AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 223. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 23rd, 1930. LETO XXXII, —VOL. XXXII. Kako laški časopisi sodijo Ako hočete samim sebi do-o slovenskih žrtvah bro, tedaj se boste go- na Primorskem Radikalni fašistični rimski Tevere piše ob priliki razprave med drugim, da mora tržaški proces pomeniti konec slovanske antifašistične zarote. Slovani so lahko s svojimi balkanskimi metodami razkrojili av-stro-ogrsko monarhijo, nikakor pa ne bodo mogli balkanizirati Julijske krajine. Italija je narodno tako edina in kompaktna, da je absurdno, če jo mislijo nekateri brezumneži raniti. Italija bo rano na vzhodu neposredno in definitivno izžgala. Res je, da ta meja ni naravna, ker bi morala Italija segati še delj, toda zaenkrat je sveta in je Italija ne bo pustila spremeniti. V teh mejah pa naj Slovani živijo pod dobrotami italijanske civilizacije in državljanstva, ki vsakemu daje največje časti in pravice. Novo nastali fašistični list II Corriere, ki tudi izhaja v Rimu, piše v podobnem smislu in konča svoj članek s sledečimi besedami : "Pravica, ki jo italijanski in fašistični narod pričakuje, je ta, da naj Tribunal fašistične revolucije stori sklep, kakor ga zahteva državna vest italijanskega naroda — sklep, ki bo siguren, rimski in fašističen." Napoljski Mattino konstatira vekovno in neomajno italijan-stvo Julijske Benečije in sklepa, da obtožencev tržaškega procesa ne vodi noben uvaže-vanja vreden ideal, ampak da hočejo le preprečiti in onemogočiti prijateljske odnošaje in sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, katero rimska vlada Jugoslaviji ponuja. Oni mislijo, da se Italija da ustrahovati ali po provokacijah desorientit-rati. Treba jih je prepričati, da Italija spričo tega ne zgublja svojega miru, ampak da bo mirno in hladno zločince vedela zadeti z mečem pravice. Primerno je tudi, da se proces vrši v Trstu, da se vsak lahko prepriča, kako veliko je nasprotje med fantastičnim slovanskim iredentizmom, kf Trst smatra kot svoje mesto, in med resnico, ki se bo vsakemu v Trstu s solnčno jasnostjo posvetila: da je namreč srce tega mesta italijansko do zadnjega vlaken-ca. Zato bi bilo dobro, sklepa Mattino svoj članek, da bi procesu prisostvovali inozemski časnikarji, predvsem žurnalisti iz Jugoslavije. Piccolo polemizira v prvi vrsti z belgrajsko Pravdo in z govorico, da bodo jugoslovanski emigranti iz Italije vložili na Društvo narodov peticijo, v kateri bodo protestirali proti režimu, ki se izvršuje napram slovanski manjšini v Italiji—ter pravi, da Italija s procesom Proti obtožencem zasleduje namen, da razgrne popolno sliko zločinskega delovanja teroristične organizacije, ki je ogrožala mirne odnošaje med Italijo in Jugoslavijo ter mir sploh. To da je bolj hvaležen predmet za Društvo narodov, nego pritožbe proti navideznemu slabemu ravnanju Italije z Jugoslo-vani, ki uživajo najpopolnejše državljanske pravice. tovo registrirali Fantje in dekleta, možje in žene, ki ste ameriški državljani, pomnite, da se bo letos drugače | registriralo in volilo kot se je v j zadnjih letih, odkar ste postali državljan. Postavodaja države Ohio je spremenila popolnoma tozadevne postave. In vi dobro veste, vsi, ki sedite doma brez dela, kako važno je, da volite. Pa tudi oni, ki delate. "Ameriška Domovina" vas je vselej pravilno vodila, in tako vam hoče tudi letos podati potrebne nauke glede volitev. Nismo imeli zlepa še tako važnih volitev kot jih bomo imeli letos novembra meseca. Politični položaj po vsej Ameriki se bo spremenil. Republikanci, ki so dolgo časa ljudi vodili za nos, so na robu propada. Reakcija iz svetovne vojne, je končno zadela ameriški narod. Pričakuje se letos, da bo skoro sleherni ameriški državljan volil kot v protest proti obstoječim razmeram. Toda, da morete voliti, se morate registrirati. Nič vam ne pomaga vaša državljanska pravica in ameriški papir pri volitvah, ako se ne registrirate. In registracijski dnevi so popolnoma izpremenjeni, nova postava je stopila na dan. Zato vas pa "Ameriška Domovina" iskreno opominja, da ne pozabite tega in vam svetujemo sledeče: Registracijski dnevi so letos kot vam tu naznanjamo: 2., 10. in 11. oktobra. Zapomnite si te dneve. Registracijske ure so pa od 1. ure popoldne do 9. zvečer. Zapomnite si te ure. Letos bodo naši nasprotniki poskusili vse, da nas porazijo, toda bodite na straži, čuječi, in mi vam zagotavljamo, da z združenimi močmi, bomo v Clevelandu doživeli eno najlepših zmag na političnem polju, kar smo jih še kdaj imeli. In nam Slovencem ne bo žal. Prosimo vas le, da se zavedate svoje politične dolžnosti in se registrirate 2., 10. in 11. oktobra. Ako se boste tedaj registrirali, se vam pozneje ne bo treba nikdar več registrirati, razven, ako se preselite. Tako važna je letos registracija, da vam bomo morali zaporedoma in večkrat pisati o tem. Nikar ne zamerite! V Clevelandu je 10, 000 slovenskih državljanov, ki imajo svoje pravice in ki bi morali stopiti na dan, kadar se jih kliče, če mi ne bomo, bodo pa drugi. Toda mi Slovenci in Hrvati v Clevelandu bi bili radi prvi. Zato se pa bomo registrirali. Poslovilni koncert odlične- Dva moška aretirana, ko Star škof umrl Rt. Rev. Wm. Leonard, tekom zadnjih 42 let škof episkopalne cerkve v Clevelandu, je v pon-deljek umrl. $100 darilo Poročali smo svoječasno, da se je podal na pot Mr. J. A. Križ-man, novi slovenski odvetnik, ki je prepotoval Ameriko od enega konca do drugega. In pri tem je obljubil, da bo šel brez denarja okoli. Ko bi se vrnil v Cleveland, bi imel dobiti $100.00, in sicer bi "Ameriška Domovina" prispevala $50.00. Ker pa Mr. Križman ni bil brez denarja na potu, pač pa je imel par kvodrov s seboj, je seveda zapadel stavo. Plačano je pa dobil vseeno, toda je nemudoma denar podaril — v svoti $100.00, — dobrodelnim namenom v Clevelandu, za podporo siromakov, v kar nam je pokazal tudi ček, ki je bil tozadevno izdan. Lepa hvala Mr. Križman. * V San Francisco je padel včeraj prvi dež tekom treh mesecev. Koliko potrošijo stranke mokrih in suhih za letošnjo kampanjo Washington, 20. septembra. Organizacije, ki se borijo proti ali za prohibicijo, sporočajo kongresnemu odboru, da so v letošnjem letu dobile na dohodkih $374.810 in da so potrošile že $434.992. Organizacije, ki nasprotujejo prohibiciji, poročajo, da so znašali njih dohodki v letošnjem letu $363.1j88 in da so potrošile že $425.370. Suha-ške stranke pa naznanjajo, da so znašali njih dohodki letos $11.-621, potrošili so pa $9.272. Odborniki organizacij, ki nasprotujejo prohibiciji, so izjavili pred kongresnim odborom, da bodo potrebovali letos najmanj en milijon dolarjev, da pokrijejo vse stroške. Zvezna postava zahteva, da vse politične organizacije poročajo o svojih dohodkih in stroških. Miss Adamich Miss Emily Adamich, hčerka Mr. in Mrs. Joseph Adamich iz Burton, Ohio, je odšla iz Cleve-landa v višje šole v Lemont, 111., Na potu jo je spremljala njena teta Mrs. Ursula Rakovec iz Clevelanda. Miss Adamich je vnukinja Mr. in Mrs. Frank Gredenca iz 61. ceste. Mladi učenki želimo mnogo uspeha. Smrtna kosa Preteklo soboto je preminula Katarina Rušnov, rodom Hrvatica. Ranjka je bila stara 55 let. Tu zapušča soproga. Pogreb preskrbi A. Grdina & Sons pogrebni zavod iz hiše žalosti na 4831 Dakota Ave., blizu St. Alexis bolnice. Pogreb se vrši v torek zjutraj. Važna seja! V sredo večer je važna seja združenih društev fare sv. Vida Ljubezen matere Cooperstown, N. Y., 22. sept. Mlada Mrs. Edna Coolbaugh je danes priznala, da je umorila, oziroma zastrupila svojega otroka, da bi lahko pobegnila s svojim ljubimcem. Mrs. Coolbaugh je bila danes aretirana in je priznala vse. Obenem so prijeli njenega moža, pa tudi ljubimca Floyd Ten Broeck. Mrs. Coolbaugh je na sodniji izjavila: "Imela sem že tri otroke, in menda je to dovolj. Nisem hotela več otrok. Lanskega decembra, ko sem začutila, da sem zopet mati, sem šla petkrat k zdravnikom, da bi izvršili operacijo, toda vsi so me zavrnili. Potem sem sklenila, da se zastrupim, toda