«. mM. V L]nbl)onI, v toroh 11 februarja I9Z1. LiU. leto Isha|a vsak dan popoldne tsvsaatal a» 1*1 • ia ornata«. Inse atl i Prostor 1 m J m X S4 m/m za mal- oglase 27 m/m \rl$int 1 K, od 30 m/m vlllne dalje kuotfjski in undni oglasi 1 ml m K 2*— notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 mJm K Poroke, zaroke 8J K. Zcnitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naroclim popust. Vprašanjem glede inseratov nai se nriloti znamka za odgovor. UprniiitTO M81ov. lfaroda« in .Narsaai riassr««'* m»Mora ollca it 5, o rit Učno. — TeleToa it. 394. „Sla oai'd Narod' val|a w Jnao8l«*i|l t celoletno napiej plačan . K SX) -polletno 1S0'-3 mesečno......m 75'— mm m . « • • m 2 3 ~~ r Llabljant In po poitl i V laosamatro i celoletno......K 42tV— poikiao.......„210*— 3 mesečno ...... M 35 — M . • • • . M *J • • • « Pri morebitnem poviSanjj s« um dal|š« naročnina doplačati Novi naročniki nai po«i|eif» v prvič aSfOtmao vehio po nak.iznid Na tamo ntsaien* naroMla brer. oo*^tve denaria se ne mornn> otiriit. Uredništvo „S1ot. Narodu" KnaHova nUca it 9, I« nadatropi*. Telefon štev. 3-4. Popise apriloma le podpisane in zadostno frankovanfc j&ST RoWopk«ow na vr:ca. Pozvrri^nv Itevilka ^s?ir: V20 K Pcštn'na platani v gotovini. Univ. prof. dr. Metod Dolenc: Doslejsnji nacrti ustane pa dolaEila o tisku. Tisk in ostava v našem, modernem smislu besede sta d e c a ene matere, ki bi jo imenoval politično doraslost narodov. Za režima absolutne monarhije se je govorilo o ustavi kot skupnosti zakonitih predpisov, ki urejalo celo državo kot enoto na zunaj, odtlei pa vključujemo v pojem ustave tudi še in si-ser predvsem tisto stran, ki pomeni ureditev razmerja na vznotraj med državno oblastjo in poedinimi državljani. Pod absolutno monarhijo je rudi tisk — vsaj v naših krajih — tičal še v sponah, ki mu niso dale razmaJia v smiska prave svrhe tiska, namreč, da da izraza javnemu mnenju ene al! več slično orijentiranih skupin ljudi v nepot vorjenl oblikL Poslej odkar so narodi postali politično do-rastli, se je razvila pomembnost tiska — do že tolikokrat, poudarjenega značaja svetovne velesile... Ce primerjamo torej pojme tiska in ustave, najdemo torej mnogo važ nih stikov med obema in v tem tiči tudi opravičilo, takaj se mora pečati ustava s ti* kom in obratno tisk z ustava Tisk fc uspava sta dru* od drugega zavist* i- med njima treba ustanoviti mejo v tem pogledu, da bodi zabranjen? v njih načrtov te nalosre nit! niso predočili sub specie naših posebnih razmer m pri študiju teh vprašanj se mi Je usiljevala slutnja, da so se tu prestavljala določila iz drugih ustav preveč šabIonski v načrte za našo ustavo. Splošna karakterizacija socijalne strukture v našem narodu in naših političnih razmer je dobila po mojem mnenju premalo vpoštevanja v teh načrtih. Dolga vrsta vprašanj, ki se zajedajo z vso jedkostjo v živo telo ustave, se je krhala in krhala... in zadnji načrt je obtičal že v prav ma- Aleksander Dumas, sin: 22 Kiparjeva pravda. Roman. (Dalle.) »Ali mama, podobni uhani hi veljali 10 do 12.000 frankov; to je vendar tvoj. dohodek enega leta.« In posestva Starkavo, ki ga zopet dobim? »Ali ras?« »Saj imam že kupca zanj. Ves denar je za vaju, ljuba otroka!« Nisem maral biti umazan in sem ponudil za Izino sestro mramornat kip. Iza je prevzela odpošiljatev. Štiri tedne pozneje je imela Iza uhane v ušesih. Sest tednov nato. ko se je Iza vrnila s promenade, je rekla z naj-naravnejšim glasom: »Ugani, koga sem danes srečala!« »Nimam pojma.« »Ugibaj vendar!« »Ali ga poznam?« »Po imenu, ki si ga morda pozabit.« Imenoval sem več imen. »Ne pogodiš.« lem številu določil. Seveda lahko se pri tem sklicuje na slovite vzorce, osobito na češkoslovaško ustavo. Pa menim in poudarjam, da naše pravne razmere, naš upravni in sodni aparat za enkrat ne preneso še tako rudimentarnih določil, kakor jih predvidevajo zadnji načrti. Kjer je upravni aparat razdvoien, kier sodni anarat še ni enakomerng prekvaSen po modernih načelih pravosodstva, tam ne moremo izhajati z medlimi črtami, tam kaže. Ja urežemo trlo-hoko brazdo v ustavo... Zavedam se. da ie ustava le magna charta II-bertatum, ki naj v splošnih obrisih označa smernice za vse državne probleme. Registriram tudi zadnji V e s n I č e v govor, ki je klical po poenostavljeni ustavi... Ali tudi v tem pogledu nas je skušnja dveh iet lastne države Izučila do dobra, da nai se nikar ne zanašamo preveč na bodočo dobro voljo In sposobnost zakonodajnega telesa! — Če spoznamo nekaj za dobro, umestno, priporočljivo, nikar ne odlašajmo stvari na bodoče zakone, to bi utegnila postati odložitev ad kalendas graecas! Pa oglejmo si najprej določila o tisku v raznih načrtih, ki so se pojavili tekom teh let. odkar smo se ?_edi-nfII s Srbi in Hrvati. Prvi načrt, ki je bil po časniških glasovih sprejet od prvega ministrstva 10. II. 1919. ie bil izdelan pod ministrom dr. AI -bertom Krameriem. Prinesel je v čl. 18 rmsli. ki so do malega prepis ustave za bivšo krni*/'m SrbMo z dne 5. VI. 1903, /h. LVM/552. Tu stoji: 1. da ima vsak državljan pravico v mejah zakona prosto izražati svojo misel tudi v tisku; 2. da ie ii*k svoboden: 3. da se ne sme odrediti ne cenzura, ne kakšna preventivna odredba, kl ovira izhajanje, prodaV> ali raznašanie spisov in časnikov. K tej točki je nrW?vMe>T»2 mala utesnitev: Samo za časa volne se vojaška in dio?orii*i<čii;? vprašanja odrediti cenzura: 4. za izdajanje čas-kov ni treba oopreišnie odobritve oblasti, niti se ne zahteva za tisk kavcije: 5. zaplemba je dovoljena le za razžalitev kralja, kraljeve hiše. razžalitev tujih vladarjev in njegovih hiš, pa za prr/iv državljanov na not)' z orožfcm. Pa v teh primerih le obl.MBtvo dolžno, da v 24 ur«h po zaplembi da odobriti prepoved sodišču (kateremu, ni označeno), kar se mora zgoditi zopet v 24 urah. inače velja zaplemba za uk imenu: 6. tisk ne more biti nikdar podrejen administrativnim onominom; 7. vsak list mora imeti odg^vornej-a urednika; 8. pisec je odgovore!! za snis: ako ni znan ali ne stanuje v kraljestvu ali ni sposoben za odgovornost, so odgovorni ali urednik ali tiskar ali raznašalec. Tu imamo celo serijo misli, kl se naslanjajo v glavnem na sistem belgijskega tiskovnega zakona in $.0 dobile izraza tudi še posebej v srbskem zakonu o štampi, ki je izšel kratko za ustavo, namreč Jn»* 12. januarja 1904. odnosno 9. decembra Vm LIX 20. 252. Rrtzen teh določil naidemo v delu VIII. pod čl. 95. še določilo, ki se vsaj zgodovinsko teoretično tiče tiska. — Ta čl. se glasi: Ustavna porota se obdrži. Njeno pristojnost določa zakon. To ni novost. Prejšnji koresnondujoči čl. 148 ie Imel Isto določilo, seveda imenuje P' ro-to — poroto, da si ni sestavlicna iz porotnikov, ampak iz državnih s d-nikov in pa skabinov z okrnjenimi pravicami! Prihodnii ČL 149 stare ustave, ki določa vrsto sodišč (prvostepeni, anelacifsk! (n kasacloni sud) pa ie v Kramerjevei i načrtu izpuščen. Ta dr. Kramerjev načrt, ki je — kakor vemo iz ča.v v — zpe!.d:il v tisku bel« dan kj no nepravih potih, —. ni igral nobene vlosre več: ali kot historično reminiscenco smo ga vendarle nrlncsli: vsaj je že zanimivo preeledati nadaline načrte In jih vse primerjati rned sabo. ustavnega pđsšsl m fm O državnem J»xikn. — O nazivn drfave. — O državnem zrhn. — Odpravljeno plemstvo. —d Beoirrftd. 