakla) na rastrski valj. Zato se povečajo mostički in spremeni rastrska struktura, kar vodi do nastanka moareja. 5. DOZIRANJE TISKARSKE BARVE Doziranje tiskarske barve na ti- skovno formo je mogoče na dva načina: a) z iztisnim tlakom, b) s strgalom (raklom). 5.1 Doziranje z iztisnim tlakom Doziranje z iztisnim tlakom pomeni, da se potrebna količina tiskarske barve definira z iztisom med jemalcem in rastrskim va- ljem. Pri majhnem iztisu (tlaku) se prenese veliko tiskarske barve, pri velikem pa malo. Dejavniki, ki vplivajo na želen iztis, so razmerje med alveolami Slika 20. Tiskovni člen na fleksotiskarskem stroju: tiskovni valj A, ploščni valj B, rastrski valj C, jemalec z gumijasto prevleko D, barvnik s tiskarsko barvo E, iztis oziroma tlak med jemalcem in rastrskim valjem, s katerim doziramo tiskarsko barvo, F, ti- skovni material G. Slika 19. Ena izmed mnogih možnosti za sukanje rastrske strukture pri štiri- barvnem fleksotisku. in mostički na rastrskem valju ter prostornina površinske enote ra- strskega valja, pri jemalcu barve pa: - debelina gumijeve prevleke, - trdota gumijeve prevleke, - prenosni faktor gumijeve prevleke, - obodna hitrost glede na rastrski valj, - dolžina in ukrivljenost ter ležaji jemalca barve. K navedenemu je treba dodati še reološke lastnosti tiskarske barve in tiskovno hitrost, da bi nastavili pravilni iztisni tlak med jemalcem in rastrskim valjem; slika 20. 5.2 Prenašanje tiskarske barve pri doziranju z iztisom Količina prenesene tiskarske barve je tu popolnoma odvisna od tiskovne oziroma kotne hitro- sti tiskovnih valjev. Z naraščajočo hitrostjo se zvi- šuje zastojni tlak v tiskarski barvi in učinkuje proti iztisnemu tla- ku; lahko je celo višji. Uščip med jemalcem in rastrskim valjem se nenadzorovano zmanjšuje in prepušča vse več tiskarske barve, tako da se rastrski valj nabarva bolj, kot je želeno. Ta učinek je primerljiv z akvaplaningom pri hitri vožnji avtomobila; slika 21 na strani 30. Fizikalna odvisnost zastojnega tlaka od hitrosti je opisana z ma- tematičnimi obrazci, ki pa na splošno povedo, da se pri višji hi- trosti prenese večja količina ti- skarske barve. Seveda se s tem spreminja tudi upodabljanje tonov. Primeren iztisni tlak pri dani tiskovni hi- trosti lahko torej določimo s ti- skom primerne testne forme in denzitometričnim merjenjem. 0º 7,5º 37,5º 45º 67,5º 82,5º 90º ! " # $ % & ’ NABARVANJE V FLEKSOTISKU 30 Slika 21. Prenašanje tiskarske barve na rastrski valj pri doziranju z iztisnim tlakom pri majhni in veliki tiskovni hitrosti. Za štiribarvni tisk z enakomer- nim upodabljanjem barv v vsej nakladi pa doziranje in prenaša- nje tiskarske barve zgolj z izti- snim tlakom ni primerno. Za te vrste del moramo nujno upora- biti doziranje s strgalom oz. ra- klanje na vseh tiskovnih členih; tudi na tistih za tiskanje procesne in globoko črne. Prvo uporablja- mo za tiskanje rastrskih repro- dukcij, drugo kot dodatno barvo le za tiskanje besedila, ki mora imeti zelo črne znake. Ker pa se tudi v fleksotisku vse bolj uveljavlja nadomeščanje sive komponente GCR z dominan- tno črno barvo, mora biti tudi procesna črna temu prilagojena. Vsekakor je zelo temna, zato za besedilo ni treba uporabljati do- datnih tiskovnihčlenov. Merilni trak je resnično bolje natisnjen. Črn tekst boše boljčrn,če ga bo- mo tiskali kot dodatno peto bar- vo. 5.3 Doziranje s strgalom Strganje tiskarske barve s povr- šine rastrskega valja ali raklanje ima nalogo, da se tiskovna forma ne glede na tiskovno hitrost in reologijo tiskarske barve vedno nabarva z enako količino. To je Slika 22. Prenašanje tiskarske barve na rastrski valj pri doziranju z raklanjem. želeno prav pri vseh tiskovinah, ki jih realiziramo v fleksotisku, zato je vse več sodobnih strojev opremljenih s strgali nad rastr- skimi valji; slika 22. Strgalo oziroma rakel je iz ela- stičnega jeklenega traku debeline 0,1 mm in oscilatorno strga (giba se levo in desno vzdolž osi rastr- skega valja) prebitek tiskarske barve, tako da kot v globokem ti- sku v alveolah ostane samo žele- na količina tiskarske barve. Rob rakla, ki strga površino, ima lah- ko majhne raze, mora pa biti po- polnoma raven in redno brušen. Obstajajo pa tudi tako imeno- vani planparalelni rakli, tak je denimo MDC-rakel, ki nimajo koničnega, marveč rezilo popol- noma enake debeline po vsejširi- ni. Zaradi obrabe se ne debeli, kar dolgoročno zagotavlja popol- noma enakomerno nabarvanje pa tudi brusiti ga ni treba; sliki 23A in B. Rakel lahko ob rastrski valj na- stavimo z različnim tlakom in pod različnimi koti: »pozitivno« je nastavljen v smeri vrtenja ra- strskega valja, »negativno« pa na- sproti vrtenju, kar pa vsekakor vpliva na preneseno količino ti- skarske barve. Lahko povzamemo, da raklanje rastrskega valja zagotavlja enako- merno nabarvanje ne glede na ti- skovno hitrost in reologijo (vi- skoznost) tiskarske barve. Tiskovni členi z raklom so na fleksotiskarskih strojih različno zasnovani in konstruirani; to ilu- strirajo slike 24, 25, 26 in 27. Slika 23A. Klasični rakel ima konično rezilo, ki postaja zaradi obrabe vse bolj topo. Zaradi tega se spreminja povečanje rastrskih tonov oziroma tiskarska gradacija, ki ni konstantna niti med isto naklado niti med nakladami. Slika 23B. Rakel MDC ima planparalelno rezilo, ki zaradi obrabe ne otopi. Poveča- nje rastrskih tonov oziroma tiskarska gradacija je konstantna ne le med eno nakla- do, marveč v vsej uporabni dobi rakla. 5.4 Kotna nastavitev rakla Pozitivno in negativno nastavi- tev rakla ponazarjata sliki 27 in 28. Več možnosti za nastavitev je pri pozitivnem tudi skupnem te- ku, manj pa pri negativnem ali proti teku. Pozitivne nastavitve od 45 do 65° so najbolj običajne. Minimalna hitrost Maksimalna hitrost Minimalna hitrost Maksimalna hitrost !"#$%&’$&("#)"*%+ ,-.(&/(0.*%" ’$&123&4.#+*5. !"#$%&’$&("#)"*%+ ,-.(&/(0.*%" ’$&123&4.#+*5. !"#$%&$’$()$*+" !"#"$%&’($’)"$" *%+%&’($’)"$" !"