nisem imela dovolj poguma. Končno sem zastrupila otroka, ko je prišel na svet." Naši nevci Poznani naš tenorist Mr. Louis Belle, potem Mr. Frank Plut in Mrs. Ivanush, vsi odlični pevci od pevskega zbora "Zarja," se napotijo 14. novembra v New York, kjer bodo za Columbia grafofonsko družbo peli 12 slovenskih pesmic. Naredili bodo 6 plošč. To-je prvič, da pojejo ti odlični slovenski pevci in pevka za Columbia družbo, in ker imajo stotine prijateljev vsepovsod, bodo ljudje potem, ko bodo plošče gotove, prav radi segali po njih. O uspehu tega nastopa bomo seveda pravočasno poročali. Razvalina življenja V Slovenskem Narodnem Domu se uprizori v nedeljo 28. sept. prekrasna narodna igra "Razvalina življenja." Igra nam predstavlja pristne prizore iz našega slovenskega kmečkega življenja." Režijo igre preskrbi Rev. M. Jager. Mož je z ženo vred obdolženca je kupil sodnij-ski urad New York, 20. septembra. — Bivši mestni sodnik George F. Ewald, njegova žena Bertha, sta bila danes obtožena od posebne velike porote, da je sodnik Ewald kupil svoj sodnijski urad za svoto $10.000. Poleg tega so bili obtoženi še trije drugi upljivni člani Tammany organizacije, ki so na enak način prišli v svoje urade z visoko podkupnino. Sodnik Ewald je Nemec, ki so se zanj posebno potegovala nemška društva p r i znanih politikarjih, da bi bil on imenovan sodnikom. Ewald je bil sodnik mestne sodnije. Te vrste sodniki niso v New Yorku izvoljeni od ljudstva, pač pa so imenovani od župana na priporočilo gotovih strank. Ewald je baje plačal $10.000, da je dobil sodnijski urad, in ker so tekom njegovega uradovanja opazili gotove nepravilnosti, so takoj padla sumnja nanj, časopisje ga je začelo kritizirati, nakar je resigniral iz urada. Stvar se pa s tem ni zaključila, pač pa j3 državni pravdnik upeljal preiskavo, ki je dognala, da je sodnik delil gotove ugodnosti ljudem, ki so mu pripomogli do .sodnega urada. Teirplarji V Cleveland je dospelo 20,000 vitezev "Templarjev" s svojimi soprogrami. V Clevelandu bodo imeli svojo 88. letno konvencijo. 40 godb so pripeljali s seboj. špelko pogreb Pogreb ranjkega John špelko se vrši v četrtek ob 8.30 zjutraj iz hiše žalosti v cerkev sv. Kristine, potem pa na Calvary pokopališče. ga pevca S. Banovca v S. N. Domu Naš priljubljeni umetnik g. Banovec je v nedeljo zvečer priredil poslovilni koncert v prostorih avditorija S. N. D. z bogatim in izbranim programom. Izborno je prepeval pesmice našega slovenskega pesnika Ivana j Zormana, kar je v veliko zadoščenje našega tukaj naseljenega naroda. V praksi proizvajana produkcija umetnika Ivan Zormana je ljubo odmevala na ušesa mnogobrojne avdijence. Narod je ponosen na^veliko delo našega pesnika, ki je združil v spevu po umetniškem glasu S. Banovca, domovino s tujino in nas zbližal v skupnem kulturnem delu v edinice v cilju skupnega strmljenja. V podrobnosti se nočem spuščati ker zdi se mi, da ne bi mogel povoljno oceniti posamezne proizvajane točke od strani; umetnika, želim javnosti podati le moje skromno mnenje. Zormanove skladbe so krasno kcmporirane ter lepo vijejo glas okrog lepe slovenske besede. Zdi se mi ob spevu njegovih skladb, kot bi videl ovijajoči se bršljan, ki se v svoji veličini visoko dviga in se ovija na orjaško drevo razkošne lipe, na kateri gnezdi- j jo naša kulturna društva. Ivan Zorman, naš umetnik, srce slovenske naselbine in ponos naše-' ga naroda v tujini, bodi Ti izražena stotisočera hvala za ve-j liko delo, katerega visoko cenimo. Zgodovina slovenskega naroda Ti bo mogla dati odlično mesto med umetniki. Glede petja našega umetnika S. Banovca se da na kratko opisati ves potek njegovega proiz-| voda, kar znači vse "Izvršena umetniška popolnost." Kristalno čist, srebrno doneč glas je za-divil avdijenco in jo postavil na pozo silne hipnoze v čustvih utelešene nevidne sile in sladkosti izgovora in v speva iznešene slovenske besede. Aplavz, sledeč točki za točko, je bil največje priznanje vzradoščene mase. Ponovni klic na oder je dokaz, ka ko si je ob spevu na mah maso osvojil, ki ga je močno, skoraj blazno vzljubila. Nastop, mimika in kostumi je bilo precizno izvajano, kar se pričakuje le od ! pravega umetnika. Nastop v delu opere "Manon" je bil zelo inpozanten, in videla se je v umetniku popolna dispozicija njegove umetniške duše. Lepa senerija je umetnika vto-! pila v faktični položaj predstav-ljajočega dejstva. Profesionalni nastop je različil umetnost od delitantov, če prav se mora trditi, da njih nastop je bil povsem dober. j Ob zaključku programa in pri j spesnitvi "Lahko noč" ga je av-; dijenca klicala na oder ter z dol-! go trajajočim aplavzom prosila I še pesmic, čemur se je umetnik rad odzval in za nameček že itak bogatemu programu dodal j nekaj narodnih pesmic. Med programom je bilo umet-i niku S. Banovcu poklonjeno dvakrat lepo cvetje, katero je s hva-j ležnostjo prejel in v znak hvaležnosti poljubil reprezentanti-i njo podanih šopkov. Lepo košarico krasnega cvetja je zasluženo prejel naš umetnik Ivan Zorman in v znak hvaležnosti krepko stisnil roke daro-valki. Splošno je o poslovilnem koncertu izreči iskreno hvalo vsem, ki so sodelovali in pomagali do tako dobro uspelega koncerta v sta hotela ponesrečiti najhitrejši vlak Buffalo, N. Y., 22. sept. Policija je v tem mestu danes aretirala dva moška, katera je obdolžila, da sta hotela vreči iz proge najhitrejši vlak v Zed. državah, takozvani "Twentieth Century Limited," poleg tega pa brzovlak Lehigh Valley železnice, znan pod imenom "Black Diamond Special." Prijeta mladeniča sta dva mlada Poljaka, eden star 18 let, drugi pa 16 let. Eden izmed prijetih, Raymond Wolentarski, je begunec iz armade, in ga je iskala že prej vojaška oblast. Oba mlada fan-talina sta napram policiji priznala, da je bil njiju namen vreči vlak iz proge, nakar bi se približala z izgovorom, da hočeta pomagati pri rešilnih delih, do-čim bi v resnici oropala ponesrečile potnike za njih imetja. Hotela sta oropati tudi poštno karo. 185 potnikov se je nahajalo na brzovlaku "Black Diamond Special" in nad 100 potnikov na "Twentieth Century," med njimi več najbogatejših ljudi v Ameriki. Načrt se je ponesrečil, ker je policija pravočasno zvedela zanj s tem, da sta fantalina govorila z drugimi fanti, kaj nameravata narediti in je eden izmed fantov sporočil policiji. Tudi v republiki Chile se puntajo Buenos Aires, 22. sept. Sem so dospela poročila, da je v republiki Chile zbruhnila revolucija. V mestu Conception so uporniki zmagali in dobili vlado v roke. Predsednik Carlos Ibanez je baje moral pobegniti. Vojaštvo da je baje prestolilo na stran upornikov, ki imajo položaj popolnoma v rokah. Columbia družba Columbia grafofonska družba je zopet povabila dr. Wm. J. Lausche, njegovo sestro Josephine in Miss lilary Udovich, da pridejo 28. oktobra v New York, kjer bodo zapeli več pesmic za nove slovenske plošče. Naš krojač Te dni se je oglasil naš operni pevec g. Banovec pri našem slovenskem krojaču g. Frank Močniku na 6911 St. Clair Ave., ki mu je ukrojil izvrstno obleko. Mr. Močnika priporočamo našemu občinstvu. moralnem in materijalnem ozi-ru. Avdijenca je bila močno vesela krasnega užitka in s ponosom odhajala razigranih obrazov v pozni uri na svoje domove. Svetozar, Ti pa, ki si se v nedeljo poslovil od nas ameriških Slovencev v Clevelandu in v kratkem odhajaš v našo ljubljeno domovino, bodi nam most na kulturnem polju preko oceana in povej našim bratom na rodni grudi, da njihove težnje so tudi naše in njigovo hotenje so naše iskrene želje. Povej jim, da dokler bo v nas živelo slovensko srce, smo njihovi in oni naši. Pred letom si prihajal v našo sredino, kot ponižna vijolica in danes odhajaš od nas, kot še nikdo drugi — kot velikan, ki Te vse ljubi. V imenu čitateljev "Ameriške Domovine" bodi nam ob slovesu prisrčno pozdravljen in kličemo Ti: bodi naš tudi vnaprej in čuvaj lepo jugoslovansko ime naše nove domovine. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto ....(5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6X17 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3rd, 1879. No. 223. Tue. Sept. 23rd, 1930. Priseljevanje inozemcev pada. Število inozemskih priseljencev v Zedinjene države se je v zadnjem letu dokaj znižalo. Lansko leto je bilo pripu-ščenih v Zedinjene države 446,214 inozemcev, to je 6.9 odstotkov manj kakor v fiskalnem letu 1929. Od tega števila je bilo 241,700 priseljencev, 204,524 pa nepriseljencev. Pod "priseljenci" razumemo one inozemce, ki niso prišli sem na obisk, marveč z namenom, da tukaj za stalno ostanejo. V prvi vrsti vplivajo na priseljevanje gospodarske razmere. V dobi gospodarske krize priseljevanje pada, dočim izseljevanje raste. K znižanju letošnjega priseljevanja je gotovo prispeval sedanji gospodarski položaj Amerike, poleg tega pa so merodajni seveda še drugi faktorji. Strogo uveljavljenje priseljeniških zakonov je na primer znižalo priseljevanje iz Mehike za 68.4 odstotke. Če bi bilo priseljevanje neomejeno, bi se mnogo laglje spoznal vpliv gospodarske krize na imigracijo. Zdaj pa, ko je kvota omejena in je v nekaterih deželah mnogo ljudi, ki čakajo na kvoto, ni pričakovati odločnega zmanjšanja imi-gracije vsled gospodarskih razmer. Na Škotskem niso imeli ameriški konzulati niti enega prosilca na čakalni listi in tam dobi vizo takoj vsak, kdor jo hoče. Po uradnih statistikah je prišlo v fiskalnem letu v Zedinjene države 241,700 priseljencev in 204,524 nepriseljencev. Vseh skupaj torej 446,214 inozemcev. Odpotovalo pa je iz Zedinjenih držav 272,425 inozemcev. Prebitek znaša torej 173,789. Za toliko ljudi je narastlo število ameriškega pre bivalstva vsled imigracije, kar je vsekakor zelo malo. Iz Italije je prišlo okrog 18,000 priseljencev, v Italijo pa se jih je izselilo iz Amerike 12,331. Kar se tiče Jugoslovanov, so pa zanimive sledeče statistike: Iz Jugoslavije se je priselilo v Zedinjene države 1,737 ljudi, iz Zedinjenih držav v Jugoslavijo pa se jih je izselilo 572 (napram 784 v prejšnjem letu). Kar se tiče Jugoslovanov po narodnosti, razdeljenih po starem načinu, v rabi pri ameriških statistikah, je prišlo v fiskalnem letu 1,556 Bolgarov, Srbov in Črnogorcev, odšlo pa jih je v istem letu 2,069. Hrvatov in Slovencev je prišlo 1,890 (1,314 priseljencev in 576 nepriseljencev), odšlo pa jih je 901. Dalmatincev, Bosancev in Hercegovcev je prišlo 303, odšlo pa jih je 782. Kakor razvidimo iz gornjega, je ameriško prebivalstvo jugoslovanske narodnosti precej stalno in približno toliko naših ljudi prihaja, kolikor jih odhaja. Leta 1930 je bilo manj inozemcev izključenih kakor v prejšnjem letu. Lansko število izključitev iz Zedinjenih držav je padlo na 5,891 napram številu 15,509 v predlanskem ietu. Razlog za to še ni dognan. Izključitve v pristaniščih so danes že precej redka stvar, ker se inozemci že orej strogo pregledajo v Evropi od strani ameriških konzulatov. Glede deportacij pa ima leto 1930 pravcati rekord. V tem letu je bilo deportiranih 16,631 inozemcev. Leto poprej pa je število deportacij znašalo samo 12,908. Zdaj se depor-tira vedno več ljudi. Od leta 1926 do 1930 je bilo deportiranih 63,730 inozemcev. In te številke se nanašajo le na inozemce, ki so bili deportirani prisilnim potom vsled de-portacijskega postopanja. Gotovo pa je tudi, da je skoro prav toliko inozemcev prostovoljno odšlo iz Zedinjenih držav, ker se jim je zagrozilo z deportacijo. New York City.—Na svoji ji seji, ki se je vršila 9. septembra, 1930., je Jugoslovanski Sokol v New Yorku sprejel resolucijo, ki se glasi: Dne 6. septembra, 1930, so italijanske fašistične oblasti usmrtile s streli v hrbet 'štiri jugoslovanske mladince, Franc Maru-šiča', Zvonimira Miloša, Ferdinanda Bidovca in Ljudevita Va-lenčiča. Ustreljeni so bili, ker jih je tajno fašistično vojno sodišče spoznalo krivim veleizdaje in terorja. Izvršitvi smrtne obsodbe je prisostvovalo 600 črnosrajčni-kov, ki tvorijo 58. bataljon faši-stovske milice. Usmrtitev je izvršilo 56 fašistov. Za svojo varnost so postavili stražo 40,000 mož, da se zaščiti pred temi štirimi mladeniči. Ostalih štirinajst obtožencev, naših rojakov, je obsojenih v težko ječo od poldrugega leta do trideset let. Število onih, ki so do danes plačali s svoji življenjem okol-nost, da so Slovani, znaša 2,172. Več kakor 20,000 naših ljudi umira danes po italijanskih ječah, in redki bodo oni, ki bodo odnesli ven živo glavo. Šeststotisoč naših ljudi se nahaja pod tujim jarmom. Italijanska oblast jim je odvzela vsa človeška prava, uničila jim je njihove organizacije, upropasti-la njihove ekonomske ustanove, zaprla njihove šole, požgala njihove narodne domove, zaplenila njihove časopise, zabranila jim je čitanje knjig v maternem jeziku, edinem jeziku, ki ga znajo. V njihove vasi je privedla in naselila tuji element iz južne Italije, med nje je razsejala na tisoč špijonov, ki jih za najmanjšo, tudi izmišljen in lažnji-vo stvar, prijavljajo oblastim, ki jih potem kaznujejo. Z eno besedo: Italija jih hoče izkoreniniti in iztrebiti. Terorizem, bahaštvo in za-hrbtnost fašistov presega vse meje. Oni gredo celo tako daleč, da pretijo vsemu našemu jugoslovanskemu narodu ter izjavljajo, da se "Balkan pričenja onkraj Snežnika." Rokavica nam je vržena in na nas je, da tem "junakom" Kobarida povemo, da skoraj napoči dan plačila, ko se bo meja Italije skrčila na svojo naravno linijo, to je na desni breg Soče. Naj izvedo, da se jugoslovanski narod ni odrekel svojih bratov, čeprav je bil začasno prisiljen, da jih pusti pod tujo vlado. In ko napoči ta dan, bomo vrnili milo za drago to je, streljali jih bomo v hrbet, ko bodo bežali pred nami. V neenaki borbi, ki jo sedaj vodijo naši bratje, ne moremo drugega, kakor da se zgražamo nad grozotami, ki jih preživljajo naši bratje in da jim izjavimo svojo simpatijo. Naša dolžnost pa je, da damo javno izraza svojim občutkom. Zaradi tega pozivamo vse naše organizacije in posameznike, da protestirajo proti tiranstvu in barbarstvu, ki ga uganjajo Italijani nad našimi zasužnjenimi brati, da informiramo ameriško javnost in da v imenu človeštva in civilizacije dvajsetega stoletja naslovimo na ameriški državni department protest radi kršitve pogodb glede zaščite manjšin, pri katerih pogodbah je Amerika sodelovala. Večna slava padlim junakom! V New Yorku, 9. septembra, 1930. Za Jugoslovanski Sokol v New Yorku: Ivan Mladineo, starosta. Harry J. Justiz, tajnik. Vas Podturn, občina Toplice, Slovenija, 17. avgusta.—Prostovoljno gasilno društvo v Pod-turnu, Slovenija, se tem potom zahvaljuje vsem rojakom, pod pornikom in darovalcem, ki so kaj prispevali za gasilno društvo v domovini. Posebno se zahvaljuje nabiralcem, ki so se žrtvovali in nabirali ter nabrali precejšnje vsote. Zato si gori omenjeno društvo šteje v svojo dolžnost, da sporoči svojim cenjenim dobrotnikom v Ameriki, kako delujemo. Gasilno društvo jte bilo usta novljeno dne 15. avgusta, 1929, in sicer s kapitalom 33 dinarjev, dočim je sestavljeni proračun znašal 90,000 dinarjev. Radi tega se je odbor obrnil na vse do bro misleče ljudi, tako v Ameri ki, kakor v domovini, s prošnjo za prostovoljne prispevke in da-rove. Društvo si je nabavilo motorno brizgalno, ki razvija dvajset konjskih sil. Ker ima pa društvo velik primankljaj, namerava prirediti dne 17. avgusta letos vrtno veselico in blagoslovitev motorne brizgalne; čisti prebitek je namenjen za odplačilo motorne brizgalne. V Clevelandu so darovali sle deči rojaki: Jos. Fakult 1,030 dinarjev, Jos. Zupančič 1,500 dinarjev, Alojzij Pelko in Frank Koračin 1,650 dinarjev, Martin Murn, New York, 250 dinarjev, Alojzija Poglajen, Perma, 364 dinarjev. Vsem tem se odbor gori omenjenega društva prav lepo zahvaljuje, kakor tudi nabiralcem. Motorno brizgalno smo dobili iz Lienza, Avstrija. — Vrtna veselica se vrši pri Joseph Fin-ku, po domače na Majzlovem vrtu. Na to veselico smo povabili vsa gasilna društva novomeškega okraja. Brizgalni bo kumoval g. Auerspergh iz Soteske, s soprogo. Za dom smo že navozili opeke in desak; treba je še lesa za streho in stolp ter peska, apna, cementa in strešne opeke. Prostora, kjer bo stal Gasilni dom, še nimamo, upamo pa, da bo dala prostor neka soseda iz vasi, in sicer pri Markovčevi ali Kravajčevi hiši. Sedaj končam, ker me kliče na vaje trombe glas. V imenu društva se torej zahvaljujem vsem Clevelandčanom in drugim za vašo požrtvovalnost in dobroto, ter vam kličem: Le tako naprej, da pridemo do cilja! Za Gasilno društvo: Joseph Murn, načelnik. Cleveland, O.