19. februarja, Štirinajsto aelo uitavnepa odseka je ©tvoril Tiredeednik đr. Momčilo Ninfič o!i čf>st-riMFfih. Prvi je srovoril dr. Anta D u 1 i-b i t Mue;osTovpn*ki klub), ki je sahte-^ ftl naj »e imrnuje naaa država, »država Srbov. Hrvatov in Slovencev« >Ju-Koalavija. V tNkftnoni n^rrtu ustava Jutfo.sloven^kesra kluba pa stoji, naj se naša država imenuje >država ^rbov. Hrvatov in Slovencev«. Dr. Da!fbi6 je zahtevni, nai se v drogen členu uptnve «*'!eg določil o državni zflRtnvi vstavi-?o tudi dolorils glerie trgovinska zaustave ncSe trgovinske mornarice. Diw ?Ima Markovi? (komunist) ir.javlja. da komuni-ti sovjetsko repuhiiko ali. dokler ilm je to nemo-Koč> dosegi, jim ni v«e eno ?»li bodo živeli v »b*olntisti«*ni monarhUl »li pa r dc mokro taki republiki. VprftŠ,"»nje i»reditvo držav« na buržujski na«"in ra komuniste nI načelno vprašanje temveč vpražani» prakiićne politike. Kadi teua bodo komunisti v podrobni debati o v*eh vpra&a-njlb raspravlial! s cisto pr.«»kti^ne«ra «tali5ra. S kriveira ata1i§8a preboja to vprašan ie oni. ki jem! le r.a podlago notare drntrih držav. Ce bi imeli na irbero *rnzleške ru>narbijo aH francosko republiko, bi pa gotovo odločili za konstitutivno insle^kn mon^rbijo. Moti pa fc, kdor vidi v monarhiji slml nI edinetva. Ifon^rbija, Je nasprotno eden Irmofl največjih raprek narodnemu •Nlinptvn. K*r um iiJnpo9la' ija<. Kar pa «e tiče prha, jim je pač ftleto rseeno. Glede državnega jezika, pa ti-sii. ki mlsliio, da ie slovenski jezik dialekt, nimajo prav. Sloven-ki jezik Je samostojen literaren jezik ki se v nobenem primeru ne more degradirati n\ navaden dialekt. Govornik zahteva dnn> varrtva za narodne manjšino, katerim bi se z ustavo morale zajamčiti niihove pravice, da moreio pro = *o roshiž^vati pe evo-jei?a materinega jezika N'f to predlaga, da je treba v pni de! op tave sprejeti tuđi določila o administrativni razdelitve države. Padikalec Ljuba J o v a n o v l č se iziavi za monarhifo. V NTira^anju državnih oblasti je treba sklepati v brat=U*m. sporazumu. Glede službenega jezika predlaga srbiknhTapsko - slovenski |e-yik in izjavlja, da sahteva v imenn ra-dfkalne in demokratske skupine. V Istem imenu zahteva tudi. naj se «!<>-venski Sfj'! v grbu scctavi tako da bo imel tri zvezde In polmesec pod njimi. Minister Marko Trifkovic izjavi, da Je za rr*»iJ!nfj dr. I^aze Markovima, z ozirom na člen 1. V členu 2. sprejme predlog Ljul>e Jovanoviča. naj bo grb tak. kakor ca je predlagal Jovanovifi. Odlogi se za predlog dr. Vo>n|nka, naj bo sin žil Jezik srbsknhrvat.>ko - alo-vonski. Nato pn poda v imenu vlade nastopno izjavo: »Vprašanje navlvan'a državo |<» K?!n ah^obinno v «p<^ra7Ti-nm z vjerni kompetentnim! činitelfi. ko se fe n^rvarjlala aaSa država, |e bila že pod rm imenom mednarodno priznana, rporabljnnie tce^i naziva (Kraljevina Srbov, Hrvafov in Slovencev) se opravičuje tako. da se s tem naznači, da Je vsak izm«*d treh delov na. Radi tfca predlaga vlada. n.^| to ime ostane se dalle službeni naziv na^e države*. Demokrat dr. Tomislav Tomlje-novic izjavlja, da si more predstav-waa**'" **Hi trn m inim..... i ■ n iumui i Ijati edinstveno državo na?o samo pod imenom Jngoalavija, Ra 'i |« na/ir 5I1S nedvomno BOdootaten za narodno edinstvot, \"la«lM so je postavila na stali-'^, da jc? nična naloga v tem vprr:£a« riju samo ta. Lar se je določilo pri ustvarjanju na^e državo, a samo ner»» tena vprašanja, ki «o ?*tala naj pra« t'«sa skiipAčina. Po«!;i icem, ki podpi-rnio to vlado ie dano »ivojo na labOfOI Ali da ne pritnlijo tladi v lom vprnsa* rju in imajo pred oćmi vse eventualna konaekvaneo, ki bi n#»r vstane, se smatra, da Je glasoval proil. kdor obsedi, glasujo za* Prvi stavek prvega člena: »Država Srbov. Hrvatov in Slovencev |o ustav« na, parlamentarna ia na Pditvena monarhija«, de sprejme 3 33 proti 9 gl*-sovom. Drugi etnvek: »SiiiSbeni naziv drw zave Je kraljevina Srbov, Hrvatov tu Slovencev« se sprejme a 26 proti lt> glasovom. Drugi člen: »Grb kraljevine fs dvoglavi beli orel v poletu na rdečem ččita. Vrh plave Je krona kraljevino. Na prsih ima orel ščir. na ka'e-em sot srbski e~b (beli križ na rdečem Rčitu z ognjenimi žarki v vsakem kraku), hrvatski gTb (2'> rdečih In srebrnih polj) in slovpn-Li trrb (peterokraka zvezda In polnmeoee pod njo). Državna zastava je modro - belo - - rdeča v ho* rizontalneai pološafa niprnm vertikal^ ne mu drofrti«. Ta člen se sprejrao z proti 10 glasovom. Trctjf člon: »Službeni |ez:k kralje* vine Je srbsko - hrva»:v.koHh»ven so spremi^ z vi^emi glasovi, razen s ko* rnunistiriJmi. Predlog poslanca dr. 2u-vičlča, naj Ivo trgovinska zastava dr* /nvni grb na modrem polju se odkloni. Predlog dr. aginje in dr. Hrasnlce naj se tukaj ustavi en člen iz načrta narod* nega kluba, ki trovori o pokrajlnnh, s« na predlo« dr. Simraka o enako obla>U >eno aaiCitO, P!« mi1 kili aaslvov in ka* kr^nihkoll privi'cgilev, ki izvijajo ta rodu, se ne priznata. Fidejkomisl -o bodo rrievali na podlagi posebnega zakona. Člani kraljevska hi^e — v kolikor ca ustava v posameznih prime* ih dmgačr ne določa — ima;o Iste pravico kakor ostali državljani. Priznavajo so samo n.islovi, ki znapijo funkcije.« Pivac (co^ialnidemokrat) predlaga, naj Čakala le. da se prepriča. t\\ jej zauparp, potem je vzkliknila z ifiasDm otroka, ki je vesel, da ne pogodimo uganjke; »Sergre!« Brez predčutja aH suma sem s,e prestrašil. Ne vem zakai. ampak ta Sersre je bil edini mož. ki je včasih kalil moj mir. Poslušal sem Ime. kakor da sem dobil udarec po srlavi. »AH te je nagovoril?« sem vprašal. »Da. Ko bi bil videl niejrov obrazi Imenitno bi se bil zabaval. kk>tel se je usmrtiti, ako fra ne vzamem. — In sedaj stoji či! in zdrav pred menoj. To ti je bila slika za slikarja! Morala sem se mu v obraz smejati. Sicer pa ni prav nič omenil preteklosti.« »Ali si ga povabila, naj nas po-seti?« * »Ne. sai je vseeno, če pride ali ne. Ali naj bi ti bila raje zamolčala to srečanje? Ampak ne maram Imeti nikake tajnosti pred teboj!« »Popolnoma prav si storila. Daj ml poljub.« In potem je govorila o vremenu, o ljudeh in o svojih nakupih ... Nekako mesec pozneje sem pri. Sel nepričakovano v AuteuiL Ko sem . odprl vrata salona, sem zaslišal Tzin j srlas, k? je donel neprijetne rezko: «Do grla sem je sita,* je vzkliknila. »Koga meniš?« sem vprašal. »Hišne,« je odgovorila komtesa. »Ali. otrok, poslužuješ se besed, ki jih tudi za služkinjo dama ne sme uporabljati. Kaj imaš jjraiati na nlep« »Nič posebnega, veš, slabe volje sem danes. — Tvoja mati je bolna.« »Moja mati! Ali je v postelji?« »Ne. toži. da Jo boli glava-« »Zakaj nisi pri njej?« »Sama hoče biti.« Mati je Jokala, to je bilo gotovo, in skoraj da bi bila zopet začela* ko sem vstopil. »Iza pravi, da si bolna.« »Ne, sin moj, samo giava me boli.« »Jokala sf.« »Pa, bolečina Je bila prehuda!« »Zakaj hočeš biti sama?« »Vsak hrup mi le neprijeten.« »Ali sc imaš pritoževati nad kom?« »Ne. nad nikomer.« Ni se motrla več prrmaeovati. vrrla se mi ie v nnrr>č!e in je bridko zajokala. Prestrašil sem se. »Zgodilo se je nekaj. Povej kaj!« »Ne. nič se ni zgodilo.« »Ali je Feliks zdrav?« »Da popo!nnma. Ne, zagtrtav-IJam te, že nekaj časa sem nisem več, kakor bi morala biti: ampak sedaj, ko si pri meni, mi je odleglo. Pojdi doli v salon.« Zvečer je ostala mirna. Ostal sem osem dnf na deželi, in v tem Času so se vse tri dame dobro razumele. Vendar pa ie moja mati vidno propadala in je z vsakim dnem boli slabela. Sel sem do zdravnika, ki sem bil ž njim prijatelj, in sem ga prosil, naj ml pove resnico. Imela je otoJščenle srea. kar dobe ljudje, ki so preveč delali, ljubili in trpeli. To zlo je bilo staro in neozdravljivo ter Je bila potrebna velika previdnost. Zlasti je zdravnik priporočal, da |o obvarujemo vsakršnega razburjenja. Bil sem odslej vedno pri materi. Poznala je svoj položaj. Tajnost, ki teži srce. strašno uničuje življenje. K sreči je Imela v Konstantinu zannnilca. ki mi je pozneje vse razkril. Sla le k n?emu. kadar ie le moe'a: ko ic morala ^stntl doma. lo le videl le redkokdaJ. Bil sem mu j hvaležen za njegovo sočutje, vendar i me ie ločila od njega šc vedno Izlna izpoved. »Konstantin ie tvoj nalbolill pri« Jate!],« mi le rekla mati. »Obljubi ml. da zaupaš Feliksa njegovi sestri, ako M te zac'el kak udarec! Ne pozabi nikoli, da se imamo zahvaliti Ric-zevi rodi) in i za vso srečo. Ne zaupal nehvaleznosti, ki se v sreči tako ra-* da pojavi!