$,-&,(,#),./" 01+2’$&’(3"#"$%&’ debelina lamele delovno območje strgalna debelina širina lamele delovno območje minimalna hitrost maksimalna hitrost po 0,1 sekunde smer vrtenja takoj po raklanju !"#$!#%&’(")* *+,")+-’."(+ ."!(/&% $&#%0(/& (")* 1)023/&’(")* !"%+) 31 FLEKSOTISKARSKE PLOŠČE Slika 24. Tiskovničlen sštirimi valji ima v barvniku (koritu s tiskarsko barvo) jemalec, ki nabarva rastrski valj, ta pa po raklanju tiskovno formo na ploščnem valju. Slika 25. Tiskovničlen s tremi valji nima jemalca, pač pa se v barvniku vrti neposre- dno rastrski valj, ki po raklanju nabarva tiskovno formo na ploščnem valju. Slika 26. Tiskovničlen z raklom v obliki komore, zato komorni rakel, nima barvnika, pač pa tiskarska barva prihaja skozenj kot skozišobo in se pod pritiskom vbrizga v alveole. Slika 27. Pozitivna nastavitev rakla: strmi kot A, normalni kot B, C, položni kot D. Slika 28. Negativna nastavitev rakla. 5.5 Površinska ukrivljenost jemalca Gumijasta prevleka jemalca v barvniku mora biti površinsko ukrivljena navzven, to je izboče- na ali bombirana. Pri nizkem iz- tisnem tlaku se rastrskega valja dotika samo v sredini (slika 29A) in ga samo tam tudi nabarva. Ko ga povečamo, se površina valja poravna in enakomerno pritisne ob rastrski valj, ki ga tudi enako- merno nabarva. Tudi iztisni tlak je enakomeren in omogoča učin- kovito doziranje tiskarske barve; slika 29B. Če pa je jemalec na sredini vbo- čen, celo pri povečanem tlaku nabarva rastrski valj samo na koncih, v sredini pa ne. Precizno doziranje tiskarske barve je ne- mogoče, pretirano povečanje iz- tisnega tlaka pa povzroči, da se ukrivi celo os jemalca; slika 29C. Slika 29A. Slika 29B. Slika 29C. 6. IZDELAVA TISKOVNE FORME 6.1 Fotopolimerne tiskovne forme Večina nekovinskih tiskovnih form za knjigotisk in fleksotisk so danes fotopolimerne tiskovne forme. V zgodovino grafične tehnologije so prišle okrog leta 1970. Hkrati je bil izveden po- skus, da bi se uporabljali tudi ka- kšni drugi materiali, vendar pa so se vse do danesše vedno ohranile tiste, ki se jih pridobi s fotopoli- merizacijo. V dostavnem stanju je plošča sestavljena iz fotoobčutljivega monomera. Pod vplivom svetlo- be določene valovne dolžine, ki na ploščo padačez negativ, pride do fotopolimerizacije. Pri tem topljiv monomer prehaja v neto- pljiv polimer. Osvetljena mesta !"#$%&’()*"+ ,*-.,-/’()*"+ 0*,)&’/ .’-/#)&’()*"+ ,*/1" !"#$%&’()*"+ ,*-.,-/’()*"+ /#0#,&’(,*/1" .’-/#)&’ )*"+ !"#$!#%&’(")* + , - . /01 201 301 451 !"#$!#%&’(")* +,-’.’/,- FOTOPOLIMERNE TISKARSKE PLOŠČE 32 Slika 30. Izdelave tiskovne forme s postopkom Nyloflex. postanejo tiskovni elementi, ne- osvetljeni monomer pa se raztopi s prostih površin. Fotopolimerne plošče se upora- bljajo za izdelavo klišejev za ne- posredni in posredni knjigotisk, danes večinoma za fleksotisk na- mesto zastarelih gumijastih kliše- jev. V ta namen se izdelujejo ne- posredno, z analognim ali digi- talnim kopiranjem kot tako ime- novane originalne tiskovne for- me, medtem ko so gumijasti kli- šeji duplikati predhodno izdela- nih cinkovih klišejev. Fotopolimerni materiali so v ti- sku bolj vzdržljivi kot kovinski, zato lahko z njimi natisnemo znatno višje naklade. 6.2 Vrste fotopolimernih plošč Zanje je značilno, da ima foto- polimerni sloj debelino reliefa, ki je potreben za izdelavo klišeja, in sicer: < na podlagi iz aluminijaste plošče, za ravne tiskovne forme, < na podlagi iz tanke jeklene plošče ali plastične folije za ovoj- ne tiskovne forme in < brez podlage, za ravne in ovojne tiskovne forme. Fotopolimerne plošče lahko razdelimo tudi glede na agrega- tno stanje, pri dobavi. Čvrste fo- topolimerne plošče imajo sloj, ki je zmes tekočega fotomonomera in inertnega polimera, a cela zmes je topljiva. Večina fotopoli- mernih plošč pripada temu tipu. Dobavljajo v oslojenem stanju in večino takoj pripravljene za ko- piranje. Tržno najbolj znane fotopoli- merne plošče za izdelavo klišejev so NAYLOPRINT (proizvajalec BASF), DYCRIL (proizvajalec DuPont), LETTERFLEX (proi- zvajalec W. R. Grace) in APR (Japonska). Posebej za fleksotisk pa so na- menjene CYREL (Du Pont), NAYLOFLEX (BASF, Nemčija) in APR-FLEX (Japonska). Za raztapljanje oziroma razvija- nje neosvetljenih prostih površin se uporabljajo različna topila, odvisno od vrste fotoobčutljive- ga sloja. 6.3 Analogno kopiranje Kopiranje na fotopolimerne materiale se nekoliko razlikuje od običajnega postopka kopira- nja v kemigrafiji. Glavna razloga za to sta drugačna spektralna ob- čutljivost fotopolimernih slojev (UV-območje) in gladkost foto- polimerne plošče. Osvetljevanje Negativi so enotonski. Počrni- tev neprozornih mest mora biti večja kot 3 D, na prozornih ob- močjih pa manjša kot 0,05 D. Negativ mora biti na oslojeni strani matiran, da lahko vakuum v kopirnem okvirju izsesa ves zrak in zagotovi neoporečen kontakt med kopirno predlogo in kopirnim slojem. Pri kopira- nju so geometrijske spremembe velikosti tiskovnih elementov neznatne. Spektralna občutljivost fotopo- limernih slojev je v področju va- lovnih dolžin, krajših kot 365 nm, zato se uporabljajo izvori svetlobe, ki emitirajo pretežno v ultravioletnem območju. Obi- čajno so to fluorescentne cevi, ki morajo biti pri kopiranju name- ščene dovolj blizu materiala, ka- terega kopiramo, ker morajo po- ševni žarki formirati profil izbo- čenih tiskovnih elementov (slika 30). V primerjavi z ostrimi robovi tiskovnih elementov, ki jih dobi- mo pri kovinskih tiskovnih for- mah, so robovi na fotopolimer- nih ploščah rahlo zaobljeni (slika 31). Glede na to, da steklo ne pre- pušča UV-žarkov, so kopirni okvirji modificirani in se name- sto s stekleno ploščo negativ pre- krije s plastično folijo, ki je mati- rana (hrapava) zaradi boljše vzpostavitve vakuuma. Za ravne tiskovne forme se fo- topolimerne plošče osvetljujejo v ravnem stanju, za ovojne plošče pa potrebujemo posebne kopir- ne naprave, pri katerih se plošča osvetljuje ovita okoli valja. Tako se izognemo