—Primoran sem vzeti pero v roke, ko čujem dan za dnem o grozotah italijanskega fašizma, ki jih izvajajo nad našim narodom, ki ni zakrivil ničesar drugega, kakor da se zaveda svoje narodnosti. Nedolžni ljudje so bili obsojeni na smrt in ustreljeni, torej kako naj vse to mirno prenašamo, ko nam tega ne dopušča ljubezen do naših milih in zatiranih bratov, ki jih Italijani tako mučijo, da se nam lasje ježe od groze, ko o tem či-tamo. Dunajski "Neues Wiener Tag-blatt" poroča iz Trsta: "Obtožnica se nanaša na 78 oseb, ki so člani nelegalnih organizacij. Trije obtoženci so v zaporu umrli, in sicer ker so jih tako mučili in pretepali, 28 jih je pobegnilo preko meje, proti 29 oborožencem je bilo postopanje izločeno, ostali so pa v zaporu." Naš Jugoslovanski klub bo sklical velik protestni shod in predhodna konferenca, katero je vodil Mr. Rudolf Perdan, se je že vršila. Zastopani so bili tukajšnji listi po svojih urednikih in zastopnikih. Zato je bil izvoljen odbor za ureditev vsega potrebnega za ta protestni shod. Vidi se, da smo mi ameriški Jugoslovani združeni, kar je tudi potrebno. Odzvale se bodo tudi naše jugoslovanske žene, kar je vse hvale vredno, kajti sami možje ne moremo ničesar. Ko so Lahi ubili, Vladimirja Gortana, se je ves svet zgražal, samo mi, ameriški Jugoslovani nismo črhnili in bili smo tiho, kakor da se ni nič zgodilo. Toda poslej bomo tudi mi povzdignili svoj glas proti tem krivicam. Mussolini naj diktira Italiji, ne pa našim Jugoslovanom! Pazno zasledujte časopisje, da boste vedeli, kdaj se bo vršil ta velik protestni shod in tedaj je treba, da pridemo vsi na ta shod. Omenjenega dne naj ne bo nobene druge jugoslovanske prireditve, tako da bodo lahko vsi naši ljudje na shodu, da se bo slišal naš protest po vsem svetu. Jesen prihaja, hladen veter pihlja . . . List za listom pada in rumeni. . . naše misli so: kako naš narod trpi! Morje Jadransko, morje jugoslovansko prazna je tvoja obal! . . . Narod vzdihuje dan na dan . . . -Jugoslovani, na dan, na plan! Naš glas naj bo silen in močan! Pozdrav. Anton Osovnik. šam, zakaj hočete vzeti 80,000 dolarjev našega denarja za posebne volitve, ko bi se od te svo-te lahko prihranilo 50,000 dolarjev, če bi se vršile redne volitve meseca novembra in bi pri tem lahko onih 355 delavcev ostalo na delu in še 355 nadaljnih. Tako bi 710 ljudi imelo svoj kruh, ki bodo morali biti zdaj lačni in trpeti pomanjkanje. In vse to po modrosti naših mestnih zastopnikov, ki so nam tako sveto obljubovali, kako bodo delali za nas. Drugo leto bodo spet volitve za mestno zbornico in takrat se bo hotelo zvedeti resnico od republikancev ali demokratov. Pomislite, oni zahtevajo, da bi državljani volili za 31 milijonov več bondov ter s tem povišali davke od 2.60 od 100, na 2.73 od 100 na leto. Oni ne zaslužijo $2,500, da bi dali delavcem priliko služiti kruh. Imajo pa $80, 000 za posebne volitve, torej po domače: zate nič, za politike pa vse. Ni torej čudno, da jih je zapustil Peter Witt, ker on ne zna tako računati. Zdaj nastane vprašanje: Ali bomo mi rekli: Bog, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo? Ali pa bomo rekli v novembru: če delavec ne dobi zaslužka in kruha, ne priznamo vaših lepih bondov za 31 milijonov dolarjev! Toliko za danes, ob času volitev boste slišali več. Anton Vehovec. 19100 Kewanee Ave. Morda si bo kak čitatelj mislil: bogve kakšen nered imamo pri našem društvu "Na Jutro-vem," kar pa ni resnično. Društvo dokaj dobro napreduje in tudi člani so precej aktivni. Če bi ne bilo tako, gotovo ne bi društvo ob osemletnici svojega obstoja že razvilo svoje zastave, ki smo jo razvili dne 21. septembra. želeti je sloge in sporazuma med brati in sestrami. Bratski pozdrav! Louis Curk, predsednik. Euclid, O.—Ker imam zdaj čas radi bolezni, sem se namenil opisati nekoliko o naši politiki in o naših mestnih varuhih tekom zadnje kampanje. Čitali ste, da je v teku bitka zaradi novega charterja v Clevelandu, in kaj pravijo naši politiki o nji. Novembra meseca se vrše volitve za governerja, kongresni-ke, senatorja itd. Komisija za ta mestni charter se je tudi ravnala po določbah sedanjih pravil ter podala več kot 35,000 podpisov clevelandskih meščanov, da bi tekom novemberskih volitev dali na ballot tudi priliko voliti, ako hočejo, da se izpremeni današnji charter. In kaj se je zgodilo? Mestni zastopniki v zbornici so se bali, da bi ljudstvo zmagalo ter so zahtevali, naj se rajši skliče posebne volitve, pri katerih bi bilo gotovo 80,000 dolarjev več stroškov, kateri denar bi se lahko porabil za delavce, ki morajo biti danes lačni in v pomanjkanju. Kje je pravica?! Te dni so vrgli na cesto 355 mestnih delavcev zaradi tega, ker ne bo v novembru volitev za charter, in E. D. Barry, ravnatelj javne varnosti, je zahteval, da vsi departmenti vržejo na cesto še nadaljne delavce, da se tako prihrani $25,000. Če pa vprašamo, kje bodo dobili 80,000 dolarjev za posebne volitve, pa pravijo, da ga bo preskrbela mestna zbornica, odnosno zastopniki v mestni zbornici. Kot davkoplačevalec vas vpra- Los Angeles, Cal. — Mestna vlada Los Angelesa je pravkar odobrila kontrakte za Olimpijski stadion, kjer se bodo vršile igre in tekme velike Olimpijade, ki bo trajala od 30. julija do 14. avgusta, 1932. Izboljšalo in izpremenilo se je mnogo načrtov; tako je napri-mer odločeno, da bo 150,000 nu-meriranih sedežev mesto samo 75,000, kakor je bilo sprva nameravano. Dalje se bo okoli celega stadiona zgradilo promena-den hodnik, postavljene bodo zgradbe, kjer bodo nameščeni Cleveland (Collin wood), O.— Cenjeno uredništvo:—Pošiljatm vam oglas in obenem tudi ta dopis. Kot razvidno iz tukajšnjega časopisja, se pripravlja Jugoslovanski klub, da skliče velik protestni shod proti divjanju Italijanov v okupiranem ozemlju. Res, čas je, da se ameriški Slovenci pokažemo, da nam je pri srcu trpljenje naših zasužnjenih bratov v Primorju. Društvo Mir, št. 142, SNPJ se pripravlja za svojo jesensko veselico, ki nam je zelo potrebna kljub temu, da imamo slabše čase, ker blagajni moramo pomagati do boljšega napredka. V tekočem letu smo jo namreč precej izčrpali. Imeli smo štiri smrtne slučaje, ko so umrli štri-je člani društva Mir, kar nam je povzročilo mnogo stroškov. Pridimo torej vsi na veselico, ki se vrši 28. septembra na Holmes Ave., v Slovenskem domu. Začetek ob sedmih zvečer. Ker ima naše društvo samo 15 centov društvene naklade, dočim jo imajo druga bratska društva 25c, je naša dolžnost, da se to upošteva in da se snidemo na veselici vsi skupaj, da se nekoliko poveselimo in pozabavamo, kot dobri in složni člani. Na veselici bo tudi dovolj tistega od zida. Nasvidenje! Louis Mrmolja, tajnik. Cleveland (Newburg), O — Cenjeno uredništvo:—Ker se je bližal čas proslave društva "Na Jutrovem," št. 477 SNPJ, sem vedno gledal, kje bom videl kaj dopisov glede te proslave. Vsak dan sem pregledoval naše slovenske liste. Res sem opazil par lepih dopisov, katere sem z veseljem prečital in se dopisnikom prav lepo zahvaljujem. Samo en dopis, katerega sem čital v Prosveti z dne 17. septembra, mi ni prav nič ugajal. Dotične-ga dopisnika bi prosil, da kadar bo spet kakšna taka slavnost, da skuša ljudi privabiti, ne pa od-poditi. Ob takih prilikah naj se opusti vsako ujedanje, ker to ni prav nič umestno. Vsak mora sebi kruh služiti, vsak mora ži^ veti, pa naj bo socijalist, komunist ali karkoli, naj hodi v cerkev, ali ne. Prisiliti ni mogoče nikogar, kaj naj dela in kako naj živi. Tako delovanje je sramotno! Kako naj se ljudje skupaj zberejo, če se jih odganja ter se jim že vnaprej veselje krati? Kdor ima kaj proti kakemu posamezniku, naj se ž njim osebno in privatno pogovori. uradi