« iza je jako požrtvovalno streda rnoii materi, ampak videl sem, kako težko Jej je bilo t:>; dole._»čas;!a se let Hovolil sem jej raznega razvedrila, ki ga je zahtevala tudi moja mat!« toda ves nemiren sem p hala! ž njo v gledališča in na soarejs. Navadno jo je spremljala komtesa. Čudii sem se. da se Iza nI nikoli dala prositi, nai se iidele/uie zabav: hotelo se ml Je. da hi skrbela tudi ona in bi bila kakor iaz v strahu za moio mater. Toča imel sem zanjo vedno dovoli opravičb. Saj je bila še ta!riznavajo samo oni naalovi. ki zna-ijo funkcijo, da ne bi kdo pod pojmom >naslov< mislil šo na kaj drugega. Dr. g in j a predlaga, naj se inoeto besede >gradjani« rabi raje državljani, ker so pod pojmom >«rradjanic razuma tudi kmeta. Zivko JovanoVM predlaga, naj ae v stavek: »Vsi državljaui so pred zakonom enaki<. vstavi besedi >ot* h spolov«. Minister Trifkovic izjavi, da ee ne strinja s nobenim od teh predlo-gov nakar sa sprejme ta člen z večiiu> glasov. Člen 5. se na predlog poslane* ICurbe^ovića odgodi do prihodnje eje. Seja je bila končana ob 19. in pol zve-tor. Prihodnja eeja bo v ponedeljek ob 9. dopoldne. Iz iejSc hralSeuinc. Politične nesli. — Nove volitve? > Beogradski X>nevnik< piše, da sc.lanji vladi ne bo preosLalo drugega k ikor, da razpusti ionstituanto in razpiše nove volitve, Ako bi nove voltivc izpadle kakor jr-ve> bo morala prevzeti vodstvo državo laradnicka vlada kakor na Oeskoslovn* žkem. = Klerikalni sitod za žensko vo luno pravico. V nedeljo, ob 5. popoldne je bil v Unionovi dvorani klerikalni shod. katerega je sklicala »Krekova prosvetac. Shoda se je udeležilo znatno število raznih kategorij delavskih Žensk. Na tem shodu je govoril za •vedbo ženske volilne pravice klerikn1-n! poslanec dr. Andrej (losar. V svojih izvajanjih je bil kot republikanec nenavadno miren In je skušal predočiti vse argumente, ki govore za pri-znanjo volilne pravice vsem ženskam. Med drugim je tu d i puodarjal, da je nacrt, kateresta je izdelala SLS za občinske volitve v Slovenili postal že zakon, potrjen od ministrskega sveta in podpisan od regenta. Nadaljni tovorniki so 30 gibali boli živahno in so napadali demokrate. Nekateri napadi so bili zelo neokusni. Shod je sprejel protestno brzojavko na ministrskega predsednika v Beograd, v knterern shod protestira proti ukinieniu -ženske volilne pravice v Slovenj'i. Sko-o vsi govorniki so ljuto napadali Sokola in uvedbo sokolske vz*roje v šole, kakor tttdi ^ibanie narodnega sve-*e^:šrva. Po shoda so biTe pred Prešernovim spomenikom male demonstracije. Mladina ?e priredila mimoidočim rhorovalkam za ~en?ko volilno pravico primeren snr i?em v odgovor na sobotne dogodke v Mestnem Tomu. r= Bof za službeni naziv naše fte* £ave. Beograd. 19. februarja. Kakor že znano, je ministrski predsednik s;. Pašič zapretil demokratom, da bo podal ostavko, ako bi demokrati se nadalje vztrajali pri svoji zahtevi, da se v prvi člen ustsvnega načrta uvrsti službeni naziv >Jugoslavija«. Na seji demokratskega kluba so nato členi ustavnega odbora popustili v prilog radikalcen in se izrekli za službeni naziv države: kraljevina Srbov, Hrva-a»v in Slovencev. Na večerni seji usta-votvornega odbora je bilo sklenjeno, da so predloži kon9tituanti službeni nar siv kraljevina. SHS. Za ta naziv je glasovalo 26, proli 16 članov, med temi 7 komunistov, 3 člani Jugoslov. kluba. 8 muslimani 1 elan Nar. kluba, 1 republikanec in 1 .»ocijalni demokrat. Vprašanje vladne krize je vkljub temu če vedno odprto. = Muslimani fn vlada. Na povabilo ministrskega predsednika sta danes dopoldne muslimanska poslanca dr. Jirasnica in dr. Silović posetila g. Pa-šića. Osrednji odbor stranke ie dal poslancema svobodne roke glede politike in taktike. Vsi znaki kažejo, da bo klub podpiral vlado pri sprejetju ustave. = F.ašie* in muslimani. Beograd, 30. februarja. Predstavnika muslimanskega kluba dr. Ilrasnics in Osman Vi-lovič sta imela z a*. Paši čem informativni razgovor. Pa£ic je izjavil, da no more popustiti v vprašanju pokrajin, avtonomij, kakor to želijo muslimani, pac pa je pripravljen popustiti v drugih vpiaSanjih. Razgovori se bodo nadaljevali. Gotovo je, da muslimani ne bodo vstopili v Pašičsvo vlado. = Skupno delovanje muslimanskega in narodnega kluba- Sarajevo, 19. februarja. Tu je imel dr. Karamehme-dovič konferenco, na kateri je plediral za to, da bi muslimanski klub vodil neodvisno politiko v konstituanti brez ozira na politiko narodnega kluba. Konferenca ni imela uspeha, ker se bosta muslimanski in narodni klub še nadalje sporazumevala v vseli političnih vprašanjih. = Kdo bo hrvatski ban. Zagreb, 20. februarja. >Jntamji List« javlja iz Beograda, da pridejo za bansko mesto v poštev štirje kandidy.fi in sicer: dr. Tomljenovie. dr. Krizman, dr. Krstelj, in dr. Lukinič. V ministrskih krogih se trdi, da je najresnejši kandidat dr, Edo LukiniČ. == Rekonstrukcija pokrajinskih vlad. Beograd, 19. februarja. Vse vesti da je odločitev glede rekonstrukcije pokrajinskih vlad v Dalmaciji in Hrvatski že padla, so preuranjene. O tem vprašanju s6 ho razpravljalo na minl-atrakem. SVOtn, ki se vtiS danes popoldne. =Naš poslanik v Rimu. Dne 19. t. m. se je na poti v Beograd peljal skozi Zagreb z orijent-ekspresem naš poslanik v 'Rimu An*onijevic\ = Dr. Korošec prido v Ljubljano. Dr. Korošec odpotuje dne 19. t. m. v Ljubljano, da poroča vodstvu svoje stranke o politiki stranke in o deiova-nju v ustavnem odseku. Dr. Korošec je včeraj posredoval pri ministrskem predsedniku Paši ću proti temu, da se v prosveto uvaja politika. = Trgovinska pogajanja z ItalMo. Beograd, 19. februarja. Dne 19. t. m. ic semkaj dospel načelnik italijanskega ministrstva za zunanje stvari Oino Škarpa, da se noučl o stališču vlade glede trgovinskega dogovora med Jugoslavijo in Italno. Načelnik Scarpa je dospel v Beograd z vsemi pooblastili. at Francosko - poljski dogovor. Kakor javlja »Eclair«, je prišlo do hran-cosko-poljskega gospodarskega dogovoru. Trgovinske pogodbe so že podpisane, pogodbe, ki se tičejo drugih stvari, se podpišejo v kratkem. Francoska vlada bo s svoje strani delala z vsemi silami na to, da sodeluje pri ustanovitvi zveze splošnega, predvsem pa vojaškega značaja, katera bi obsegala Poljsko, Finsko, Baltske države, Komuniio in Čeboslovaško. — Mftđžarske oblasti šikanirajo nase državljane. NaSa državne oblasti so v posesti avtetien. podatkov, ki dokazujejo, da madžarske obli s ti na najgrsi način šikanirajo nučo državljane, ki potujejo na ali 6ez Madžarsko. Tadi madžarsko poslaništvo v Beogradu jo pričelo šikanirati nase ljudi ki potrebujejo vizum za Madžarsko. Masa vlada bo na to odgovorila z represaliiami. — Madžarski načrt za okupacijo SlovaSke. Komunistični >Proleter< pri-občuje senzaritonalen članek o nekaki čežko - madžarski akciji, s pomočjo k tere bi osvojili Madžari Podkarpatsko Rusijo. V dokaz svoje trditve nriobčuje li*t. da so madžarski oficirji trotom kurirjev sklenili s Čehi in podkarpatskl-mi ruskimi meščanskimi strankami; naj se v Podkarpatski Rusiji proglasi 48nrna diktatura proletarijata. Ta načrt zftaj bi izvedlo Vrnnplovo vofaštvo ki se nahaja na Madžarskem. Vran t? lovi vojaki nai bi kot ruski boljševik i prodrli v Podkaroatsko Rusiio. S to akcijo bi ootem Madžarska najbrž dobila* iz Pariza mandat da napravi s svojimi resrulamimi četami red, Člani provi zori čne vlade naj bi bili Čehi in Madžari. Na madžarski strani bi sodelovali brli gardisti. — To »odkrltfe« je zelo nejasno in še manj verjetno. se Konec Vrsnglove vojske. Francosko časopisje priobenje dolge članke o likvidaciii Vransrlove vojske ter pomiluje njeno žalostno usodo. V Galipo-!i je prišlo okoli 70.000 Vran^lovih vojakov, od katerih so zavezniki poslali 7000 v tujsko lejrijo v Alsrir. 