geometrijskim de- formacijam zaradi ovijanja ti- skovne forme okoli ploščnega va- lja v tiskarskem stroju. Razvijanje Neosvetljeni deli fotomonome- ra se raztopijo s prostih površin zelo specifično glede na vrsto po- stopka. To so alkohol ali kakšno drugo organsko topilo, voda in vodne raztopine. Pri raztapljanju Slika 31. Profil tiskovnih elementov na kovinski (levo) in fotopolimerni tiskovni formi (desno). se kot dodatna pomoč uporablja- jo curki, ki brizgajo na ploščo ali s ščetke. Ko je raztapljanje kon- čano, se tiskovna formaše enkrat izpere s topilom in osuši. Dodatna obdelava Po raztapljanju monomera s prostih površin fotopolimerizi- ran relief ostaja razmeroma me- hak z vsebnostjo topila, zato ti- skovne forme ni priporočljivo ta- koj uporabiti v tisku. Običajno se še enkrat osvetli, da bi prišlo do popolne fotopolimerizacija morebitiše nepolimeziranih mo- lekul. Končno se kliše osuši pri povišani temperaturi. 6.4 Digitalno kopiranje Z razvojem grafične tehnologi- je so številni in raznovrstni pro- cesi priprave tiskovin dosegli ne- kakšen vrhunec z integriranjem slik in besedila. Kopirna predlo- ga ni več v materialni obliki, temveč je shranjena v spominu računalnika in se v izhodni enoti 33 DIGITALNO KOPIRANJE V FLEKSOTISKU izoblikuje kot dokončna tiskov- na forma. Takšni integrirani po- stopki priprave zahtevajo visoko- razvito tehnologijo in materiale ter se tudi v fleksotisku imenuje- jo digitalno kopiranje CTP (Computer To Plate ­ z raču- nalnika na ploščo). Tehnologija CTP za fleksotisk se razvija v tri smeri: Slika 32. Digitalno kopiranje ablativne fleksotiskarske plošče: upodabljanje kopirne predloge 1, hrbtna osvetlitev UV 2, glavna osvetlitev UV 3, klasično procesiranje 4A, hitro procesiranje 4B. NADALJEVANJE VŠTEVILKI 2/2006 • lasersko osvetljevanje prilago- jenih fotomaterialov, • lasersko osvetljevanje poseb- nih fotopolimernih slojev na alu- minijasti podlagi, • lasersko graviranje tiskovnih plošč ali cevi. Prva tehnologija je hibridna, zasnovana na fotografskem po- stopku, in se glede na to upora- bljajo iste naprave za osvetljeva- nje in obdelavo filmov ter analo- gno kopiranje tiskovnih plošč. Pri drugi v posebnem »digital- nem« kopirnem sloju (najpogo- steje fotopolimer) z laserskim osvetljevanjem nastanejo take spremembe, ki kot rezultat daje- jo trajne ter stabilne tiskovne in Slika 33. Naprave za digitalno kopiranje brezšivnih tiskarskih valjev za fleksotisk v podjetju Repro Busek na Dunaju. proste površine. Tako izdelane tiskovne forme imajo visoko lo- čljivost, ravne in ne zaobljenih robov tiskovnih elementov ter visoko trajnost, ki omoča tiska- nje visokih naklad. Pri tretji tehnologiji gre za ne- posredno lasersko graviranje ti- skovnih plošč ali cevi (printing sleeves) brez dodatnega procesi- ranja oziroma kemične obdelave. Digitalne fleksoplošče so zgra- jene podobno kot konvencional- ne (osnova je fotopolimer), ven- dar je na površini poseben pre- maz, tako imenovana laserska ablativna maska LAMS (Laser Ablative Mask). V njej zelo mo- čan laserski žarek upodobi ti- skovne elemente, tako da v sloju nastane nekakšna kopirna pre- dloga. Sledi osvetlevanje z UV- žarki, najprej s spodnje, natoše z zgornje strani, potem pa klasično ali pospešeno procesiranje; slika 32. Za neposredno lasersko gravi- ranje potrebujemo tudi v ta na- men prilagojene fleksoplošče na podlagi polimerov; take plošče oziroma cevi so na primer nylo- flex LD (BASF). Ni jih treba niti procesirati niti sušiti, po gravira- nju so takoj primerne za tisk; sli- ka 33. Leopold SCHEICHER Inštitut za celulozo in papir Ljubljana 7. FLEKSO TISKARSKI STROJI Pri izgradnji flekso tiskarskih strojih obstajajo trije glavni kon- cepti izgradnje: - Flekso tiskarski stroji z več ti- skovnimi agregati v enem stolpu - Flekso tiskarski stroji z tiskov- nimi agregati v horizontalni liniji - Flekso tiskarski stroji central- nim tiskovnim bobnom 7.1 Flekso tiskarski stroji z več tiskovnimi agregati v enem stolpu Ti stroji so poimenovani tudi kot multi flekso rotacijski stroji z 4 ali 6 tiskovnimi agregati, ki so nameščeni vertikalno na jekle- nem nosilcu (slika 42). Slika 36: Shematski prikaz 6 barvnega flekso rotacijskega stro- ja »Colorado« v stolpu Ta tip flekso rotacije je prime- ren za tisk na trdne tiskovne sub- strate, ki imajo majhno elastič- nost in raztezanje. Točnost skladja (paser) zavisi od števila zobnikov v vsakem tiskovnem členu in znaša med 0,3 in 0,5 mm, odvisno tudi od tiskovneši- rine –širine zvitka materiala. Po- gost vzrok za netočno skladje je tudi hitrost tiska, npr. pri ročni menjavi zvitka. Ta tip stroja so v preteklosti po- gosto nabavljali in ga zato danes lahko vsepovsod srečamo v upo- rabi. 7.2 Flekso tiskarski stroji z ti- skovnimi agregati v horizon- talni liniji Ti flekso tiskarski stroji so za- novani kot flekso rotacije, kjer vsak tiskovničlen stoji kot samo- stojna enota v isti ravnini. Vsak posamezen tiskovni člen je kom- pletno opremljen z tiskovnim valjem in sistemom za sušenje in hlajenje. Tiskovničlen so monti- rani v zaporedju eden za drugim, pač glede na število tiskovnih členov (slika 44). Slika prikazuje le insert treh tiskovnih členov. Skladje (paser) je podoben kot pri izvedbi v stolpu (ca. 0,3 do 0,5 mm) in je tako primeren za tisk na stabilne materiale, kot so npr. Alu- folije in druge različne folije. Flekso stroji te vrste so po- gosto dobro opremljeni z elek- tronskim krmiljenjem, podobno kot sodobne rotacije za globoki tisk. Slika 37: Flekso rotacija z ti- skovnimi agregati v horizontalni liniji 7.3 Flekso tiskarski stroji centralnim tiskovnim bobnom Flekso rotacija Gramex (DRUPA 2004) Flekso tiskarski stroji central- nim tiskovnim bobnom, imeno- vani tudi »Mono – cilinder« ali pa »Centralni – cilinder« pred- stavljajo najnovejši tip flekso ti- skarskih strojev oziroma rotacij. Centralni tiskovni bobenj ima premer 1,5 m z rotacijsko na- tančnostjo do 0,005 