raznih odborov in depart-mentov časopisnih in športnih poročevalcev. V stadionu se bodo vršile olimpijske igre, tek, skakanje, jezdarenje, otvoritvene in zaključne slavnosti, maratonski teki in tako dalje. Vse predpriprave v stadionu bodo izvršene eno leto pred otvoritvijo Olimpijade. Izboljšan je tudi načrt dirkališča. Igrišče v notranjosti dirkališča, bo dovolj veliko, da se bo lahko igralo na njen žogomet, žogobrc, "hockey" in druge igre. Olimpijski stadion stoji v Olimpijskem parku, poleg Umetniškega muzeja, plavališča in paviljona za sabljanje. Olimpic park je v bližini središča trgovskega distrikta mesta Los Angelesa, v katerega je lahko do-I speti iz vseh mestnih strani. ' Stadion je bil zgrajen leta 1923, v letu X. Olimpijade. V njem se je vršilo že mnogo atletskih iger, pri katerih so se udejstvovali vodilni svetovni atleti. ITALIJANSKA GROZODEJSTVA IN J. S. Z. Cleveland, O. — Nad brutalnim umorom, ki ga je izvršila pritepena drhal laških fašistov nad štirimi slovenskimi mladeniči v Trstu, katerih edini "zločin" je obstojal v tem, da so bili Slovenci in da niso mogli več mirno gledati nečuvenega divjanja in terorja laških band, ki so ga izvajale in ki ga še izvajajo nad brezpravno podjarmlje— no rajo, se zgražajo vsi civilizirani ljudje, češkoslovaška je vstala kot en mož ter potom časopisja dala duška svojemu velikemu ogorčenju; češkoslovaški vojni minister je na javnem shodu izjavil, da bo stala češkoslovaška solidarno in zvesto ramo ob rami z Jugoslavijo v dobi njenega trpljenja. — Prav tako ogorčenje je izzvalo postopanje fašistov nad svojimi jugoslovanskimi državljani tudi med grškim narodom, ki nam ni soroden, ne po tradicijah, ne po krvi, niti ne po jeziku. . . Jugoslovanski narod v tujini sklicuje protestne shode, na katerih obsoja in žigosa to nečloveško početje terorističnih laških band. Taki shodi so bili sklicani v New Yorku, Chicagu in Clevelandu, da dajo ljudje naše krvi in jezika izraza svojemu gnevu in svoji žalosti ter da hkrati pokažejo tujim narodnostim, med katerimi žive, da jim ni vseeno, kaj se dogaja ž njihovimi brati, ki jih tišči k tlom tuja peta na lastni zemlji. . . Nismo sicer tako naivni, da bi pričakovali, da bi ti protestni shodi in zborovanja izpreme-nili zemljepisne meje našega podjarmljenega ljudstva; prav tako ne mislimo, da bi radi teh zborovanj laški samodržec Mussolini izpremenil svojo oficijel-no politiko napram Jugoslaviji, najmanj pa mislimo, da bi ti shodi utegnili izzvati vojno re-vanš! Ne, vsega tega ne mislimo in to tudi ni svrha teh pn> testnih shodov! Njihova svrha je: Pokazati našim sodržavljanom in soljudem ameriške narodnosti, med katere nas je vrgel val življenja, da čutimo in trpimo s svojimi zatiranimi in preganjanimi brati, da je njihova bol, naša bol, da so njihove rane — krvaveče rane našega srca! . . . Nismo šovinisti in narodni nestrpneži ter teroristi; te čednosti dičijo fašiste, torej uprav one, proti katerih divjanju protestiramo, smo pa — Jugoslovani in Slovenci! In kot taki ne moremo mirno gledati nečloveškega divjanja privandrane so-drge, ki pustoši našo slovenske zemljo, ruši in požiga naše narodne, delavske, kulturne in privatne domove, zatira naše gospodarske in prosvetne organizacije, uničuje ter v prah izpre-izpreminja naše tiskarne, ki so žarišča vse narodove kulture, zatira in zaplenja naše časopise, te glasnike našega javnega "mne- nja, naših dušnih in telesnih potreb, izpreminja poštena imena naših očetov, na debelo mori in strelja naše brezpravne, zasužnjene ljudi, in prepoveduje rabo slovenske besede, ki jo je slovensko dete vsesalo vase z materinim mlekom. . . Vseh t e Ii vnebovpijočih krivic ne moremo več mirno gledati; proti vsem tem mukam, ki jim je izpostavljena naša brezpravna raja v notranjosti laških meja, z gnevom v srcu vstajamo; proti tej nezaslišani krutosti privandra-nih tujcev dvigamo svoj glas, da ga sliši ljudstvo ameriške narodnosti, ki nas obdaja! Eden prvih protestnih shodov — če ni bil celo prvi — je bil sklican v Chicagu, in v veselje in zadoščenje nam je zabeležiti, da so kot sklicatelji tega shoda podpisane menda vse jugoslovanske organizacije v Chicagu in okolici, — srbe, hrvatske in slovenske — ter mnogo poedinih imen mož, ki stoje kot taki ali drugačni zastopniki na čelu teh organizacij in narodnih ustanov. Med temi sklicatelji pa smo zaman iskali eno ime, to je ime Jugoslov. Socijalistične Zveze, odnosno njenih zastopnikov in agentov, čudno. . . res čudno! Saj so pred leti, ko je šlo za zbiranje milijonskega fonda, za "rešitev podjarmljenih Jugoslovanov," ti meteorji tako bri-ljantno svetili na jugoslovanskem političnem nebu! 1 Kako to, da je od takrat pa do zdaj, v tako kratki dobi, tako zelo zatem-nel njih nekdaj briljantni žar in sijaj? In to zdaj, ko so naši primorski bratje bolj kakor kdaj prej in bolj kakor katerikoli Jugoslovani potrebni, če že ne milijonskega fonda (ki je na tako čuden, rekli bi: magičen način izhlapel), pa vsaj moralnega fonda naše narodne zavesti in simpatije?! Kako to, da v oči-gled vsega gori omenjenega trpljenja ljudi, ki so naše krvi, vodstvo Jugoslovanske Socijalistične Zveze na smatra vrednim, podpisati imena svoje organizacije pod ostala imena sklicateljev tega zborovanja?! O tem bi se dalo še mnogo, mnogo pisati. . . cela poglavja! Pa ni vredno! Ker se predobro poznamo! Vemo, da ste mojstri, oziroma ste bili mojstri v ribarenju v kalnem. Vedno ste znali dobro plavati s tokom, ali proti toku, kakor je pač nanesla potreba. . . Toda končno vam je tudi naše najbolj naivno ljudstvo pogledalo v karte ter pregledalo vašo čudno igro! Danes marsikomu niste več oni sijajni magiji, ki ste mu bili še pred nekaj leti, za časa kampanje milijonskega fonda. . . Danes je vse to minilo: zdaj ste samo še skrahi-rani žonglerji in "second hand" coprniki, ki vam lahko vsak (Dalja na 3. atranlK A. 6 7 7 8 a 9 S 10 10 10 10 11 11 11 11 p. 12 12 1 1 2 S 3 3 4 4 4 5 5 5 6 6 6 6 7 7 8 8 9 9 10 10 10 11 11 A. 12 Za sredo, 24. septembra WTAM Sign on. Morning Serenade. Cheerio (NBC). Morning Melodies (NBC). National Home Hour (NBC). Patty Jean's Chat. WTAM Physical Culture Hour. Charles W. Reed, baritone. Radio Household Institute (NBC). Pat and Alice. Charis Program. On Wings of Song (NBC). Morning Madrigal. Farm Talk. Annabelle Jackson, pianist. Joe Baldi and Russ Neff. Noonday Melodies. Tal Henry's New China Orchestra. Melody Three (NBC). Playlet. Evening Stars (NBC). Don Douglas, pianist. Marthin Provensen, basso. Sky Sketches (NBC). Lady Next Door (NBC). Tea Timers (NBC). Pat Haley. Black and Gold Room Orchestra (NBC). Meditation. Organ Processional Hour. Chester E. Zohn, tenor. Baseball Scores. Five Radio Luminaries (NBC). Natasha Mirowski, pianist. Spang Bakers—Gene and Glenn. Mobiloil Concert (NBC). WTAM Players. Midweek Revels. Vaughn De Leath, contralto. Coca Cola Program (NBC). Vincent Lopez and Orchestra (NBC). Uncle Abe and David (NBC). Tal Henry's New China Orchestra. Four Guardsmen—Ben Silverberg, violinist. Midnight Melodies. M. :30: :15: :30: :01 : :00: :30: :45: :00: :15: :30: :45: :00: :15: :40: :50: M. :15: :40: :00: :30: :00: :30: :00: :15: :30: :00: :30: :45: :00: :15: :30: :15 : :25: :30: :45: :00: :30: :00: :30: :00: :»0: :00: :15: :36 : :05: :30 : M. :15: 1:00: A. M. 6:30: 8:00: 8:30: 8:45: 9:00: 9:15: 9:30: 10:00: 10:15: 10:22: 10:30: 10:45: 11:00: P. M. 12:15: 12:30: 1 :00: 1:30: 1 :55: 2:00: 2:20: 2:30: 3:30: 4:00: 4:30: 4:40: 4 :45 : 6:01: 6:25: 16:30: 6:45: 7:00: 7:16: 7:29: 7:30: 8:00: 8:30: 9:00: 9:30: 10:01: 10:30: 10:31: 11:00: 11:01 : U:30: A. M. 7:00: 8:00: 8:30: 9:01 : 9:30: 9:55: 10:01: H:30: 11 :45: f. M. 12:01 : 12:15: 1 :15: 2:15: 2:30: 3 :00: 4 :00 : 4:15: 4:30: 6:00: 6 :80: 6:45 : 6:05: 6:35: Isham Jones' Golden Pheasant Orchestra. Sign off. WHK Radio Reveille. Something for Everyone (CBS). Burlesque Broadcasters. Morning Moods (CBS). Crooning Strings. Musical Portraits. Julia Hayes. The Girl Friends. Dr. Florence V. Blodgett. Ken Carr, tenor. Marmola Program. Radio Homemakers—Ida