20.000 v Brazilijo, kamor iih jo pozvala tamkajšnja vlada, da sekajo gozdove, o3fa!i na suksesivno odhajajo v ansrlečke kolonije, kjer bodo opravljali razne službe. Tako je Francija zapustila in razdelila po svetu desettisoče ruskih ljudi katerim ?*e 5^ lani obMubovala BvOjO pomoč. Francosko časopisio se niti z eno besedo ne soominla tisoč^v in tiso-oev Pu?=ov v na.5j kraljevini. ±* Američani o versaiPe«ki mirovni po/erodbi. >Frankfurt^r 7eirung< noreča: Na predavanjih ki sta jih priredila polkovnik House in filadelfii^kl dnevnik >Publie T^dcrer<. kjer so nre-dnvali bivši ameriški Člani na pariški mirovni konferenci o versailleeki mi-Tx>vni pogodbi, je govoril tudi strokovnjak za mednarodno pravo, Hodson o sipfemu podeljenih mandatov. Med drugim ie rekel, da bi bil mednarodni položaj v prihodniih 50 letih etabilneji. ako bi bila versailirska mirovna pocodba T-ustila par afri«. kolonij NemčJii. Po njepovem mnenjti bi im^la idejn mandatov mnoero vse vrednosti in pomena* ča M imela tudi Neročiia kak mandat t= Ter/ka obsodba bolgarskega voj-neara dobičkarja. Vojaško preko sodišče v Sofiji je obsodilo ^obnesra zdravnika in bivšega narodneera poslanca dr. To-?kova na tri leta težl*.o ječe na izgubo državljanskih pravic in na povrnitev škode države v zne3ku četrt milijona levov. Dr. Toškov je bil obsojen, da so okoristil na račun državo s trgovskimi špekulacijami z*\ časa vojne. = Burbonski princ. Kakor javlja »Journal des Debats« italijanska vlada ne bo mogla izgnati iz Italije princa Siksta Bourbonskega, ker se nahaja v Parizu. Princ je izjavil, da Pariza že štiri mesece ni zapustil. Stanuje ce-o v neposredni bližini italijanskega poslaništva, ki bi se mogel pač prepričati, da princ že ni bil dolgo časa v ItaliH. = Nemir! na Irskem. VoaaSfca oblast je dala obkoliti del mesta Dublin v obsegu 5 kvadratnih milj. Čete ne puste prebivalcev niti iz mesta niti vanj. Po cestah so postavljene žične ovire. Promet cestne železnice te deloma ustavljen. Oklopni avtomobili pa-truliraio po cestah. V vseh hišah se iz-vriujeio stroge hišne preiskave. ^s= Amerika so odteguje- Zastopnik Združenih držav v reparaciiski komisiji Boyden je obvestil komisijo o noti, ki naznanja, da se oficijelni zastopniki Združenih držav odtegnejo komisiji. = Egiptsko vprašanje. Priobčilo se je poročilo komisije, ki je bila imenovana, da izdela pod vodstvom lorda Milnerja predloge, ki se tičejo bodoče uprave v Pgiptu. Poročilo pravi med drugim: Prišel je čas, da Izpolnimo Fgiptu obljube, da mu hočemo dati samoupravo, in sicer potom pogodbe 2 egiptovsko vlado, ki bi varovala neodvisnost Egipta, a hkrati čuvala bistvene angleške interese. Pogodba mora za-eotavliati posebno stanje britanskega imperija in omogočati Veliki Britaniji, da vzdržuie v obrambo zvez med posameznimi deli države svoje čete. dalje mora dajati jamstva da se egiptovska zunanja politika ne bo cepila od angleško, — t Milan S«vč!ć. V Beogradu je umrl g. Milan Savčić, glavni urednik sEpohec. R >dil se je 9. jan. 1880 v Beogradu. Njegov oče Peter je bil član kvarta mestne uprave. Po končani osnovni šoli ie dovršil gimnazijo in akademijo v Beogradu. Leta 1900 Je postal član uprave fondov, 1907 pa glavni sotnidnik »Pravde«, kjer je priobčil celo vrsto /na-»iU-nitili člankov. Kot član redakcije »Pravd«« je bil leta 1°10 in 1911 v 111 vinarski Soli v,Berlinu Po izstopu iz pređitištva »Pravde« i1 -muovil »Svije . prevzel »Večer1 ■ NTovost!« ter lih izdajal kot »Novosti«, Ob izbruhu volne se je preselil s svoifm listom v Niš, kjer je bil do katastrofe 1916. ko ie moral bežati oreko Al-baniie v Skader, kjer ie izdal še eno številko svojejra lista. Nato je šel na Krf in v Francijo. Pred vojno je bil prvi podpredsednik srbskega novtr narske^ii udruženja. Po osvoboditvi in ujedinjenju se Je vrnil v Beograd in ustanovil *ripoho-■. Bil je izvoljen za predsednika srbskega novinarskega udruženja. Na prvem juyrrad. Odlikovan fe bil z redom ! v. Snve !V. razreda. Hrvatsko novinarsko društvo je poslalo srbs^eiru novinarskemu udruženju sožalno brzojavko, na oder pa je noložilo krasen venec, Sožalno brzojavko ie postala tudi On'štvo jugoslovenskih novinarjev v Ljubljani. KONrcRrTNCA V PORTOROSF — d Pariz, 18. febr. »Journal« des Debats« piše: Konferenca v Por-torose bo lahko jako uspešna, ako se bodo tamkai problemi pravilno obravnavali. Pred vsem gre za to, da se spravi v red transport, ki se mora približati kolikor možno nred-voinemu stanju na ta način, da se težkoče ob mejah odstranijo in se posamezne železniške uprave povabijo, da se sporazumejo glede prometa in voznih redov. Tudi izmenjavanje blacra bi se moralo približati staniu pred vojno. Nasledstvene države so pripravljene k temu, mo^el bi se tedaj doseči sporazum pod nogofem, da pogajanja ne zapuste eosnodarske^a pol;a in ne preidejo na politična vprašanja. O LONDONSKI POGODBI. — Pariz, 19. februarja. Na seji senatnih komisii za notranje stvari in za finance je govoril ministrski predsednik Briand o pariškem dogovoru in je izjavil, da hoče interese Francije v Londonu energično zastopati. Preverjen je. da bo ostal v tem oziru v sporazumu z vsemi zavezniki. Komisiji sta izjave Brianda sprejeli jako ugodno in sta obliubili ministrskemu predsedniku lojalno podporo. Briand je obrazložil od vseh zaveznikov odobrene kazenske ukrepe, in sicer: 1. Rok zasedbe se bo šele tedaj pričel, ko Nemčija dokaže svojo dobro voljo, da bo pogodbo lojalno izvršita. 2. Razširjenje, zasedbe. 3. Eventualna iznrememba gospodar- skih razmer Porenja s sosednimi deželami. 4. Nedonustitcv Nemčije k zvezi narodov. Kazenske o*1p"Tb' se Nemčiji ne bodo naznanile, ker *o predvidene v pogodbi in ker Nemčrfa nima pravice, o tem razpravljati. NEMČIJA SE PRIPRAVLJA NA RE-VANZO. — d Pariz, 19. februarja. V komisiji za zunanje posle belgijske zborrnice ie izjavil Paul Hvmans. da misli Nemčija na maščevalno voino, toda Beleiia se ne bo dala brezskrbno uspavati. Ta izjava ie zbudila velijo pozornost. FRANCOSKI MARŠALI. — d Pariz, 19. februaria. Generali Vavole, Lvautev in Franchet d' Fsperav so imenovani za maršale. POLJAKI PROTI HABSBURŽA-NOM. — d Varšava, 19. febr. Poljsko časopisje razmotriva vprašanje even-tuelnega povratka Habsburžanov na madžarski prestol in se odločno izraža proti uresničenju takega načrta. KOLODVORSKI TATOVI. — Durmi, 19. febr. Kakor poroča »Korrespondenz Wilhelm«, te policija zasledila več kolodvorskih tatov, ki so na maTzleinsdorfskem kolodvoru iz vlomlienih vagorjov pokradli blaga v vrednosti približno 10 milijonov kron. Tatinske železničarje so aretirali in izročili deželnemu sodišču. En del ukradenega blaga so našli pri nekem trgovcu, drugi del pa pri imetniku neke banke. Dmum vesti. V Lmbtjam. 