mm. Poseb- ni vodni sistem hlajenja vzdržuje temperaturo na površini bobnja konstantno v tolerančnem ob- močju +/-50 C, tako, da je toč- nost skladja (paser) dosežena med 0.10 in 0,15 mm. Tiskovni material (papir, ume- tne folije in kovinske folije) ležijo trdno in ravno skoraj 95% na obsegu centralnega tiskovnega bobnja, tako da skoraj ni možno- sti, da bi se material raztezal med tiskom. Bobenj je iz tega razloga opremljen z centralnim zobni- kom, ker pride s posameznim ploščnim valjem (valj s tiskovno formo) direktno in prosto v stik. Taka konstrukcija torej omogo- ča zelo veliko natančnost, v pri- merjavi s tiskarskimi stroji, ki imajo številne individualne zob- nike in individualne tiskovne va- lje. Preciznost tega tipa stroja je bil vzrok zaštevilne odlične tiskovne rezultate in dvig razvoja v flekso tisku. V principu je možno, na vseh tipih oz. vrstah flekso strojev ti- skati rastre. Vendar je pri tem očitno, da prihaja do vidnih ra- zlik v kvaliteti, na katere ne vpli- vajo menjava tiskovnih form, ra- strskih valjev ali tiskarske barve. Če hočemo tiskati rastrske repro- dukcije z veliko natančnostjo, vi- soke kvalitete, kjer je skladje barv zagotovljeno skozi natančnostjo stroja, potem bomo uporabili flekso tiskarski stroj s centralnim tiskovnim bobnom. Slika 38: Shematični prikaz fle- kso rotacije Gramex z centralnim tiskovnim bobnom Legenda: 1 = Jekleni vertikalni nosilec na katerem je nameščen centralni ti- skovni boben. Debeline stene nosilca znašajo 80 mm, da s tem preprečuje tresljaje. 2 = Centralni tiskovni boben (premer 1200, 8 mm) 3 = Maksimalno mehansko tr- dna prevleka centalnega tiskov- nega bobna. Prevleka je iz kro- ma, debeline 50 mikronov in tr- dote 600 HRC (po Rockwell tr- dotni skali) 4 (ni na sliki) = Sistem za hitro izključitev barvne postaje 5 = Avtomatski sistem za zapi- ranje dotoka barve (pnevmatski avtomatski sistem izključi barvni sistem v verikalni in horizontalni smeri) 6 (ni na sliki) = Sistem za elek- tronsko rotacijo v sinhronizaciji z glavnim tiskovnim členom 7 = Sistem za uravnavanje na- petosti zvitka (odvijanje/navija- nje) 8 = Pnevmatski in električni si- stem za zapiranje dotoka barve, kontrolo tiskovnega tlaka, vode- nje valjev itd. 9 (ni na sliki) = Sistem za vlaga- nje zvitkov 10 (ni na sliki) = Nova genera- cija pogonskega servo motorja z elektronskim kontrolnim siste- mom 11 = Glavna kontrolna plošča s barvnim monitorjem na prstni dotik (touch screen) (ni na sliki) = Digitalni kon- trolni sistem, shranjen v električ- ni omarici 13 = Barvni agregat 14 = Sistem za menjavo tiskov- nih form (plošč) in anilox valjev 15 = Sistem za uravnavanje stranskega in objemnega registra 16 = Dvojno držalo za navija- nje. Uporablja se ga lahko za na- vijanje potiskanega materiala ali za obrezovanje s krožnimi noži. Vsak agregat je samostojna eno- ta. Pnevmatična sklopka zagota- vlja enakomernost navijanja. 17 = Sistem za video nadzor 18 = Naprava za rezanje zvitka na poljubno širino 19 = Odstranjevalec statične elektrine z zvitka 20 = Vodila za potek traku z zvitka 21 = Keramični anilox valj 22 = Sistem z strgalom (»doctor blade« ) v koritu 23 = Sušilni sistem zagotavlja učinkovit sistem sušenja tiskar- ske barve 24 = Dvojni nosilec zvitkov – odvijanje • 25 = Električno dvigalo za vstavljanje zvitkov ti- skovnega materiala, tiskovnih plošče ali anilox valjev • 26 = Sistem za vo- denje centralnega tiskovnega bobna in kontrolo hlajenja valjev Optimalne vrednosti za 6 barv- ni rastrski flekso tisk Tiskovni člen123456YYKM- CKTiskarska barvaYellow Polna površinaYellowBlack pisavamagentacyanBlack kontrastRastrski valjRaster L/cm8014080140140140vr- tljaji454545454545z strgalomxxxxxxObarvanje (cm3/m2)22,418,322,418,31- 8,318,3Sukanje rastra/82,5/67,57,537,5 8. TISKARSKE BARVE ZA FLEXO TISK Tiskarske barve za flekso tisk, pa tudi za bakro tisk, so identič- ne, saj je tehnologija tiska po- dobna. Tiskovni proces je zelo specifičen in zahteva določeno pripravo, še zlasti glede lastnosti in odpornosti tiskovnega materi- ala. Ker obstajajo različne zahte- ve, uporabljamo tudi različne fle- kso tiskarske barve, kar zavisi predvsem od lastnosti tiskovnega materiala. Običajno proizvajalci flekso ti- skarskih barv ponudijo na tržišče visoko koncentrirane flekso bar- ve, ne glede na to ali so pigmen- tne na vodni osnovi ali na osnovi topil. Uporabnik (tiskar) si mora potem sam razredčiti tiskarsko barvo, pač glede na vrsto in la- stnost tiskovnega materiala in uporabnost izdelka. Splošni re- cept sicer poda proizvajalec ti- skarske barve, vendar pa s tem ni rečeno, da bo taka koncentracija tudi bila ustrezna. Priporoča se izdelava posku- snega odtisa ! Izbor flekso tiskarske barve pa zavisi tudi od vrste tiskovnih form (fotopolimerne, gumijaste, computer to plate). Te specifične zahteve tiskovnih form določajo tudi izbor ustrezne tiskarske bar- ve, saj lahko vsebuje tiskarska barva topilo, ki pri stiku ne ustre- za fotopolimerni plošči. 8.1 Vrste in sestava flekso ti- skarskih barv • Flekso tiskarske barve – pigmentirane, termosta- bilne tiskarske barve na bazi umetnih smol in topil se upora- bljajo za tisk na obdelane polieti- lenske (PE) in polipropilenske (PP) folije, celofan (MX. MS), lakirane ali nelakirane PETP, poliestre, lakirane Alu –folije, papirje in kartonne. Zaradi nizke vsebnosti estrov, so primerne za tisk s fotopolimernimi ploščami. Odtisi so obstojni na temperturi do 180 0C. • Flekso tiskarske barve na vodni osnovi se upora- bljajo za tisk na papir in karton. Flekso barve na vodni osnovi za specialne namene pa so primerne tudi za tisk na polivinil klorid (PVC), premazane papirje, laki- rano Alu folijo in obdelan PE. • UV flekso tiskarske barve – posebej namenjene za specialne namene, razne ovojni- ne in neprehrambeno embalažo. Splošna sestava flekso in ba- kro tiskarskih barv: - veziva: 15 – 20 % - barvila in pigmenti: 10 – 15 % - topila: 60 – 70 % - dodatki: 1 – 