Bailey Al* len (CBS). Ethel and Harry. Manhattan Towers Orchestra (CBS) Harry Tucker's Orchestra (CBS). Syncopated Silhousettes (CBS). Columbia Little Symphony and Soloist (CBS). Health Talk—Dr. Winfrey. Housekeepers Chat. Columbia Ensemble (CBS). Tea Time Topics. Musical Album (CBS). Meditation. oFotnotes (CBS). World Book Man. Messenger Boys. Public Auditorium Organ—Vincent Percy. Raybestos Sport Flashes. Evangeline. Adam š—Astrologer (CBS). Eskimo Pic Program (CBS). Rahal's Cherry Pickers. Manhattan Moods (CBS). Raybestos Radiogram. Forty Fathom Trawlers (CBS). Gold Medal Fast Freight (CBS). La Palina Smoker (CBS). Voice of Columbia (CBS). Freddie Carlon's Crystal Slipper Orchestra. Seth Parker's Old Fashioned Singing School. Motorists Almanac of the Air. Slumber Hour. Rubberneck Man. Bert Lown's Orchestra (CBS). Nocturne (CBS). WJAY Morning Melodies. Wurlitzer Morning Greeting. The Three Musketeers. The Three Muskete-ers. Facts, Fun and Fancies for Ladies. Dr. Connor. Ruth and Blair. Starr Piano Program. Banjo Dave. Song Rambler. Jazz Potpourri. Organ Moods. Stray Gems. Lyric Troubadors. Parma Serenade. Stanley Melzak. Four Feet of Melody. Broadway Lights. Cleveland Parade. Hawaiian Echoes. Starr Piano. Merchants and Consumers. Sign off. the narodni pregovori in reki ^ Delaču zapisal Joža Gregorič. ITALIJANSKA GROZODEJSTVA IN J. S. Z. (Nadaljevanje iz 2. strani) otrok vidi skozi prste vaše, nekdaj tako spretne trike in mahi-nacije! Danes ni od vsega nekdanjega briljantnega političnega sija ostalo ničesar več, razen morda še nekaj spominov na nekdanjo slavo. . . Sic transit gloria. . . Minljiva je slava sveta. . . Torej zastopniki Jugoslovanske Socijalistične Zveze, kako to, da po vsem tem niste smatrali vrednim zapisati svojih imen ali imena svoje organizacije pod oni oklic protestnega shoda? Kako to, da smatrate to važno zadevo za stvar, ki se ne tiče vas, dasi nosi vaša organizacija ime Jugoslovanska? Kako to, da ste napram temu važnemu shodu tako ravnodušni in mrtvi, vi, ki vam je narodna iskrenost Slovencev in Hrvatov stekla v blagajno znesek, od katerega vam še danes teko obresti, katerih se pa v svojem značilnem ostentativnem proti-narodnem in proti jugoslovanskem razpoloženju ne branite, ker se najbrž ravnate po pregovoru starih Rimljanov, da — denar ne smrdi. . . Več primorskih Slovencev. -o- boj za miljarde Bolje je biti s starimi ljudmi v peklu, kakor z mladimi v nebesih. Bolje je, da ciganu ostane, kakor da bi meni zmanjkalo. Bolje je na medu dobiti, kot na govnu zgubiti. Drugemu ugoditi — sebi razsoditi. Drugemu po volji — sebi po nevolji. Dober glas gre daleč, slab pa dlje. Dokler je sod moker, si vsakemu boter, ko pa je sod suh, je Vsak zate gluh. Do božiča kako — tako, po božiču bela kapa. Denar je kuhan in pečen; Gorje onemu, iz čigar nesreče učijo drugi! Gospodinja se naj ozira na fetroyski post (28. junija)! — ^aj hrani do takrat, kar ima v kašči). Kar je preko pravice (čez me-l'°). ni niti s kruhom dobro. V začetku 18. stoletja se je v Camberwellu na Angleškem naselil neki John Stockwell, ki je pokupil vsa ozemlja na okrog v obsegu mnogo kvadratnih milj. O njem je šel glas, da si je pridobil svoje velikansko premoženje kot morski ropar, na vsak način pa nepošteno. Ko se je po tem še oženil z neko redovnico, je ljudem še bolj primrzel. Leta 1730. je Stockwell umrl, ne da bi bil zapustil neposredne dediče ali oporoko. Med ljudmi je šla vera, da je Stockwellovo premoženje prekleto in dediču ne bo prineslo sreče. Zato se dolgo ni oglasil noben dedič in oblasti so morale odrediti upravo premoženja po drugih činiteljih. Upravo posestev so prevzeli trusti, v katerih rokah se nahaja še danes. Vsa zapuščina se ceni sedaj na šestdeset milijonov funtov šterlingov (1 funt — 274.25 Din) in nese letno četrt milijona funtov čistega dobička. Ko so se govorice o' prekletstvu itd. pozabile, so se začeli polagoma oglašati dediči, toda nobenemu se ni posrečilo dokazati upravičenosti do dedščine. Sedaj je stvar znova spravil v tir bristolski trgovec z oblekami. G. E. Bloodworth, ki je v časopisju pozval vse, ki se smatrajo za upravičene dediče Stockwello-ve zapuščine, da se mu javijo v svrho skupne pravde. Oglasilo se je do trideset oseb na Angleškem in v Ameriki, ki se hočejo sedaj pravdati za zapuščino. Najeli bodo najboljše odvetnike, ki bodo morali pred vsem proučiti dokaze o sorodstvu. Pravda bo dolga in draga in bo trajala precej let. Tisti, ki gotovo ne bo izgubil, bodo seveda odvetniki. Katere bolezni poberejo največ ljudi Od 10,000 ljudi jih umrje: 21.2% radi jetike, 20.2% radi raka, 18.8 % radi pljučnice, 17.4% radi želodčnih in črevesnih bolezni, 31.1% radi možganske kapi, 10.8% radi starosti, 4.5% radi influence, 2.3% radi šena in zastrupljenja ran, 2.2% radi ošpic, 2% radi oslovskega kašlja, 1-3% radi legarja in 0.2% radi škrlatinke. Torej: je-tika in rak pobereta še zmeraj največ ljudi — in za te dve bolezni navzlic vsemu trudu zdravnikov še zdaj nimamo uspešnih zdravil — razen solnca, svežega zraka, nič dela in nič skrbi. _-o- Zvonovi molčijo V Angliji je na stotine lepih starih zvonov, ki pa se ne oglašajo, ker manjka zvonarjev. V Londonu in večjih mestih pa že sedaj poganja zvonove elektrika. V idealizmu torej Slovenci še nismo na zadnjem mestu. Gustav Strniša: MED HMELJNIM Povest Lukcu je postajalo vedno težje v duši. Zazdelo se mu je, da dviga Tinica težke kamne in jih meče vanj. Ko je utihnila, mu je med solzami ponudila živo štruco. Lu-kec je vzel otroka v naročje in hitel mater tolažit. Otrok je takoj zacvilil, godec je pa govoričil : . "No, no, nikar se ne deri za vsako figo! Naš si, godčevske-ga rodu si, pa taka mevža. Hm, ali pa zato piska, ker je muzika-ličen. Kdo ve? E, otrok mali, že tvoj praded je igral citre, ko nihče na Kranjskem. Ker je bil siromak hrom, so ga kar v na-ramnem košu nosili na svatov-ščine. Da, da, muzikaličen si, kaj ne, da si?" Lukec je govoril in govoril in gledal otroka s svetlikaj očimi se očmi. "Ne žlobudraj neumnosti, Lukec! Zakaj nam bo muzikant? Ali zato, da mi bo igral za prazno mizo, medtem ko bomo morali drugi delati ?" je rekla Tinica. "Delali bomo. Res bomo delali. Pa tudi veselili se bomo. Jutri zjutraj greva lahko takoj v farovž, če si zadovoljna," je dejal in jo prav veselo pogledal. Ko je to izgovoril, je začutil posebno lahkoto v svojem srcu. Dekle je odgovorilo: "Rada grem, Lukec, zelo rada, toda le če čutiš, da me imaš zares rad. Kakor želim, da bi imel najin otrok očeta, tako se tudi bojim, da bi ne bil kasneje nesrečen poleg mene. Sam veš, da nisem imela razen tebe nobenega moškega. Zato boš tudi razumel, da te imam res rada." "Da, da, rada me imaš. Pa tudi jaz te imam, Rajši te imam kakor sem si sam mislil, da veš. Jutri greva pa v farovž, saj je že tako prepozno. Pa vendar, popraviva, kar se da popraviti," je odvrnil Lukec. "Da, res je že malo pozno, prav ima Lukec," se je tedaj oglasila Tinačka, ki je baš vstopila. Lukcu se je mahoma zazdelo, da ga je nekdo zgrabil za tilnik in ga prav krepko potisnil k tlom. Vendar se je zasmejal: "Pri nas bodo pa menda le mati bolj gospodarili." "Vidiš, Lukec, pa se le motiš! Jaz ne bom nikoli gospodarila. Preden bo padel prvi sneg, bo moja hišica že postavljena. Nekaj sem si prihranila s krama-rijo. Sama hočem biti. Ker sem res precej gospodarske narave, zato bom tudi res gospodarila, a samo v svojem domu. Ta hišica bo vajina, seveda, če bosta živela tako, kakor je dobro in prav. Zapomni si, Lukec!" Lukec je zadovoljno pokimal. Tinica je odnesla otroka v posteljo 4n šla tudi sama počivat. Mati je prinesla Lukcu otep slame in kar na pol oblečen je legel v sobi počivat. Tudi mati je odšla za hčerko v sosedno izbo.. Ko se je Lukec zjutraj prebudil, je bil zelo zadovoljen. Vstal je in pričel hoditi po sobi. Komaj je začula skrbna Tinica njegove korake, je že odprla kuhinjska vrata in mu prinesla skledico dobre kave. Domače in okusno je bila oblečena. Ko je pogledal Lukec v njeno kamrico, se je začudil. Blizu postelje je stal nov