21. februarja 1921. — Sprememba v deželni vlad? Novo imenovani predsednik dežek1 -vlado za Slovenijo dr. Vilko B a 11 i prispe v Ljubjiano v petek in prevzame predsedstvene posle v dne 26. t. m. — Kaj so pripravlja? V zadnjem času so se jeli živahno gibati razni komunistični agitatorji. Hodijo po gostilnah in naooveduiejo bližajoči se konec buržuaskega režima. Pravijo, da se izvedo v dveh mesecih prevrat in da proglase v Jugoslaviji vlado sovjetov. Naglasa jo, da imajo že vse pripravljeno za izvedbo prevrata in da imaio tudi že sestavljen Imenik vseh onih oseb. ki bodo morale svoje antisocijalno in antiorole-tarsko postopanje plačati z življenjem. Sicer ne verjamemo, da bi bilo mnogo resnice na govoričenju komunističnih agitatorjev, vendar pa se nam zdi potrebno opozoriti naš" oblasti na te ljudi, ker kemčno vendarle ni izključeno, da se skriva za mihovim napovedovanjem vendaT jedro resnice. Naše varnostne oblasti naj bodo vsekakor oprezne in na straži za vse slučaje! — K IM'kema štetja v T^jtibljani. Kontrola popisnega miterijata, ki se vrsi sedaj naj magistratu, kaže, da se siovilo prebivalstva ne bo z ozirom na i>.e objavljane rezultate ispremenilo skoraj nir. To kontrolo, ki jo aedaj vrši mestni magistrat kot politična Instanca prve vrste izvajajo tttdl okrajna pln-varstva po svojib delokrogih in mora biti izvršena že tekom tega meeeca. Mestni inogistrat je h kontroli pritegnil tudi se hišne posestnike, čeprav navodila za organisacijo ljudskega A ja tega direktno ne predpisujejo. — Kot je časopisje javljalo, so ae ponekod vršile pri vpisovanju državljanstva politične demonstracije na ta način, fln ljudje, o katerih državljanstvu ni nobenega dvoma, iz politiSnih vzrokov napisali da je njihovo državljanov-->neodloceno<. V LJubljani takih slučajev ni. — Tržič, 18. febr. Ravnokar so dospele sem strašne vesti o naravnost zverinskih napadih Nemcev na Slovence na Koroškem V soboto dne 12. t. m. sta dva celovška Nemca v bližini Celovca napadla iz zasede slovenskega kmeta lica iz Kotmarevasi. ga s kiji in kladivom pobila na tla ta ca Izkopala. — V sredo 16. t m. pa se je v Kapi i v Rožu pripetil naravnost zverinski zločin in poskus zavratnega umora slovenskega dekana Limpelna v Kapli. O polnoči I so nemčurji poklicali gospoda dekana in ga prosili, naj gre tokej spo-vedovat in obhajat v Resnik krnita Možica, ki leži na smrtni postelji. Dekan nič slabega sluteč, ic verjel, se hitro napravil in v družbi svojega cerkovnika takoj odšel v Resnik skoz Kožentavro. Blizu Resnika v gozdu so naenkrat na dekana, ki je nosil s seboi Najsvetejše. 4 možje iz zasede začeli streljati in dekan se ie takoj smrtno nevarno zadet zigrudil. Sedaj leži v bolnišnici v Celovcu in se bori s smrtfo. — 200 milijonov kron v1oza samo učiteijstvo, kar je vse obsodbe vredno. Poverjenik: L. Jelenc.c — Pripominjamo, da smo dotično vest posneli iz »Učiteljskega tovariša«, ki Je, kakor je znano, glasilo »Udruženja jugoslov. učiteljstva«. — Elektrarna v Medvodah in Oori-canah. Sedanja resna doba in gospodar-akl interesi so prisilili nase kroge da ao zaceli misliti tudi na izrabljanje vodnih sil. V bližini Ljubljane Imamo fioro in Savo, ki bo« ta v biiin*i bodoč- nosti lfrrali Se važno vlogo. Kanra\ elektrarno v Medvodah in GrOličanah nam obeta, rujemo, da se projekt km.V uresniči. 8 lom U»do bližnjo vasi dobi tok ta raz« v,-ti javo kakor tudi i obrat in nap« sled bo tudi Ljubljana d' k'žna korifiti od te napravo z votlr ailoh — O eno- in dvokrorisklh ba kovclh. Presbiro javlja službeno: v podlaei poročila ceneni!nrtga btsi torata finančnega ministrstva odre finančni minister nastrano: 1. Nob< na državna blagajnica ne sme od en« ga In Istega viajratelia sprejeti r enkrat več kot 50 kron v bankovc po eno ali dve kroni. 2. !*ri sprejem; njti teh eno- in dvekronskfh banko-cv morata državne b?nrrajnlce spr jemati samo one. ki so žiorosane z 2 gom kompetentnih državnih ofolas 3. Pri s-rejemaniu teh bankovcev paziti na to, ali so nežiensani nTi t «o ži^o^nni z brezdvomno ponarei nim žirom. Te se morajo odvzeti vi firatefjem in odposlatl kom peten ti I politi icnim oblastem ter naznaniti vi: gattra, da se nrić~ na sled ponar jalcem žicrov. V na!kr;< šm času sc b končnoveliavno prijelo odvzemanj teh bankovcev iz prometa. Kukr hitro bo to mogoče, bo generalni in spektorat izdal potrebne naredbe tem smislu. — O kovanem droNžu. Vpr t5a nje odtegnitve kronskih novčanic n 1, 2 in 10 kron iz prometa, se mor. v glavnem smatrati za dovršene. Spuščajoč v promet količine dr ob-nega kovinskega denarja. Je ministrstvo za finance odtegnilo iz pro meta znaten de! kronskih bankovcev. Definitivno sc vzameta ti bjn kovci iz prometa v najkraišem čast-, ko dospe še ena poslika bankovcem po 25 par in (novec vreden 1 krono). Kovani drobiž se spušča te dni v promet na Hrvatskem, v Sloveniji in Vojvodini. Sele ko dosne zadostna količina kovanega drobiža in bo zadoščeno potrebam tudi po ostalih krajih, v katerih cirkulirajo drobnr kronski bankovci, se razdeli kovani drobiž po Srbiji in južnih de!'h države. Mnister za finance je prejel te dni Štiri vagone kovanega drobiža (825.000 komadov po 25 par. a ostalo po 10 par). Glavni državni blagajni, .o izdane že vse potrebne odredbe tako da se že danes začne z izdaja njm kovanega drobiža v Beofrradu Najprei bo razdeljen drobil no 10 a kmalu mu bodo sledili novci po par. — Člansko eborovanje. V Kaleh sklepa načelstva in nadzorstva SploŠE gospodarske ladruge za Slovenijo z dni 3. t. m. sklicuje podpisano načelstvo *^ smislu točke 36 »zadružnih pravil ftlan ako zborovanje prodajalne Lfubljanr na dne 27. t. m. ob 0. dopoldne v velik dvorani Mestnega doma. Dnevni rea 1. PoručDo načelstva o dc!o\anJu 70 druš?a v prvem poslovnem letu. & Po svetovanje in sklepen j d o predle občni sbor.o Volitev delegatov za ob eni zbor. 4. Raznoterosti. Člansko zbo rovanja je sklepčno, ako je navaoi najmanj ena tretina k prodajalni prip;* dajočih članov, odnosno eno uro poz neje ob vsakem številu. Ker se pr tem zborovanju podala jasna slika « delovanju in razvoju zadruge, vabimo da so zborovanja zanesljivo udeleže vi člani, zlasti ker so bode razpravljal« tudi glede razdelitve čistega dobička Načelstvo. — Povračilo vofnih Škod. Mini strstvo pravde objavlja, da je mini sirski svet odločil, da se rok za pri javo povračila vojne škode po čl. I uredbe podaljša do 28. februarja let 1921. One os*be, ki imajo po uredb pravico do povračila škode in dosc daj prijave se niso izvršile, naj t store v podaljšanem roku. in sice pri političnih oblastvih I. stopinje al pa neposredno (tudi po pošti na po vratni recepis) pri ministrstvu prav de, ako je ministrstvo pristojno z prejem prijave. Pripominja se, d imajo pravico do vojne škode po zgo raj navedeni uredbi samo drža\ljar prejšnje Srbiie in Crnegore v me s.V do meseca Junija 1914 In dobrovolfci ki so se udeležili vojne na strani Sr bije ali Čmegore. — Vojnim Invalidom v Sloveniji. Po dopisu Gozdarskega oddelka de želne vlade za Slovenijo — Odsek, ravnateljstvo drž. gozdov*in domc št. 217 od 8. febr. t. I. se bode otvori pri gozdnem in graščinskem oskrb ništvu v Kostanjevici na Dolenisker* trimesečni tečaj za gozdne čuvaje za četkom marca tekočega leta. 7; službo gozdnega čuvaja se zahtev; sledeča fizična sposobnost: nogo. vid in sluh popolnoma v redu, oljuč: in srce dobra. Manjše poškodbe n; rokah ali drugod dopustne, vend.' se zahteva sposobnost vporabe orožja in orodja za znamenovanje lesa. Vsi invalidi, ki ne izvršujejo in ne morejo izvrševati nobenega poklic in bi prišli vpoštev, naj nemudoma vlože prošnje pri podpisanem oddelku, najdalje do 26. februarja tekočega leta z zdravniškim spričevalom, da so sposobni za službo gozd. čuvaja. Deželna vlada za Slovenijo. pt>-verjeništvo za socijalno skrb, inva-iid&ki oddelek. 42. štev. ,5LUVtrM5M NAKUU*, Uuc *2 februarja IVdl. & suan — Splošna organizacija roj. invalidov, in sirot za slovensko ozemlje, se ie združila s Srbi in Hrveti pod imenom Udruženje voj. inv., vdov ln sirot, kraljevine SUS. Oblastni odbor LJubljana. V to svrho poziv ljamo vse vojne vdove in sirote, da se cimpreje zglasi-jo v pisarni Gosposka ulica St 3 v Ljubljani, zamenjavo članskib knjižic in sicer se imajo izglasiti do 26. febr. 192L Oblastni odbor. — V Novemmesta se ie nastanil odvetnik dr. Ahazhizh, bivši >RechtB-auwalt in Gottschoe*:. — Popravek. V sobotnem uvodnem članku >Obseg to-itoriain9 samouprave« se ima v drusji koloni 27. vrsta pravilno glasiti: >ali juridičnim osebam idealno in gmotne koriti. To se godi na razne načine- l.