Marijin vrtec.
Marijin vrtec v Novi cerkvi. Zadnji mesec septamber je imel Marijin vrtec izlet. Na izletu smo deklamirali, peli pesmi imimeli igro »Rdeča kapica«. Peli smo različne pesmi. n. pr. »Marija je na svatbo šla«, »En hribček bom kupiU in več drugih različnih pesmi. Prejemamo tudi vsak mesec sa'. zakramente. Gospod kaplan so se potrudili, da dobivamo vsak mesec »Angelčka«. — Pavlina Rakovnik.
Marijin vrtec v Preserju. Kakšno veselje je zavladalo v naši šoli, ko so nam g. katehet povedali, da hočejo usta-noviti Marijin vrtec. Seveda smo morali prej vprašati star-še, ce smemo vstopiti, kar so nam radi dovolili. Dne 23. oktobra smo imeli slovesen sprejem. Zjutraj smo bili vsi ipri sv. obhajilu. Saj drugače bi nas nebeška Mamica ne bila vesela. Popoldne je bil najprej govor. Po govoru smo zapeli ipesmico: »Še gori ljubezen, blažena Gospac. Nato smo dobili svetinjice. Potem smo pa še peli in molili. Bilo jfe tako lepo! Nepozaben nam ostane v spominu ta dan. V naših srcih pa bo vedno odmevala tista prelepa pesem:
Mati, ne pozabi me.
večno jaz ne zabim te! — Mimica Šeligo.
Šmartno pri Litiji. V Marijinem vrtcu sino skort) vsi šolarji. Vsak je rad zato, ker je tako lepo v vrtcu in ker imamo radi Marijo. Lansko leto smo bili vsi skupaj pri shcxlu, letos imamo pa dečki zase, deklice zase. Lani in letos smo imeli sprejem. Zbrali smo se obakrat vsi v Domu in smo v procesiji z banderci šli v cerkev. Bilo nas je skoro 300. Zaoeli smo »Še gori ljubezen«. »V Marijinem vrtcu cveto«, da se je kar treslo po cerkvi. Vsak jc dobil svetinjico z zaponko, katero nosimo, kadar je shod. Dobili smo tndi podobice s pravili. ki jih vsako nedeljo prebe-remo. Po sprefemu smo pa šli obakrat v dvoramo. kjer so nam kazali slike. Teh se najbolj veselimo in bi fih najrajši vsako nedeljo gledali. Pri shodih nam gaspod katehet kaj lepega pripovedujejo, nazadnje pa še kako smešnico. Pri zadnjem shodu so nam priDOvedovali, kako so bili Tiirki premagani, kako se je začel praznik sv. rožnega venca in kako bo tudi nam pomagala Marija premagati našega sovraž-nika. Pri vsakem shodu pojemo, molimo, deklamiramo in se smejemo, potem pa doma pripovedujemo. Vsak mesec gremo k sv. obhajilu za prvi petek. Nekateri jih iimajo že po 20 ali še več. »Angelčka« imamo tudi naročenega. Letos smo igrali »Zlati prstan« in smo smeli otroci Marijinega vrtca zastonj gledati. V počitnicah so prinesli iz Ljubljane gospod katehet kino-aparat. Te slike so se nam šele do-padle, ker so ljudje hodili kot bi bili živi. Vedno sprašu-jemo v šoli, kdaj bo shod, katerega komaj čakamo. — Ma-rijin otrok Anton Poglajen.
76