šivalni stroj. "Kdaj si si pa tegale omislila?" jo je vprašal. "Za otroka je vedno dosti šivanja. Treba mu je pripraviti majhne oblekce in nekaj perila. Pa tudi zase in mater napravim zdaj že vse kar doma. Včasih sem zvečer obiskala sosedove in opazovala Maričko. Tole bi pa ne bilo napačno, sem si dejala in se pričela bolj zanimati za šivanje. Marička mi je rada vse pokazala in sedaj sem že kar popolna šivilja," se je pošalila Tinica. "Ti boš pa res dobra gospodinja," je dejal Lukec in jo stisnil k sebi. Nič ni odvrnila, le zardela je in ga toplo pogledala. "Hvala Bogu, da sem se vrnil k nji, dobro sem opravil," si je dejal godec. Pri tem je popolnoma pozabil, da se ima pravzaprav zahvaliti samo Tinački, ki ga je skoro šiloma tirala na dom. "No, no, le preveč se mi nikar ne objemajta, da vaju še enkrat ne prehiti," je zapretila iz kamre mati in se prismejala z otrokom v naročju iz kamre. "Mati, zdaj naju pa ne bo. Pametna bova, zelo pametna. Tinica, urno se preobleči! Naš župnik je zgoden mož, kar takoj pojdiva v farovž," je dejal novo-pečeni ženin. Na Antonovem Mladi gospodar se je često spomnil na vesele hmelj ske obi-ravce. V duhu je zazrl pred seboj lepo Maričko. Kar žal mu je postalo, da je ni obdržal in se ž njo poročil. Zdaj je pa bilo prazno polje. Stene hmelja so izginile. Namesto zelenih sten hmelja so vstajale v daljavi bele stene — hladne megle, ki so se kopičile visoko pod nebo, se podirale in tavale dalje. Mladi gospodar je je vedno bolj čutil, da mu nečesa manjka. Rad je delal in često je v delu pozabil ves svet. Zdaj je pa dela že primanjkovalo, saj je zima trkala na duri. Dolgo si ni hotel priznati, da mu je ostal v duši spomin na Maričko. čas obiranja se je oddaljeval, a v njegovem srcu se je pojavljala vedno jasneje njena slika. it Ko je zdaj hodil po praznem polju, se je spomnil vseh potankosti. Pred njim so vstajali obira vci in obiravke in med njimi ona najlpeša. Okoli nje je skakal živahni Lukec kakor muha podrepnica, obiral hmelj ter dražil dekleta, ki so kar zardevala in se ga skoro bala. še vedno je Tone vedel, kje je stala Marička tisti prvi dan, ko jo je videl na polju in jo potem odločil za delo v kuhinji. In tisti večer? Hmelj je šepetal, vmes je brnel glasni čriček čez polje. On je bil tedaj srečen. Pa še tistikrat, ko jo je objel, je dvomil o svoji sreči. Vendar mu je bilo tako prijetno pri srcu. Najraje bi ostal pred zeleno hmelj sko steno kakor pred čarobno utico in povabil vanjo Maričko ter ostal vse življenje samo njen. In ona? Pač se ga še spominja! Sama mu je pritrdila, da ji je drag in mil. Pa je vendarle mislila kakor on na tisti prepad, ki ju loči, ki ga on lehko prekorači, a ona nikoli. In ta prepad je bogastvo. Spomnil se je na svojo svobodo. Z zakonu bi pač ne bil tako prost. Pa si je takoj rekel: "Da, da prosto voljo imam. Baš za to svojo prosto voljo sem žrtvoval svojo prostost, saj zdaj šele čutim, da nisem prost. Morda bi bila danes ona moja žena? Tako sem pa sam in siten sem, zelo siten. Nanjo mislim, pa govorim o svobodi," je polglasno zaključil. Potem je mislil dalje na ločitev, na odhod. Pa kaj, niti prikazal se ni, ko je odhajala. Ni prišel in ji še enkrat zagotovil svojo ljubezen. Kaj si je mogla misliti? Kakšne občutke je imela, ko je odšla? "Ali sem res zdaj svoboden? Nikoli je menda ne bom pozabil !" je zaključil Anton in postopal zamišljen okoli. * * * Tonetu je gospodinjila sorod-nica Minca, krepka in zdrava ženska. Sicer ni posebno marala moških, a Toneta je rada videla., Ne samo, da je bil zal fant, tudi bogat je bil, in to je pri nji nekaj veljalo. Da bi jo zavrnil, se ji je dozdevalo popolnoma nemogoče. Bila je prepričana, da bo enkrat gospodinja na Antonovem. "Ne mudi se mi," je modrovala včasih Minca. "Fant je bolj samotarski, menda tudi boječ. Če bo tudi za katero pogledal, si je ne bo upal vprašati. Pa bom poprijela jaz besedo. Kar sama se mu bom ponudila in moj bo, pa od nobene druge!" je govoričila. Enkrat je bila v ljubezni že razočarana. Poslej je postala nekako trmasta in skoro predrzna v svojih načrtih. Uboga Minca je kaj malo poznala značaj svojega nekoliko molčečega sorodnika, sicer bi ne zidala gradov v oblake. Tone pač ni nikoli mislil nanjo. Ker je bila Minca precej klepetava, je svoje načrte in misli razodela tudi teti Špeli. Kmalu so dobri ljudje opozorili Toneta, da se debelušasta sorodni-ca zanima zanj. Ko je čul o Minci in njeni ljubezni, se je samo smejal in zamahnil je z roko, kakor bi hotel odpoditi sitno muho. Debeluški se je kar zazdelo, da gospodar nekaj ve. Proti nji je postal popolnoma hladen, dočim je bil prej vsaj bratovsko prijazen z njo. Zaskrbelo jo je. V vasi je prebivala stara Primka, ki je mnogo vedela, a še več lagala. Minca je sklenila iti k nji po nasvete. Nekega dne je res potrkala na njena vrata. S seboj je prinesla tolstega piščanca. Debeluška je prav sramežljivo povesila glavo in vprašala staro Primko, kaj naj stori, da se bo vnelo zanjo Tonetovo srce; pri tem ji je pa dala piščanca, ki ga je vzela iz cekar-ja. Starka je pogledala Minco izpod črnih očal. Potem je vzela rdeč robec, se useknila, potehta-la v rokah piščanca in ga takoj zaprla v ozek kurnik, ki je stal kar v sobi. Nato je šele povabila Minco, naj sede na polomljen stol. Ukazala ji je, naj ji pokaže dlan desne roke. Pogledala je črte in dejala: "Za veliko ljubezen si rojena in boš dobra zakonska žena!" "Tudi meni se tako zdi," je dejala Minca, ki je bila sicer pridna in delovna ženska, vendar nekoliko omejena. "Molči, dokler jaz govorim, in ne moti me!" je bevsknila starka in Minca je utihnila. Starka je nadaljevala: "Ni res, kakor pravijo, da je človek človeku enak kakor jajce jajcu. Kdor to trdi, je bedak. O, kako so različni ljudje na svetu. Ti spadaš med rodeče žene. Pa nikar ne misli, da je malo nerodovitnih. Danes jih je vedno več. Menda je to greh staršev, ki nočejo otrok in se jih branijo .. . No, zdaj pa tvoja stvar! Ti imaš nekoga rada, menda Toneta. Tako sem slišala zvoniti, pa to je tvoja zadeva, ki me ne briga. Dotičnik, ki ga ljubiš, mora nekaj nositi s seboj! To je tvoj talisman. To, kar nosi s seboj, mu moraš ti dati, on pa ne sme za, to vedeti. Ta talisman ga bo varoval vsega zlega, če bo še tako daleč od tebe, se bo vrnil nazaj k tebi, ker ga bo vlekla neka skrivna sila. Najboljši talisman je kakšna krpa ali kaj takega. Všij dotičniku, ki ga ljubiš, kos tvojega predpasnika ali bluze v' suknjo, da on ne bo za to vedel!" "Ali bo potem postal res moj?" je vprašala Minca. "če ti pravim. Druge nobene niti pogledal ne bo. Bodi brez skrbi!" Ker je Primka deklino tako lepo potolažila, ji je le-ta hvaležno stisnila še nekaj drobiža v roke in se zadovoljna vrnila domov. Seveda ji je morala obljubiti, da bo o stvari molčala. "Tega boš pa že dobila, prav tako kakor jaz. Mara zate!" se je režala Primka, ko je dekle odšlo. Najbolj vesela je bila gospa Angela in njen Grča. Prepričana sta bila, da sta dobila zlatega kalina, od katerega bo denar kar deževal. Anton je bil spočetka nekoliko v zadregi. Pri tej gosposki mizi se je spomnil na svoj prostorni kmečki dom in tesno mu je postalo, sam ni vedel zakaj. Spomnil se je mahoma hmeljarjev in svoje lepe Maričke. Ne, saj ni njegova in nikoli ni bila. Sam jo je zavrgel. Pričel je primerjati govorjenje tistih preprostih naravnih ljudi s praznimi frazami gospode okoli sebe in spoznal je, da so oni ljudje nekaj povsem drugega. Spoznal je, da veje iz besed delavnih kmetov zdravje in odkritost, a tu se mu je trenutno zazdelo vse črvivo. Mahoma se je predramil iz zamišljenosti. Nasproti mu je sedel starikav gospod, ki se mu je predstavil za uradnika Mraka. Edino ta človek mu je v vsej družbi ugajal. Mrak ga je opazoval in zasmilil se mu je. Ko je postal Anton najbolj zamišljen, mu je Mrak kakor nevede stopil prav krepko na stegnjeno nogo. Vzdramil se je in se ozrl v svojo zaročenko. In baš tedaj je videl njen pogled, ki se je srečal s pogledom starega Grče. Ta njen pogled je razodeval strast, a njegov pogled naravnost divje