< V 5. koloni pa se ima 13. vrsta glasiti: »varnosino-poli-cijske posle in vse oblastvene posle gledo zdravstva priuči i ;no<. — Novo vilo zgradi Josip K6nig v bližini Marmontove ulice. Nova vila bo stala v ulici ki nima im< na. — Sprememba pose Stenov-čevo hišo v Slomškovi ulici jc kupil g. Kraker. Prodajna cena baie znaša 1.200.000 K. Nh^e opekarne so zdaj močno okupirane. Zidane in stresne opeke so zdaj izdela tolik«-*, da je ne bo treba od zunaj naročati in dovašati. Pomanjkanje je tu in tam le na delavt in. Dovoz opeke ^d zunaj požre velike svote, za novo še nedovršeno ali pa pričete stavbe pa bodo opekarne v ljubljanski okolici zadostovale. Vporablja pa so tudi »tira trpežna opeka tako pri zidovih kot strehah. — Kaj je z ruskimi srečkami? Iz Beograda je iz^li akei \ za dobrodelno lotorijo na korist ruski*: beguncev. Srećke so bile po 10 dinarjev m bi se bilo moralo srečkanje i »vrsi ti decembra 1. L A srečkanje se ni izvršilo in tuli seznam izžrebanih srečk ni izšel. Se danes ne vedo posestniki črečk, kaj je z loterijo, ker tudi razni denarni zavodi ne dobe odgovora na vsa vprašanja. — Slovenski prevod carinske tarife. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani je dala natisniti slovenski prevod sedaj veljavnega zakona o splošni carinski tarifi z maksimalnimi in minimalnimi postavkami ter pravili o t* ri. Knjiga obsega 23 pol velike odmerke in stane 80 kron. Pri naročilih po posti naj so denar ne pošilja na na-slov df'euaeijr. temveč na >Gospo-darski urad delegacije ministrstva financ v Ljubljnni.< Na naročila brez denarja se ne ozira. Z izdajo te knjige je ustreženo nujni potrebi naših trgovskih krogov, ker jim bo olajšano vlaganje deklaracij brez posredovalcev. Knjiga pa bo dobro služila tudi učiteljem in učencem na tehniki, treovski šoli, v železniških kurzih in tudi na obrtni šoli. Carinskega zakona delegacija nima več v zal. lomijo< ali ga razstreljavajo (z dinamitom), drugi pa >ohsefcavajoc. Tako obklesnni deli se potem dovazajo po Ljubljanici deloma po železnici na Btavbišča. Ker so cene opeke v sedanji dobi visoke, bo kamen zdatno vprabljen pri pritličjih. — Nesreča na glavnem kolodvora. Skladiščni delavec Štefan Kranjec 47 let star, je v soboto zvečer težko ponesrečil n« glavnem kolodvoru. Ker stanuje v Zalogu, ie zvečer čakal na zaloški službeni vlak, da se odpelje proti domu. Stal ie ob tiru St 4 in čakal na vlak. PremikaJna lokomotiva pa je pri-vozila z drema vozovoma po omenjenem tiru. Prvi voz je delavca podrl na tla pod kolesa, ki so mu popolnoma zmečkala obe nogi eno pod kolenom, drugo v členkih. Težko ranjenega in nezavestnega so na kolodvoru za silo obvezali ter ga na to prenesli z nosil-nico v javno bolnišnico. Med operacijo v nedello ob 8. zjutraj je Kranjeo podlegel težki poškodbi. Zapušča vdovo in štiri neoreskrhliene otroke. — Odpeljani deček. Gosti Iničarka Sartorv nam sporoča, da se Satler. ki je odoeljal Pollakovega sina, nI skril v gostilni Beograd na Zabjeku marveč je prišel rja popolnoma nepoznan, spil pol litra vina in odšel. — V Celju je umrla gospa Amalija Podržai, soproga posestnika, gostilničarja in me*erja v Zvezni tiskarni g. Franca Podržaia, N. v m. p.l — Smrtna kosa. Umrli sta v Ljubljani fotografova soproga ga. Marija B e š t e r, roj. Sušnik, soproga policijskega nadzornika ga. Berta Večeri n ter sin g. ravnutelja zemlj. knjigo g. Slavko Der&aj. Blag jim spomin! miloSeoIćeoD predavanje. — Itlerlkalne demonstracije. V soboto ob 20. zvečer je imel v Mestnem domu narodni svečenik Božo Milošević svoje predavanje o »Narodni cerkvic. Zanimanje za to predavanje je bilo veliko v vseh slojih, kar pa ni bi!o po volji klerikaLem, zato su sklenili zborovanje razbiti. V to svrho so mobilizirali služkinje in tobačne delavke ter jim poverili nalogo, da preprečijo predavanje Pred predavanjem je bila dvorana »Mestnega doma« že nabito polna, do zadnjega kotička zasedena. Pri vratih in v ospredju so zavzeli bojnorazpoloženi, sfanatizirani ej£-menti pozicije pod vodstvom klerikalnih študentov. Z nervozno napetostjo ic občinstvo pričakovalo začetek predavanja, čim se je svečenik Miloševič pojavil na govorniškem odru, so zadoneli po dvorani viharni pozdravi, takoj pa je sledilo oglušujoče tuljenje nahujskamh delavk iz tobačne tovarne pod vodstvom sekretarice tretje klase znane Urške in raznih šivilj iz predmestja. Bili so pribori, ki bi bili vsekakor vredni peresa kakega iuturista ali kubista. Vse kričanje med velikanskim hruščem in tru-šesm se je zlilo v samoglasnike: »I-i.i«! »fz-e-e-e^! Nekatere so venomer kričale: »Doli z Lutrom! Doli z antikristom! Boga je prodal! Križajte ga! Ven 2 njim! ... To je izzvalo glasen protest ostalega občinstva, ki ie zahtevalo, da se zasigura svoboda govora. Naenkrat se je začni glas »hor-u-u-k!« in že so večino demonstrantk izrinili iz dvorane, samo nekatere so se zatek'e v kot oko'i marijonetneKa odra. V dvorani ie unstal mir. za to pa se je podvoiil oglušujoč trusč in vrišČ. Sfanatizirane ženske so bile kakor pobesnele. Nobena mirna beseda ni izdala. Maloštevilni policijski straži ie bilo absolutno nemogoče kakor furije nastooajoče ženske pomiriti in jih potisniti iz »Mestnega doma*. Ali bi naj policija rabila orožje? Proti ženskam, ki ne vedo, kaj delajo in ki so bile samo nabujskane? Ne, stražniki so potisnili sablje globoko v nožnice. Takrat se je začu! klic: »Gasilci naj prideio! Brizgalne cevi sem! Z vodo jih naženite!« Kot bi trenil, so že bile napeljane cevi v dvorano. Začni se je kratek brl:zg gasilcev in že je zletel prvi zelo močan curek v dvorano v oni kot, kamor so se zabarikadirale demon-strantke. Gasilec pa je tudi vrgel curek proti galeriji. Zelo komičen na ie bil prizor na glavnem koridorju. Gasilci so namerili cev na tam stoječe, strastno vikajoče in kričeče ženske. Gasfec jim je rekel: »Ali boste šle? . . . >Ne gremo! Ne gremo!« . • . Rezek žvižg, začul se je hladnokrvni glas gasilca, ki ie štel: ena, dve, tri, na to pa silen bilizg. Debel in silen curek je zletel v kot. »EccJesia militans* je zavpila in se ' nustila v divji beg po stopnjicah. Bili 60 prizori, ko so frčale po zraku frizure, k'obuki, ko so sc dvij^la mokra krila in ko so ženske razjarjene kazale jezike. Dcmonstrantke so bile videti' kot mokre vrane, ki so se otepale in otresale. Nastal je bučen krohot, saj je bil to res prizor za bogove. V dvorani je med tem časom nastal absoluten mir. Prava tišina po vi- harju strasti. Poslušalci so z viharnim odobravanjem pozdravili prve beseuc predavateljeve. Komaj pa je začel svečenik Miioševič s Predavanjem, ;.e so priletele »kameni i . , e« v okna. šipa so pokale in v dvur.jiu se je vsulo okoli pet debelih kamnov. Poškodovane so bile štiri velike šipe na glavnih oknih. Razgrajajoča množica je začela vpiti in kričati na trgu pred Mestnim domom. Ves Krekov trg je bil naenkrat živahen. Gasilci pa so tudi tu pričali s svojo raz-čiščevalno akcijo in so kmalu z brizganjem zapodili v heg vse demonstrante. Letele so ženske na ve štiri strani vetra. Pod vodo pa je bil ves trg tja do Jugoslovanske tiskarre na eni strani in tja do Vodnikovega spomenika na dru>ri strani. Ko so med prcd.ivaniem padali v dvorano kamni in so šipe žvenketalc, so poiu^alci mimo ndgovariali: *Naj razbijajo! To je kultura Ijublianrkega terciialstva!« Predavanje ie bilo na to popo'noma mirno in poslušalci so z zanimanjem sledili lasnim izvaianiem rredavatebevim. Svečenik MiloSevic* je očrtal stališče privilegiranih cerkva katoliške in pravosbvur cerkve nanram državi, očrtal stališče islama in židovstva ter označil nevarnost mednarodnega k!eri'-al;zma, ki Morgen«. se mora zaradi pomanjkanja premoga začasno omejiti promet brzovlakov in osebnih vlakov za daljše proge že od jutri dne 22. t. m. VELIKI NEMIRI V BERLINU? —Berlin. 