5 % a) Veziva Veziva so izdelana iz sintetičnih smol, ki na odtisu tvorijo barvni film, ki je brez vonja in okusa. Veziva imajo dvojno pomembno nalogo v tiskarski barvi. Prva je ta, da omogočajo proces barvnih agentov na tiskarskem stroju – transmisija barvnih agentov na substrat in fiksiranje. Druga na- loga je, da veziva v kombinaciji z aditivi določajo lastnosti sušenja filma tiskarske barve, kot je ad- hezija na spesifične substrate, od- pornost na tesnenje, zatesnje- nost, sijaj, sposobnost laminira- nja itd. • Veziva kot polimeri – dolge verižne molekule z viso- ko molekularno maso. Obstajajo dva tipa polimerov: popolnoma sintetični polimeri in polsintetič- ni polimeri. Popolnoma sintetič- ni polimeri bazirajo na osnovi mineralnih olj. Medtem ko so polsintetični polimeri kemijsko modificirani naravni produkti. • Celuloza pripada skupini sekundarnih rastlinskih surovin in jo pridobivamo iz lesa in bombaža (bombažna vlakna). Za vezivo uporabljajo pri proi- zvodnji tiskarskih barv kemijsko modificirano celulozo – nitro de- rivate, etre in estre., Splošno zna- no in preizkušeno vezivo,ki se največ uporablja, je nitrocelulo- za, pa tudi derivata celuloze ace- tobutirat in etilceluloza . • Kakovost nitrocelu- loze se razlikuje glede na njeno molekulsko maso in stopnjo ni- trifikacije. Celuloza z več nitro skupiami se uporablja za eksplo- zive (guncotton). Nitroceluloza z manjšo vsebnostjo nitro skupin se uporablja za izdelavo tiskar- skih barv in lakov. Še posebno nevarna je suha nitroceluloza. To je vzrok zakaj je nitroceluloza na voljo na tržišču le ovlažena z 50% etanola. Tako jo imenujejo dezenfekcijski agents – kot sred- stvo za plasticiranje - pri formu- laciji barve odvzamejo eksploziv- nost nitroceluloze, ker se tako bolje tiska kot z nitrocelulozno osnovo in barva je absolutno ne- škodljiva. Nitroceluloza ima pri- merno nizko ceno in je namenje- na tehničnim zahtevam, kot ve- zivno sredstvo. • Poliamidne smole so prav tako modificirani narav- ni polimeri. Poliamidne smole pridobivajo s polimerizacijo dvo- baznih maščobnih kislin z diami- ni. Glede na različno toplnostra- zlikujemo različne tipe: topne v alkoholu in tiste, ki se topijo v zmesi whitešpirit/etanolom. Po- liamidne smole so termoplastič- ne in se pogosto uporabljajo v prejšni formulaciji fleksografskih tiskarskih barv z PE zaradi do- brih adhezijskih lastnosti. Zaradi tempersaturne neobstojnosti so jih zamenjala nitrocelulozna bar- vila, ki popolnoma temelji na ba- zi etanola. Tiskarska barva, ki bazira na osnovi poliamidne smole, se tež- ko laminira glede na primerne la- stnosti veziva. Ti izbrani polia- midi za formulacijo sproščanje lakov so primerni za izdelavo hladno pečatene embalaže.Poli- vinilne smole imajo veziva zčisto sintetično osnovo in tako se lah- ko porazdelijo v različne skupi- ne: Polivinil kloridni (PVC) po- limeri, polivinil butiral smole (PVB) in akrilne smole. b) Barvila in pigmenti Danes se uporabljajo anorgan- ski in organski pigmenti, kovin- ski in anorganski beli pigmenti in včasih tudi topljiva barvila, kot vir osnovnih pigmentov, ki se uporabljajo kot barvilna sred- stva za flekso tiskarske barve. Or- ganski pigmenti so spojine, ki ne vsebujejo težkih kovin in po var- nostnih podatkih proizvajalcev niso klasificirani kot zdravjuško- dljive snovi. Slednje velja tudi za anorganske bele in kovinske pi- gmente.Glede na predpise stan- darda DIN 95944 so pigmenti definirani kot netopljivi, anor- ganski ali organski, obarvani ali ne obarvani dodatki tiskarskim barvam. Za fleksografski tisk se danes uporabljajo anorganski ali or- ganski pigmenti. Kot neobarvani barvni pigmenti za izdelafo fle- kso tiskarskih barv bazirajo na osnovi anorganskega titanovega dioksida v uporabi kot beli pi- gment in ogljikov pigment (saje) kot črni pigment. Razen tega se anorganski pigmenti le malo uporabljajo kjerkoli. Zato se da- nes barvni pigmenti uporabljajo v flekso tiskarski barvi le kot or- ganski pigmenti. Za dosego posebno čistega in jasnega prehoda v območju od magente do vijolet barve, se upo- rabljajo večinoma fanal pigmen- ti. Odpornost teh fanal pigmen- tov leži med enako trdnim pi- gmentom in topnimi kovinskimi kompleksnimi barvili. V rdečem območju se pogosto uporabljajo razne solem podob- ne organske spojine, ker imajo zelo visoko odpornost na maščo- be, medtem ko je odpornost na kisline in alkalije omejena. V območju rumenega in oran- žnega področja se največ upora- bljajo dušikovi azo in diazo pi- gmenti. V modrem in zelenem podro- čju se za izdelavo uporabljajo pi- gmenti bakrovega ftalocianina, ki dajejo zadovoljivo odpornost tiskarski barvi, da je primerna za univerzalno uporabo. Poleg teh navedenih vrst (ti- pov) pigmentov, obstajajo še drugi pigmenti za praktično vse barvna območja ki razpolagajo z bistveno večjo odpornostjo. Če potrebujemo dokaz za vsak po- samezni primer, pri katerem se zahteva odpornost, lahko govori- mo z dobrim občutkom za em- balažo in pogoji embaliranja.Tr- dni pigmenti so cenovno mnogo dražji od ne trdnih pigmentov, trdni pigmenti se uporabljajo sa- mo v tehnično zelo nujni potre- bi. Kovinski pigmenti (metal pi- gments) Poleg prej omenjenih pigmen- tov, se največ metalnih pigmen- tov uporablja prav pri izdelavi flekso tiskarskih barv. Normalno se oba pigmenta, tako aluminije- vi pigment kot bronasti prah, uporabljata pod imenom »bron- ca«, ki aktualno še obstaja, ven- dar ime zavaja ker prašek ne vse- buje brona, ki ga pridobivamo iz bakra in kositra, pač pa iz mede- nine, ki je zmes bakra in cinka. zlitine bakra in cinka ustvarjajo različne zlate nianse, ki definirajo rdečkaste zlate nianse, ki vsebu- jejo 90% bakra in 10 % cinka in ga imenujemo »svetlo zlato«. Zlate nianse, ki imajo sijoč svetlo zlat odtenek sestavljajo 85% ba- kra in 15% cinka in ima zelen- kast barvni odtenek, ko »resnič- no« zlato pa dobimo pigment z mešanico 70% bakra in 30% cinka. Zaradi velike