253
Politični  pregled.
Domače dežele.
O đržavnozborskem položaji piše poljski list „Przeglad Poljski" tako le! Novi položaj je bil popolnoma jascD. Vsled češko-Demške sprave je nemško-liberalna fetranka nehala biti fakcijozna opozicija ter se usposobila za vlado. Zmaga Mladočehov nad Staročebi je pa zakrivila, da ni več stare večine. Grof Taaflfe se je postavil na drugo stališče ter sKlenil zbližati desnico z levico, izključivši iz take zveze skiajne elemente. Seveda izginiti so morala z dnevnega reda politična vprašanja, katera ločijo te dve stranki, in baviti bi se bilo le z raznimi gospodarskimi in socijalnimi rečmi, za katere bi bili obe stranki. Prvo zborovanje novoizbranega državnega zbora naj bi dokazalo, v koliko se da izvesti tak program ter kako bode podprt v parlamentu.
Dokazalo pa naj bi tudi prvo zborovanje, kateri oddelki stare desnice bi se dali pridobiti za ta program ter bi se približali k levici, potem pa, bi li bih pri taki kombinaciji močnejši liberalni ali konservativni elementi. To 80 vprašanja, okolo katerih se suče vse. Opazilo se je dvojno nasprotstvo. Levica bi hotela od stare večine samo Poljake ter postati večina le ž njimi. Ali vlada se je  zbala  take večine,  vsled katere bi bila
izročena levici na milost in nemilost. Zato se je pa osnoval s pomočjo vlade Hohenwartov klub, ki združuje razen Poljakov vse ostale konservativne elemente stare desnice.
Nastale so tako tri stranke, in vse tri so se izrekle za vladni program. Dve izmed njih, namreč liberalna in konservativna, pa nečeta ena za drugo nič vedeti. Vlada iu Poljaki so prevzeli nalogo zbližati te dve stranki. Politična korist zadnjih tiči namreč v tem, da bi imeli v HoheDwartovem klubu protitežje nasproti levici. Poljaki naj bi torej posredovali med obema kluboma.
So li Poljaki izpolnili to nalogo? Do zdaj vsa-kakor. To lahko trdimo mi, ki ne sodimo preoptimis-tično sedanjega položaja in ker spoznavamo, da je v tem slučaji optimizem nevaren. Sicer je bilo pa mnogo vsaj navideznih vzrokov, ki bi lahko netili tak optimizem, kakor na pr. to, da se je vlada že mogla pri svojem programu opreti le na nas, ker niso naše zahteve take, ki bi vznemirile druge stranke ter provzročile politični boj, kajti v našem programu se ne rahaja dr-žavno pravo, kakor pri Cehih, v njem ni verske šole, po kateri hrepene nemški konservativci, ter ne težimo niti za državnim jezikom, katerega hočejo imeti nemški centralisti. Vlada, ki se lahko na nas naslanja brezobzirno, tako se je modrovalo, nam mora biti prijazna, ter se z vso pravico nadejamo, da nam bode izpolnila naše zahteve. Vse je kazalo, kot bi bila naša vloga in naš položaj najugodnejši ter bi bili mi gospodarji položaja. To mnenje se je posebno širilo po liberalnem poljskem časopisji in je tudi nadvladalo v naši družbi. Ali trezni in izkušeni naši politiki so drugače mislili in mislijo še. Njim se zdi sedanji položaj težaven in Poljakom posebno nevaren. Posredovalec je namreč odgovoren za uspeh svojega posredovanja. Najmanjši uspeh našemu posredovanju bi moral biti vsaj nekak ^modus vivendi". Kdo pa more danes reči, da se bode dalo sploh kaj doseči, kdo more trditi, da bodeta Hohenwartov klub ia klub levičarjev še nadalje skupaj delovala ? Če se nam torej ponesreči posredovanje, neizogibna je nevolja ene ali druge stranke, kajti naravska posledica, je potem, da se združimo z eno ali drugo stranko. S katero pa ? Ako se združimo s HohenwartoYim filubom, onda ostanemo v manjšini, če se pa z levico, imamo pa prenevarnega tovariša. Pa tudi avstrijski Slovani in sploh tudi drugi konservativni avstrijski elementi zagnali bi proti nam tak hrup, da bi ga ne mogli prenašati naši živci niti ga preglasiti nemško-liberalni slavospevi.
In pa kak vtis bi napravila taka zveza celo v našem domačem taboru?! To so reči, katere je treba vse preudariti, ne smemo varati sami sebe niči se prevzeti. Nam je pač treba hladnokrvnosti ia največega takta. Potem se pa obrača članek proti onim Poljakom, ki zahtevajo od Taaffeja, naj uže ustvari državnozborsko večino. List pravi, da se hočejo taki ljudje ali združiti z levico,  ali pa  da   zahtevajo   od Taaffeja nekaj nemo-
gočega. List zahteva torej od Taaffeja, naj pride skoraj pred zbornico z važnimi gospodarskimi vprašanji, katera bi mogla držati stranke pri skupnem delovanji in jih dovesti do boljšega vzajemnega sporaziimka, iz katerega bi se izcimile sčasoma druge skupine. Da se to zgodi, treba pa čakati.
254