19. febr. Včeraj Je prispela vest, da so izbruhnili 17. t. m. popoldne v mestu veliki nemiri. Potniki, ki so hoteli danes odopotovati v Berlin, niso dobili notnih listin. Brzojavna zveza z Berlinom ne posluje. »Mntin« poroča, da se veat o nemirih potrjuje. KuSfura. Repertoir Narodnega gledali&a LJubljani. Drama: Ponedeljek, 21. februarja- Migs Hobbs. Red A. Tcrek. 22. februarja: zaprto. Sreda, 23. februarja: Golgota. Red B. Četrtek. 24. februarja: Misa Hobbe. Red E. Petek. 25. februarja: Školjka. Red A. Sobota, 26. februarja: Razvalina življenja. Slavnostna predstava t pro-mivo petdesetletnice avtorjeve. Izven abnm. Nedelja 27. febr.: Golgota. Izren abn. Ponedeljek, 28. febr.: Rasvalina življenja. Red C. Opera: Ponedeljek. 21. febr.: Zaprte. Torek. 22. februarja: Thaia. Red A. Sreda, 23. febr.: Baletni večer. Gostovanje moskovskega imperatorskega baleta. Izv. abnm. Četrtek. 24. febr.: Baletni večer. Go-fitovanje moskovskega Imperator-«kega baleta. Izv. abnm. Petek, 25. febr.- Baletni večor. Gostovanje moskoTskega iniperatoirske-a*a br-leta. Izv.abnm. Sobota 2& febr.: Tosca. Red D. Nedelja, 27. febr.: Fra PKvolo. Mladinska predstava ob & pop. Izv. abnm. Ponedeljek. 28. febr.: Zaprto. — Iz gledališke pisarne! Glasom člena 157. finačneca zakona za leto 1020/21 znaAa veselična taksa od aboni-ranih sedežev 10% vplačane svote. Ker se veselična taksa dosedaj od strani cbonentov ie ni plačila, ae vsi p. t. ebonentje prosijo, da jo plačajo v gledališki pisarni (operno gledališče). Vplačila se sprejemajo od 24. februarja do 25. februarja 1921. vsaki dan od 3.-+-6. Plačilo takse se bode potrdilo na vstopnici. Gospodarske oesth — g Ljubljanski trg. Tržno življenje je bilo pretečeni teden živajino. Pomanjkanje govejega mesa Je povzročilo mnogo razburjenla. Kvaliteta govejega mesa, posebno na trgu« je bila čez teden zeb slaba. vsted česar se je prodal ukinila, sobotni trg jc bil pa dobro založen % blagom za ceno I. vrste ^ K in II. vrste 28 K. Telečjega n esa sc dova-ža na trg toliko, da krijemo potrebo po 26 K prve in 24 K druge vrste. Slanina je bila pretecenih bjst tednov, ker je preostajaia ir.esarjem vslcd zelo reduciranoga kupovanja, mnogo cenejša. Zadnji teden, posebno na sobotnem ir^u. se je pokupila vsa slanina že v juuanjih urah. Novo carinske naredbe za izvoz klavno /awine bodo brez dvoma skrajno ski-bo učinkovale na domači tre:, osobito izvoz težkih prcšiJ-ev jc tako olajšan, da placa izvozniCar sedaj po novi carinski tarifi za težke prešiCe od 2000 čo «100.» K za vsakega prešiča manj carine kot prej. Istotako jc izvoz goveje živine izredno olaišan. ker se bo transportirala živa in ic uri tem Se carina znižana. Ob danih razmerah bo domači tre; tc2k o obstal« Vsled znižanja carine se bodo brez-dvomno zvišale cene živi teži. Sadni trg je zeio dobro založen. Na kmečkem trgu je bilo preteć.ni trden no-po^»bno veliko jabolk po 6 do 10 K kg. Kvaliteta je bolj Šibka. Ponudb za \cčje množine jabolk slabejfe vrste je mnogo, pa primanjkuje odjemalcev. Jajc jc na trgu izredno veliko po 1 K 50 vin. za kos. Glede moke nf pomanjkanja po osnovni ceni 18 K za moko št. 0, primanjkuje pa slej kaj prej dobre črne krušne moke. Z mlekom je Ljubljana preskrbljena v zadostni meri. Preiskave mleka v mestnem tržnem laboratoriju i/kazuiejo dan za dnevom proste škandalozne rezultate, priliv arije vode od 30 do 00 odstotkov. Vzorce v preiskavo sprejema mestno tržno nadzorstvo z natančno navedbo naslova prodajalca. iVUeko nai se. preden se prelije v manjšo steklenico za vzorce, zelo dobro pren.e^a. —g Za vapo tavftev normalnih een v Belgiji. Bn ki ■■" • rc prbibenje izjavo beUrii->k<&ga ministra za indu- s*rijo, delo in nj>n . izarijo. ki Je izjavil, da je vlr*da prip/avljf na 8t'»riti konec industrijski kri.'i v Prdsri.ll, Vlflda lx» predvsem za'^la z velikimi Javnimi deli, da »e zmnni-a Mcvilo brezno^e!« nih. Nato se bo vlada pečala z ▼zpostar vit vije normnlnih cen. Nadalje bo i*» dala. vlada zakon, da ie raak trgove« dolžaa poleg prodajne cene navesti tu* di nakupno ceno. Borza. — d Praga, 10. februarja. (Devlze.l Amsterdam 277S.50. Berlin 132.50, Cu* rih 1321. Milan 289. Pariz 5S-1.50. London 313. Newyork 79.F0. Beograd 211, Bukarešta 107.50. Sofija 95.50, Dunaj 10.77'/•, Varšava 8.60. Zagreb M.75. Budimpešta 14.97. Valute. Nemške mar« ke 132.25, švleardd franki 1316, italijanske lire 2S6, francoski franki 581.50. an>-Rlcški funti 311. ameriški do'-rjl 77 &\ luer»5lovenski dinarji 202. romunski lell 107.50. bolgarski levi 01.25. avstrijska krone 10.77!t. poViske marke 7.60. — d Curin. 19. februarja. (Devize.1 Berlin 9.9S, Hohndiia 207.40. Newvork 607. London 23.45, Pariz €32% Milan 21.90, Bruselj 45.15. KodanJ 109.50, Madrid 84.50, ^uenos Aircs 210. Prasra 7.60, Varšava 0.7717?. Zr-crcb 4.25, Budimpešta 1.16. Bukurešta 8, Dunaj 1.32* s. avstrijske krone 1._ Izpred sn«!i$Ca„ — Začetek poroie. Dsnes doi>oldna 60 ae prijele pred d«fceln!m ljubi lanskim sodiščem porotne razprave. Porota obravnava izključno le tatvine In goljufije. Kakor kaže, bo porotno zasedanje zelo kratko. Poro'ne obravnave Je danes otvoril predsednik deželnega sodila dvorni svetnik dr. O. P a p e a. Prva razprava: Mlad potepuh. Miu tevž Benedif-ič je mlad, lOlrten potepuh in tat. Bil je že obsof<*n na le«t mesecev teike leče, ker je okradel svojega gospodarja mlinirj* Alojzija Tirana la Tacna. Mesto r ječo na jo le Benedičlo popibal na Koroško. Pozneje ae Je tto.11 na Gorenjsko, kfer je kradel in vi ljal pri raznih posestnikih. Mlinarjii Tršanu je med drueim ukrndel aviru-sta meseca 18 000 K. Mladi potepuh priznava hladnokrvno vsa dejanja po-tepuštva. Delati noče. Polzoe — Zatekla se je kavka s prlstH* ženim! peroti. Kdor bi vedel kam n&\ sporoči proti dobri nagradi Lhilar, Turjaški trs: st. 2'IT. — Kdo ve kaj? V zaporih v Sevnici se nahaja 241otni mladenič, ki pravi, da se piše Janko Rovaft, roien iz 8t» Petra pri Gorici. Izdaial se je tudi za Franceta Oblaka, trgovčevega sina la Beograda, na tudi za Vojeslava Gjor-gieviča. Isti je srrdnje velike postav* šibkega života, podolga^tega obraza, rujavih oči in kostanjevih las. Razpolagal Je z večjo množino denarja, končno pa je o^tal dolžan v gostilni, vseld česar ni izključeno, da je drucod na isti način izvabljal denarne zneske. Pri sebi je imel neko objavo ministrstva vojne in mornarice glaseeo se na ima Franca Oblaka, ki je ali ukradena nll pa potvoriena. Vsako obvestilo, ki bi moglo služiti za eventualno agnopcira-Dje istega prosim na naslov: Okrajno sodišče v Sevnici Glavni urednik: Rasto PnstosJemšek. Odgovorni uredniki Božidar Voden. 4. stran. »SLOVENSKI NAROD*, 22. februarja W2U 42. 5te>. Edina razprodaja Stanser apeolalnaga Aatabaster za zobotehnike Alahaster za modele . . Stukatura za elektrike . 1PSA) ZA SHS . L>90 K \ za 100 kg ink\. vreća loko . 180 k vagon 140 k J Ljubica nudi Hssts Rs9a&SDlC9 LJobllasa, zitisuslui olfca i. 99 t?$r«&&« portiandeotcenta d. d. v Sanre^u* Baran Joli- ti ca u- 2*. posufa svoj ia portlandcement. Cttte primerne. Dobava točno. Telefon interurban 13-77 in 9-80. Dobavljamo točno k izvoznim dotollenlom Eii olje ii mwm nun 9t 99 39 99 99 99 99 tepe velike stenske slike (madona In 2 drogi) ia velik potovalni kod ?e ceno proda. Ogleda se dnevno od 3-4. Resljers icaci Ut 11. desna Stanovanje, 1 sobi. kuhinja, e ektrlčn.i raisvetljiva se proda z mobi ljami in b vsemi k gospodinjstvu »padajočimi stvarmi. Ponudbe pod .Stanovanje* poštno letele. Maribor. 1294 lšie se lepo posesti/o ca 30—SO oralov, večinoma njiva, a primernim lepim hiSnlm in gospodarskim poslopjem Ponudbe na trgovca Mosoo w Lotbnttz, Oornfo šinjersk« (»antika Aratrija). 