poželjenje, saj so se kar svetile pijane oči. Antona je hipoma nekaj zbodlo. Pričel je natančneje opazovati ljudi okoli sebe in zazdelo se mu je, da se mu vsi ti gostje rogajo in ga zasmehujejo. Pravega vzroka ni imel za to slutnjo in ostal je miren. Pa je nazdravil zaročencema Grča. Prav nesramno je poudar jal svoje prijateljstvo do Perče-vih in zagotavljal, da ostane še nadalje dober prijatelj tudi mlademu gospodarju. Anton se je smehljal. Mahoma se mu je posvetilo. Zahvalil se je govorniku in ga tudi sam prosil, naj ostane še nadalje zvest hišni prijatelj, saj so prijatelji tako redki. (Dalje prihodnjič.) MEŠTNE^VEŠTI Vojni dogodki Kakšno ulogo je igral Newton D. Baker v letih 1916-1920, ko je bil kot vojni tajnik predsednika Wilsona, o tem se bo pisalo prvič v zgodovini v znanem ameriškem časopisu "American Legion Monthly." Urednik za te spise je bivši vrhovni poveljnik ameriške armade general John J. Pershing, katerega je vojni tajnik Baker imenoval v ta urad. Narod v Zedinjenih državah je doslej še malo vedel o dogodkih, ki so pripeljali Zedinjčne države v svetovno vojno. In Mr. Baker, ki je bil vojni tajnik pod predsedništvom Wilsona, zna bolje kot kdo drugi za vzroke, ki so privedli Zedinjene države v svetovno vojno. Lepa zahvala Mr. Louis M. Kolar, komisar za atletiko pri J. S. K. Jednoti nam pošilja prav prijazno zahvalno pismo, ker je "Ameriška Domovina" pred nekaj dnevi priobčila nekaj vrstic v prilog športnega sestanka mladih slovenskih Amerikancev v Cleve-landu. Besedilo zahvale bo pri-občeno v angleškem delu "Ameriške Domovine" prihodnji petek, na tem mestu se pa želimo prav prijazno zahvaliti Mr. Louis M. Kolarju za prijazno pismo in za priznanje. Gotovo, da bomo vedno sodelovali za vsako stvar, za katero je interesirana naša mladina. Radi 25 centov Policija pripoveduje, da je bil Salvatore Criss, ki je po poklicu brivec, in ki ima svojo briv-nico na 425 Woodland Ave., zaboden z nožem v prepiru radi 25 centov. V brivnici Crissa je prišel neki tujec, ki je hotel imeti kvoder. Brivec Criss pa ni hotel dati kvodra, nakar je tujec potegnil nož in sunil brivca, da se je slednji zgrudil in je kmalu potem umrl. Policija išče lopova, ki je po storjenem činu pobegnil. Povratek Srečno se je povrnil iz Women's Hospital, pdznani rojak Frank Kovach, ki vodi čistilno podjetje pod imenom Collinwood Dry Cleaners, želimo, da bi čimprej dobro okreval. Prijatelji ga lahko obiščejo na 725 E. 156th St. Hitre razporoke Sodnik Pearson na Common Pleas sodniji je tekom treh ur dovolil 32 razporok. Sodnik je uradoval od 9. ure zjutraj do opoldne. Približno je dovolil 10 razporok na uro. In s tem še ni gotov. 778 prošenj za razporo-ko se nahaja na njegovi sodniji. DNEVNE VESTI Hooverjev sin ima kali nevarne jetike? Washington, 22. sept. Dr. Daniel Boone, osebni zdravnik predsednika Hoover j a, je danes osebno preiskal sina Hoover j a, mladega Herbert Hoover Jr., in je zdravnik dr. Boone se izjavil, da ima sin predsednika bacile jetike v sebi, vendar položaj ni nevaren, pač pa se da popraviti s pravilno dieto in počitkom. Predsednik Hoover se zelo zanima za bolezensko stanje svojega sina. Tudi v južni Ameriki se uvaja prohibicija Rio de Janeiro, 22. sept. V kongresni zbornici Brazilije je bil vložen predlog, da se prepove javnim državnim uradnikom uživanje alkoholnih pijač pri javnih slavnostih. Splošno se smatra, da je to prvi predlog, da se upelje v Braziliji splošna prepoved opojne pijače. MALI OGLASI V najem se da hiša sama za sebe, 7 lepih sob in kopališče, nova klet, samo $28.00 na mesec. Istotam se odda v najem 6 lepih sob za primerno ceno. 6026 Glass Ave. V najem se da tri male sobe, zgorej. Za malo družino. 1105 E. 66th St. (224) V najem se dasti dve lepi sobi in klet. Vprašajte na 922 E. 70th St. (225) Išče se ženska ali dekle za gospodinjska dela in da bi varovala dva otroka. Zglasi naj se po 6. uri zvečer na 921 E. 70th St. Plača po dogovoru. (224) Pohištvo naprodaj peči na premog in plin, dobri vinski sodi, se proda vse skupaj ali posamezno po jako nizki ceni. 1255 E. 58th St. (225) Naznanilo občinstvu Naznanjam, da sem otvrfril prostor za ključavničarstvo in brušenje brivskih potrebščin ter raznih drugih rezil. Vedno bom gledal, da bom vsem našim odjemalcem kolikor mogoč dobro postregel v njh zadovoljstvo. Se vljudno priporočam. Fr. čepirlo, 1342 E. 55th St., vogal St. Clair Ave. (Tue.X) •v Zeneindekleta katerim je nemogoče dobiti gotovo suknjo ali obleko po svoji meri, lahko naročite isto pri nas, narejeno po vaši posebni meri in to po isti ceni kakor dobite gotovo v naši trgovini. suknje po naroČilu lahko dobite pri nas od $25 do $175 in obleke od $15 naprej Kadar naročite ali • kupite suknjo pri nas, se prav lahko zanesete, da dobite najboljše blago po najnižjih cenah. Za obilen obisk se vam priporočam Benno B.Leustig 6424 St. Clair Ave. Nasproti Slovenskega Nar. Doma ZSSmSSmSSfSSmllSSSF^' HENRIK SIENKIEWICZ POTOP Iz poljščine prevel DR. RUDOLF M <:: • •• & a Ezra Blackmar, eden najmočnejših jetnikov v Los Angeles, Cal. Dva palca le-belo knjigo brez napora pretrga in upogne debele železne palice v omrežju celice. skovodje, kakršen je bil knez Jeremija, človek je vedel, da se konča vsako podjetje z zmago. Radzivil je velik vojskovodja, a ne tak in tudi se mu ne služi s toliko ljubeznijo, ker on nima njegove očetovske ljubezni za vojaka in se mu tudi ne približa, ker se smatra za nekakega samovladarja, in vendar Višnioviecki niso bili slabši od Radzivilov." "Nič zato," je rekel Jan Skrzetuski. "V njegovih rokah je sedaj rešitev domovine iiii je tudi pripravljen žrtvovati zanjo življenje; Bog ga blagoslovi!" Tako so se pogovarjali vitezi med seboj sredi noči; sedaj so se spominjali nekdanjih časov, sedaj so govorili o sedanjih težkih časih, ko so tri vojne naenkrat navalile na ljudovlado. Potem so začeli moliti večerno molitev in litanije; ko so končali, se jih je oprijel spanec in začeli so dremati in se guga-ti v sedlih. Naznanilo I Slovcncem in bratom Hrvatom naznanjamo, da v kratkem odpremo trgovino in krojačnico v Collimvoodu na 404 E. 156th St., nasproti slovenske banke. Poslovodja te trgovine bo poznani Jos. Perme, ki ji .uspešno sodeloval v glavni trgovini in krojačnici pri Brazis Bros. na 6005 Superior Ave. Ustregli smo že stotinam rojakov in drugim z našim finim delom. Dobite obleke ali suknje, napravljene po meri, po $23.50. Imamo tudi že izgotovljene in to samo temno plave serge ali kamgarn in suknje, površnike, vse po $20.00. Imel bom veliko zalogo svežega blaga za obleke in suknje. Imel bom tudi nekaj finega blaga, ako bo kateri liotel malo bolje blago. Jako zmerne cene. Ne pozabite nas priti pogledat. Brazis Bros. 404 E. 156th Street (Collinwood) GLAVNA TRGOVINA: G905 Superior Avenue PODRUŽNICE: 2290 E. 55th St., 5121 Woodland Ave. 331 Gratiot Ave., Detroit, Mich. GLAS Vsem našim cenjenim odjemalcem, kakor tudi drugim rojakom sporočamo, da bomo, kakor druga leta, tudi letos imeli na razpolago Vsa naročila sprejema in se priporoča Slov. Delavska Zadružna Zveza 667 E. 152d St. EDdy 2661 16721 Waterloo Rd. KEninore 1248 6102 St. Clair Ave. ENdicott 1629 CENE BODO NAZNANJENE O PRAVEM ČASU 1 ŽS Travel via Lake Erie to Niagara Falls, Eastern and Canadian Points 1ET TKF, C & B LINE be your host for a delightful, refreshing - night's trip between Cleveland and Buffalo or to Pt. Stanley, Can. Travel while you sleep. Avoid miles and miles of congested roadways via these short routes to Canada and the East. Every comfott and courtesy of a modern hotel await you. Autos carried. Cleveland—Buffalo Division Steamers each way, every night, leaving at 9:00 p. m., arriving at 7:30 a. m. (E. S.T.) April 15th to November 15th. Fare, $5.00 one way; $8.50 Round Trip. Auto Rate $6.50 up. Cleveland—Port Stanley, Canadian Division Steamer leaves Cleveland midnight, arriving Port Stanley 6:00 a.m. Returning. leaves there 4:30 p. m., arriving Cleveland 9:30 p. m. June 20th to September 6tb. Tare $3.00 one way; $5.00 round trip. Auto Rate $4.50 and up i §