odpornosti, kate- ra se zahteva od barve na podro- čju tiskanja embalaže, se zlatih barv ne uporablja pogosto. V ta- kih primerih se bolj uporablja aluminijasta bronca. Z takimi »broncami« ali zlatimi barvnimi imitacijami nikoli ne moremo v celoti opisati njihove lastnosti. Pigmenti z barvnim učinkom (pearlescent pigments) Druga skupina pigmentov, ki se uporabljajo na področju izde- lave barv za flekso tisk so tim. »biserni« pigmenti z barvnim učinkom. Ti pigmenti se izdelu- jejo z brušenjem svetlikajoče se sljude in posledično njenih posa- meznih plasti. mineralni pi- gmenti predstavljajo samo del skupine anorganskih pigmentov. Pigmenti z barvnim učinkom (pearlescent pigments) so na vo- ljo v različnih barvnih odtenkih in zaradi upada lastnosti, se proi- zvajajo veliko hitreje kot neko- vinske zlate imitacije barv. Fle- kso barve s pigmenti z barvnim učinkom niso primerne za upo- rabo tam, kjer se na flekso strojih uporablja strugalo »Doctor bla- de«. Pigmenti z barvnim učin- kom imajo tendenco močnega usedanja v nizko viskoznih siste- mih. Fluorescentni pigmenti in barvila (Fluorescent pigments and dyes) Fluorescentni pigmenti in bar- vila so barvnimi pigmenti, ki imajo to lastnost, da se pri svetlo- bi svetlikajo – fluorescirajo. Flu- orescenca je emisija svetlobe. Pri obsevanju takih pigmentov ali barvil s svetlobo nižjih valovnih dolžin (UV sevanje) se sprošča vidna svetloba . Normalno se vpadla svetloba delno absorbira skozi barvilo in samo proporcial- no reflektira. Učinek svetlobe je 50%. Glede na opisan efekt transmi- sije UV vpadle svetlobe se soraz- merno učinek svetlobe delno po- veča skoraj na 100%.Če tiskamo podnevi tega učinka ne vidimo. Vidimo ga le pod sevanjem UV svetlobe. c) Topila Flekso in bakro tiskarske barve se sušijo izključno z izhlapeva- njem topil, zato je vrsta in količi- na emitiranih topil zelo po- membna. Vse strožji zakoni o varstvu okolja in onesnaževanju zraka z lahko hlapnimi organski- mi komponentami (VOC) ter dejstvo da te barve vsebujejo do 70% topil, je pomembno, da se pri izboru topil uporabljajo le ti- sta, ki so okolju čim bolj prija- zna. Predvsem se je potrebno izo- gibati naftnim derivatom, aro- matskim spojinam in nižjim gli- kolnim etrom in ketonom. Ksi- len in toluen, ki sta eksplozijsko nevarna so zamenjali z alkoholi in estri. Najbolj strupen etilen glikol, za katerega v zadnjem ča- su ugotavljajo, da povzroča krv- ne okvare pa so že zamenjali s propilen glikolom. d) Dodatki (additivi) Dodatki so sredstva za izboljša- nje tiskovnosti in temperaturne, mehanske in kemične obstojno- sti barvnega filma. Izbirati mora- mo sredstva, ki so dovoljena kot sestavne komponente v barvah za tisk prehrambene embala- že.Dodatki so dodani tiskarski barvi zato, da modificirajo dolo- čeno lastnost veziva, da prenese želeno lastnost na barvni film. Obstajajo naslednji dodatki: e) mehčalci Mehčalci imajo različne funk- cije v formulaciji tiskarske barve. Vračajo barvnemu filmu fleksi- bilnost, katera se kaže na poveča- nju mehanskih odpornosti, kot je npr. odpornost na gubanje. Skozi proces sušenja se film po- sušene tiskarske barve plastificira glede na formacijo na filmu bar- ve in zapolni ter zmanjša retenci- jo topila pri stiskanju topila iz fil- ma barve. Tiskarske barve ki so zasnovane na nitrocelulozni osnovi ti plastifikatorji služijo kot zmanjševalni dejavnik. Osnovo v tej sestavi, plastifika- torji razdelijo na dve skupini: • monomerni plasti- fikatorji (npr. ester ftalne kisline (phtalic acid ester), ester adipin- ske kislin (adipic acid ester), ester lojne kisline (sebacic acid ester) in • polimerni plastifi- katorji (npr. poliesterska smola, poliuretanska smola). f) Adhezijska sredstva - do- datki za lepljivost barve V glavnem polarne skupine na obeh straneh površine filma in formulacija tiskarske barve je od- govorna za usidranje tiskarske barve v substrat. Adhezija (le- pljivost) barve je lahko posledica dipol-dipol interakcija med po- larnimi skupinami in druga mo- žnost je kemična reakcijamed adhezijskim sredstvom v barvi z reaktivnimi skupinami na povr- šini filma. To pojasnuje zakaj se tiskarska barva ne vsidra na nepolarnih ne- obdelanih filmskih materialih. S »corona« ali plamenskim postop- kom se formirajo na površini fil- ma kemijsko reaktivne skupine , kateri je sposoben za usidranje ti- skarske barve v substrat. Kemijske reakcije vplivajo na čas rekacije usidranja in poveču- jejo adhezijo tiskarske barve kar lahko opazimo po tisku vse do fi- nalne adhezije, ki je dosežena po določenem času. g) Voski Napredek v tehnologiji pri pro- izvodnji embalaže v zadnjih letih je prisilil proizvajalce tiskarskih barv (še posebno proizvajalce barv za flekso tisk), da razvijejo dovolj odporne tiskarske barve, katere lahko zadovoljijo vsem negativnim zunanjim dejavni- kom v času uporabe. Iz tega razloga je nastal trend k izboljšanju odpornosti flekso barv na drgnenje in drsenje. Te lastnosti pa se lahko izboljšajo prav z dodatki voskov. Voski so neprosojne ali svetlo prepustne organske termopla- stične spojine, ki odbijajo vodo. Večina voskov ima tališče med 50 – 100 0C, vendar pa njihovo tališče ni nikoli ostro omejeno. Mnogi so zmesi in v tem slučaju se vosek tali znotraj določenega temperaturnega območja. Skupne lastnosti voskov - na 20 0C formirajo neko tr- dnost, katera konsistenca gre od stanja gnetenja do stanja krhko- sti - imajo makro kristalično ali mikro kristalično strokturo, a izgled se menja od prepustnosti na svetlobo do neprosojnega vi- deza, vendar brez sijaja - topijo se na temperaturi nad 40 0C brez razpada - imajo relativno nizko visko- znost na temperaturah nad nji- hovo točko tališča - njihova konsistenca in to- pnost zelo močno zavisijo od temperature Ne glede na njihove reološke lastnosti voski funkcionirajo na površini posušenega laka ali si- stema tiskarske barve. Obstajata dve teorije kako voski delujejo: a) Teorija nezdružljivosti (The incompability theory) Zaradi nezdružljivosti z zuna- njo fazo so delci voska prisiljeni, da migrirajo na površino in tvo- rijo zelo tanek sloj na površini fil- ma barve. Ta voščeni sloj je zelo drseč in na ta način so mehanske poškodbe reducirane na mini- mum. b) Teorija kotaljenja delcev (The ball-bearing theory) Delci voska so v premeru večji od debeline osušenega filma bar- ve in zato gledajo iznad površine sloja barve. S tem delujejo kot mazilo in na ta način izboljšajo odpornost površine na drgnenje. Delitev voskov: - naravni voski (rastlinskega in živalskega izvora) - petrolejski voski (prisotni so v surovem petroleju) - mineralni voski (naravni izvlečki voskov iz mineralnih olj) - sintetični voski (polimeri po- dobni voskom) Inkorporacija – vnos voskov v tekočo tiskarsko barvo (fle- kso tisk) V tekoče tiskarske barve se vo- sek vnese kot preddispergirani medij ali pa se vmeša oziroma nastrga v barvo. Najbolj upora- bljen vosek za te namene je poli- etilenski vosek. Posebno pozor- nost se posveča pri vnosu voskov v flekso barve na vodni osnovi. Običajno se v te barve vosek in- korporira v obliki emulzije. To je stabilna zmes dveh tekočin, ki se med seboj ne mešata. V ta na- men je potrebno dodati sredstvo za emulgiranje, da se vosek drži v stabilni emulziji z močno polar- no vodo.Tako dobljena emulzija se preprosto vmeša v tiskarsko barvo in strganje voska na koncu postopka ni potrebno. Iz navedenega je torej razvidno, da je vnos voskov v tiskarsko bar- vo občutljiva in zahtevna opera- cija. Tiskarsko barvo se mora ta- ko pripraviti, da se dobi najboljši kompromis med izboljšanjem odpornosti na drgnenje in drsa- nje ter zmanjšanjem sijaja in po- daljšanja časa sušenja na drugi strani. h) Sredstva za mat površine (Matting agents) Sredstva za mat površine se uporabljajo grobi voski ali deri- vati silicijeve kisline. Sredstva za matiranje se ne razredčijo v topi- lu tiskarske barve. Sredstva za matiranje imajo različne funkcije v formulaciji tiskarske barve. Po eni strani reducirajo sijaj, na ta način matirajo s primerno difu- zijo disperzije in reflektinana sve- tlobe se razprši po delcih na fil- mu barve. Po drugi strani pa spremembe na filmu barve pa hrapavost bi- stveno spremeni lastnosti drsenja ali zavira tendenco v barvi. Pri- sotnost sredstev za matiranje v barvi največkrat zmanjšujejo od- pornost na praskanje in drgne- nje. i) Antistatična sredstva V primeru tiska na folije tiska- mo na material ki ima majhno kapaciteto absorpcije vode - to je mogoče odvisno od embalažnih pogojev – nepotrebni elektrosta- tični naboj. Da se temu izogne- mo pri tiskanju pogosto upora- bljamo antistatična sredstva z an- tistatičnimi premazi (prevleka- mi).Antistatična sredstva so viso- kopolarne higroskopične sub- stance, ki elektrolitsko disociira- jo in povečujejo električno povr- šinsko prevodnost s povečanjem ionske prevodnosti. Pri tem procesu ima prisotnost vlage pomebno vlogo, zato sto- pnja antistatične opreme močno zavisi od relativne vlažnosti zra- ka, ki nas obdaja. Antistatična sredstva so klasificirana glede na njihove kemične mehanizme. Tako so ionska (anionska in kati- onska) in neionska antistatična sredstva. Antistatična sredstva so izbrana zelo pazljivo, zato ker če niso v skladu z tiskarsko barvo, kar vodi do nezadovoljive moči antistatič- ne opreme. j) Sredstva proti usedlinam Te substance se uporabljajo predvsem v formulaciji kovin- skih barv, zlasti »Alu –bronze« in barvami s kovinskimi pigmenti, ki se odlagajo kot usedline. Pred- vsem je to opazno tam, kjer ni- majo ločenih dovodov za barvo – posledica so lise na tiskovini – za- radi usedlin pri transportu poso- de, katere ne moremo ponovno premešati. k) Sredstva za omakanje in antipenilci Sredstva za omakanje in antipe- nilci se primarno uporabljajo pri tiskarskih barvah na vodni osno- vi. Sredstva za omočenje so kot pomožne substance namenjene za omočenje na filmski material (folije), skozi tiskarsko barvo ali pa jih uporabljajo kot sredstva za disperzijo. Antipenilci eliminirajo tvorje- nje penjenja v koritu z barvo. Kot primarno merilo odvzame- mo tako, da se izognemo penje- nju. Glede na to, da so v barvi prisotni antipenilci, je pomemb- no, da se s pravilno namestitvijo črpalke in cevi za dotok barve v barvno korito lahko izognemo raznim težavam kot so: realni do- tok barve, brizganjem barve, tvorjenje zračnih mehurjev itd.. 8.2 Flekso tiskarske barve na osnovi organskih topil To so večinoma visoko pi- gmentne flekso tiskarske barve na osnovi umetnih smol in topil. Osnovno topilo je alkohol, ki je primeren tudi za barve za tisk embalaže za prehrambeno indu- strijo, kar zagotavljajo proizvajal- ci v svojih varnostnih predpisih. Barve se sušijo z odhlapevanjem topil in suh barvni film je brez vonja in okusa. Primerne so za fleksografski tisk in bakrotisk. Zaradi nizke vsebnosti estrov so primerne za tisk s fotopolimernimi klišeji. Natisnjen material se lahko to- plotno dodeluje, ker so odtisi na splošno bolj odporni do tempe- rature 180 0C. Odtis so sijajni, odporni na drgnenje in vodo. Barve za tisk na obdelan polie- tilen (PE) in polipropilen (PPR), lakiran PE, lakirano aluminijasto folijo, pergamin in papir.Barve so primerne tudi za laminatni tisk in za kaširanje. Barvni odtisi so temperaturno obstojni do 110 0C Barve za tisk na obdelan polie- tilen (PE) in polipropilen (PPR), lakiran PE, lakirano aluminijasto folijo, lakiran ali nelakiran PETP – polietilen tere ftalat, celofan, lakiran poliester, papir. Barvni film je obstojen do 180 0C. Bar- ve so primerne za kaširanje s po- liuretanskimi lepili. 