1233 OfroShl oozi£efi, §e dobro ohfanienjen, sc kupi. Ponudbe na a'bid Slakovec brivec. VIČ 1292 Soliden frgougc, Mtnec, Bče meblovano sobo v sredini Ljubiiane s posebnim vhodom z vso postrežbo, če možnost tudi t. hrano vri bolj« rodbini brez otrok aH vsaj 6a* raslih, k|er bi imel malo caslombe ?rt rodb «< Haea dobro p« dogovora. Ponudbe pod »Zaslomb-j 1201« na upravo Slov. Naroda. 1291 ifft ti n m mm ? Mi\t\ dolini samski uraBaik ki ie rmo!?en ^lovemke^a !n nemSkega jezika. Ponudbe 9 preoišt spričeval pod .Z^nesltiv 1301" na upravniitvo Slo. Narod*. 1301 za ekspedicijo -trt p roda se trinadstropni hiša i gostilno in 7 veliki tudi za vinsko trgovino v Naslov pove upravmžtvo Naroda. kleti, pripravno L|u bljani slovenskega 1279 Pohištvo, posoda itd. s? pro- a«S« od 21. do 25. februarja vsak dan v aro Ad popoldne Cankar javo naaroila T, n. nadstr. 1262 P oda k len ..oral nora oprava Mte za BKvntff ^rr^ maia blagajna aredaja a puPom. plastni Stroj Continental, dobro ohranjen !m drugo različno vporabno za trgovino ali pltsrno. Vpraša ss» v oprav. Slu* Naroda aii Celje, poStnl predal 18 Ut r magister Diarmaiije n Sla- D*nPft Naslov pove uoravntstvo S»" ullljU. venskega Naroda. 1175 lllau strojevodje. Reflektira ae samo na (tke mofl, ki so hile zaposlene pri aikOtlmDl Edeznlcah bagerskth obratov. Neoženjeni reficKtanti naj po*! rjo svoje ponudbe rudniškemu vodstvu v Kočevja. 110a c-jrovega UMa, srebra amalga «b, platina v tebnlono aausant L Hugusflii ifltaoiaaa« Dana [oko o. 30» nas Zaostanki katrana za iaboljaanio goriva. jTrodaoga Nošk Roth & Paschkis Cadež, ljubljena, mesta* trg. hlooučarfom in trgovca nt pošiljam na zahteve vzoroe* Predam 52 Vrhniki veliko oaMUUbtrt ino Brzojavi: Boaa. Stuttgart TelffOB 1180! -35. I ■ 1 anl t s skladiščem in dvoriščem, iia najlepšem, pet mfnut od kolodvora oddaljenem kraju trga. Naslov izve v upravi Slov. Nar. 1117 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vtst, da je naš sin oz. brat in svak Jakob Stergar aCItnll v Kaninnntm dne 26. t. m. po dolgi in mučni bolezni umrl. Bodi mu ohranjen blag spomin. Toska Stergar, mati; — Ivan, Jo*!p» Badolf* bratje* — Fanl Stergar roj. Pollak, svakinja; — Fanka« nečakinja. 1 MATIJA DERŽAJ. ravnatelj zemlj. knjtgi, naznanja v imenu svoje rodbine tužno vest, da je Vsemogočni izvolil odpoklicati k Sebi preljubljenega sina odnosno brata s i Id je v soboto, ob pol 2. uri popoldne nenadoma preminili. Pogreb bbgopokojnega se bo vršil vponedeijek. dne 21. i. m. ob pol 2. uri popoldne iz hiše žalosti', Zvezdarska ulica i. na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, 20. januarja 1921. Ljubljana, Sesijetfa cesta štev. 9 gradbeno podjetje ^a železnice, kanalizacije; betonske, želeio- in votlobetonske zgradbe. m ■a i Dajemo ntznanje našim q. muiterijimi i trgovcima, da smo za udobnost i olakfanje poslovanja naiih interese* nata, otvoriti 1. veljača o. g. novu u Trstu ¥ia Trento 1& koja se bavi isto svim špedicionim i transportnim poslovima. Preporučamo se i nadalje veleštovanjem Celeritas' 11 Z^rel, IHgo 8Z. Podružnice: BEOGRAD, Zeleni vrnac 9; BROD NS; MARIBOR, Aleksandrova c. 44; WIEN L, Kirntnerrliig 17; PR^^G, Dlouha 41. 1300 Craži se poštena djevojka za kučal posao, koja nc-*lo razumije n Jenostavno kuhatlle. Pla^a prema sposobnostima 1 0 K, do K. Lija ra istiito djece. Stiska t. 3. Zagreb. 1273 Učitelj iz srbsko-hrvatskega jezika daje are K^J8^ Slovenskega Naroda. 12'0 Podpisani naznan »m, da nl«em nikakor od^^vorrn za (fine g. Božidarji Paternosta, Id bi j'h v f Sil na račufi mojrpa pravega sina Vladl-mirja. rran Paternast, bota*lr v Po»*o!il. Proda se avta ffSrMS% \\tt novi giitnfj!. — Naelov pove uprava Siov. Naroda. 1208 Kfifaraanffnnt ■amoatojeii in zanesljiv aicSjIuliuc-I, dobet kn--novodja ia kont^rlstlat« s prakso dobe stalno službo v LJubljaaL Zeteznlsarji imajo prednost. Ponudbe t uvedbo referenc na upravo lista pod ,Korespundent/ 1140.« IU8 HaUsM99 m]° ^!ks^ n f\OlQfil92 za usne si 'Rlps). str« »no lepenka, prsten- b* •td. nudi Gra .er cheA. Pridoktcnla^ QraF. Reneifasse 7. 1 M\ noui in stori, dobro o'': njeni« vsake velikost!, nrodaj. Na sov pove uprava Siov ike^fl Naroda. 1* Klavnica Milana Mar'nUovića 8 r nHHRAOl (Slia) ma dovoljene uvoza mesa. Mote klat! v fll jalni klavnic: v Pedere Adresa Sehlnehmsna • St. B5ar -retcea - ScbwoU. i Raz proda nad 30O hl vlaske rosode v B«'cr! 1. Bana!. Vp se J. aogastla, Dunaj a cesta 36 1. ^ Proda se lODOlnaraa nova oprava lz delo, ed:nl vzorec — popolni Z 2ln-n!hl, UTi-vv !..*om in p? ho rer 2 dra^oo.-rtl, stari perzijski prtnrr>jji. Naslov pove apravnlltVO Slovenskerj. Naroda. 120 Javna dražba 2 sob pohištva m drugih ptedme'.ov bo 35. februarja 1921 ob P. dopoldne v Sv. Flerijaiia ulici 13. L mi prodata ss il£lf enonad stropni kojih ena je v sredin;, druga na per»-ferill me^ta s 4 krasnim! stanovanj In lejia vila s hlevom In zemlj *£em NatanvV.eie nove Praa Perko v La?i 1236 ilaprodnif !spa. iMk tirani), udobna kuhinja ia ostali vsi prostori; majhffl vrttć; balkon dirne^a rartieds; velika njiva; masivno josrodarsko poslopje poleg vzornefa vrta s S'ilnčc a kopnijo v banj«, ribarstvo, lov, fdrav miren kraj blizd Ljubljane ob dolenlstrl Idezntd, Naslov pri uprav Slov. Naroda. 1302 Tehnični vodja fgalnice. Prazan, 5 7 letno prakso, samski. 27 !et star, vajen predelovanja razliCnfti prod-iktov* iš> trajnega mesta. Donlai p »d rF. K.u n« Madlnvarodnl oromatnl novieakt 1 09I aat zavod d, d. Zagreb, Ili-oa 11. 1308 oafenca v trgov r. > metine atroke Želi vs'or H najraj* v Ljubljani de^ek 14 let ita t de^e'e, kjteri je dovrill ljudsko V \ 7 nollko rnnudbe ^od ,Trfta 19, Beograd 1200 r Natrta jajc vedno sveža, ima v zatopi £ . SuppatiEt Pristava, Elovoni : MM® ji otvori! ftfMSa mm n Krškem Hiša v Be»jikn tik državnega ko'odvora, -dobro ido^o restavracijo dvonadst:op sezidana v letu K14, ia posestvo i Porf*lo*rru (Arnoldsteln), obstofe^f \ \\\\t s trgovino a mešanim blagom j , leg kolodvori In glavne ceste, gosf i davkih poslapll — vse v najbolji' stanja — i« več zemlilsklh parcel ' •Kupni izmeri 53 ha, od tega 44 i gozda, je predi ali zzmenja ta MSo $\ posestvo v Jugoslaviji. P mene ponudbe no 1 marca U. p t .H>4* in posestvo/1221" na npr' Slov. Naroda. 12 i HfiHfgDuaćtlfijja same »vojna «ro?, ve*če stroje p »>;a fa kv/respondeace. ac ;"^e ra takoivnM ^.i*r?^. Star^vanje fn hrana • -rf pod'»-tjc. ?onfdbe z zahtevo pače pod .Stalno xa upravo Slov. Naroda. 1001 UtUenec m trgovino z me*an!m Magon* s* *»ore!me ^ri Sc-sipe LaarerUeTta v HarmSergn. ?*. :1 •i Tužnim srcem naznanjam v svojem imenu in imenu svojih otrok prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga odnosno dobra mati, gospa včeraj ob 11. uri dopoldne, po kratki bolezni v starosti 44 let, nenadoma preminula. Pogreb se bo vršil jutri v torek, ob 3. uri pop. z Gosposvetske ceste št. 68 na evanfjeljsko pokopališče. V UUBLJANI, 21. februarja 1921. Nikolaj Večerin, policijski nadzornik, soprog. Otttisr in Rudolf, otroka. mm ■Vr>~V-Lv* 'it- '■" ■ - i ••••• ■ »■*?*- cm priporoča fmin bfpii. ? Ljijar. Conat K 24*—. ■ ter roj. sušnik Dati blagovi. Velika zaloga vseh vrst IDtTABD KOHSTADT Wlon, L, Pleiscbnirkt M. asleg kstela Post Prva dunajska vsetrinlca za avilo. danes, v soboto, 19. t. m. ob 4. pop., previđena s sv. zakramenti, preminula. Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob 4. mi pop. iz hiše žalosti, Kri-ževniška ulica 2, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 19. februarja 1921. Veličan Baitor. fotograf, soprog. — Martin Sniollr, oče. — Angela, Tončka in Pavlo, sestre. — Lonard in Ivan Bastor, inženerja, svaka. Roialija Bester, svakinja in Marioa Ealuia, prijateljica. ! 94^572 8719