8.3 Flekso tiskarske barve na vodni osnovi Flekso tiskarska barva na vodni osnovi so v bistvu pigmentne barve, ki se lahko redčijo z vodo in so primerne tako za flekso tisk kot bakro tisk. Po tisku, dokler barva ni posušena, barvnik in va- lje operemo z vodo. Posušeno barvo pa moramo oprati z alko- holom. Suhi odtisi so odporni proti vodi.. Te barve so zelo do- bro obnesejo za tisk vpojnih pa- pirjev in kartonov. V primeru, da se barva prekomerno peni, se pri- poroča dodatek največ 1% anti- penilca. Odtisi so odporni proti praskam in drgnenju. Pri večjih zahtevah glede odpornosti na dr- gnenje se lahko doda poseben dodatek, ki povečuje odpornost, vendar ne več kot 2% na določe- no količino barve. Za pospeševanje ali upočasni- tev sušenja lahko dodamo meša- nico posebnega razredčila za po- speševanje/upočasnevanje z dod- tkom vode v priporočenem raz- merju 8 : 2. Svetlobna obstojnost barvnih odtisov je me 4 in 8 po mednarodni Woll skali. Slika 39: Zgradba flekso tiskar- skih barv na vodni osnovi Te barve so primerne za tisk na: - papir - premazani papir - PVC - lakirano AL folijo - obdelan PE Pri tisku na manj kakovostne papirje, ali če želimo doseči viso- kosijajne tiskovne površine, lah- ko natisnjeni material še doda- tno lakiramo z brezbarvnim la- kom seveda z dodatkom za bolj- šo trdnost odtisa. Flekso tiskarske barve na vodni osnovi razredčujemo z vodo in s posebnimi razredčevalci za hi- trejše ali počasnejše sušenje, vse te barve pa so zelo primerne za tisk embalaže za prehrambeno industrijo. 8.4 UV flekso tiskarske barve UV barve so bile v uporabi v in- dustriji mnogo let, še posebno v ofsetni tehniki tiska za razne ovojnine in za ne prehrambeno embalažo. To je sistem barve brez topil katere suhe kemikalije reagirajo pri UV osvetljevanju. Nov razvoj na področju surovih materialov bo pri izdelavi znižal viskoznost tega sistema tako, da obseg lahko sedaj sploh lahko uporaben v flekso tisku in še po- sebej v globokem tisku. Testi v tej smeri so sprožili v glavnem v Evropi obsežen napor za legalno zmanjšanje emisije topila; UV barva na ta način predstavlja al- ternativo za barvo na osnovi to- pila. UV tiskarske barve in laki v glavnem vsebujejo naslednje komponente: - Veziva: polimezirani oligome- ri in polimeri, običajno akrilatne smole in epoksidi - Foto iniciatorji in aktivatorji - Dodatki (aditivi) - Vsi pigmenti z izjemo lakov in emajlov Obstajata dva različna sistema barv in lakov glede na radiacijo (sevanje): Radikalni UV laki vse- bujejo akrilate kot komponento za vezivo, ki se strjuje z UV obse- vanjem in se radikalsko zamrežu- jejo. Kationski UV laki pa vsebu- jejo epoksidne smole kot vezivo. Potek strjevanja poteka s pomo- čjo foto iniciatorjev, kateri se ak- tivirajo pod UV svetlobo. Pod vplivom UV sevanja se fo- to iniciatorji razgradijo na kemij- sko reaktivne sestavino (radikali ali ioni – odvisno od barvnega si- stema) kateri sprožijo polimeri- zacijo veziva do trdne substance – podobno kot barvni film. V primeru radikalskega sistema, je ta reakcija nemudoma komple- tna, neposredno ko poteka faza sušenja. Kakorkoli že, z kation- skim sistemom, lahko to poteka več kot nekaj ur do nekaj dni (»po strjevanje«, »za strjevanje). Pri UV sušečih barvah, se viso- ko polimeriziran barvni film for- mira do visokega sijaja, tedaj po- tekajo visoke kemične odporno- sti in postopoma se veča odpor- nost do visoke odpornosti na dr- gnenje. Te barve se ne sušijo ta- koj po nanosu barve, zato na ta način omogočajo odlično tiska- nje poltonov v flekso tisku. Strjevanje kationskega sistema poteka progresivno bolj počasi v primerjavi z radikalnim siste- mom. Film se strjuje na površini z samo majhno UV radiacijo. Toplota pospešuje polimerizaci- jo. Strjevanje bo imelo bolj nega- tivni učinek pri dodatku alkalnih komponent v substratu, viskoki zračni vlažnosti pri poteku tiska- nja in onesnaženju. Možno je doseči boljšo adhezi- jo pri problematičnih površinah z kationskim sistemom. Volu- metrično skrčenje skozi proces strjevanja je manjše kot pri radi- klskem sistemu. To je odvisno od substrata, ker kationski lak dopušča boljšo odpornost. Lastnost popolnega sušenja pri kationskem sistemu lakiranja ima nizko stopnjo vonjave. Radi- kalni sistem lakiranja, kakorkoli kritično deluje pri vonjavah. Pigmenti ki se uporabljajo za izdelavo UV fleksografskih barv so v veliki meri identični kot pri izdelavi flekso barv na vodni osnovi. Osnovna zahteva za pri- mernost pigmentov pri izdelavi UV flekso barv je, da ne zadržu- jejo niti ne zmanjšujejo hitrosti UV procesa strjevanja. 8.5 Trdnost in odpornost fle- kso barv Moderna embalaža mora izpol- njevati različne naloge. Prva je dober optični izgled in posredo- vanje informacij, toda še doda- ten videz zaščite, ki daje dober občutek. Pomemben je prej omenjeno dejstvo, da je barva na embalažnem materialu dobro vi- dna in daje embalaži lep izgled, tudi po transportu, skladiščenju. Seveda je to zahteva za vse mate- riale, kateri so del embalažne strukture, ki nimajo vpliva na dober občutek, ampak so pri- merni za uporabo. • Odpornost na pra- skanje (Sratch resistance) • Odpornost na gu- banje (Wrinkle resistance) • Odpornost z lepil- nim trakom (Scotch tape resi- stance) • Odpornost na dr- gnenje (Rub resistance) Slika 40: Fogra block sistem (Fogra blocking resistance) Slika 41: Preverjanje vonja (DIN 10955) (Odor verificati- ons) Slika 42: Odpornost na pečate- nje (Sealing resistance) Slika 43: Sposobnost laminira- nja (Laminations and laminati- ons values) Merjenje luščilne sile Slika 44: Odpornost na vodo (Water resistance) • Odpornost na alka- lije, mila in detergente (Alkali, soap and detergent resistance) • Odpornost na ma- ščobe, voske, dišave (Cheese, edible fat, paraffin, wax and spi- ce resistance) • Ostale zahteve in odpornosti (Special further fa- stness properties and resistances) 9. LITERATURA: Martin Dreher: The imaging processes in flexo platemaking Flexo& Gravure International 1- 2002 Hartmann Druckfarben Flexodruck auf Papier und Fo- lien Siegwerk Druckfarben Special edition from: The tech- nology of flexographic printing – Printing inks the flexographic sektor CC Grafika Tiskarske barve za bakro in fle- kso tisk Premaz LAMS Laser 1. 2. 3. 4.A 4.B 1 2 3 4A 4B