POMOČ PRl ORGANIZACIJI PROIZVODNJE
Da bi zadovoljili povečaao porpiašera-nje po izdelkih, so se organi delavskega samoupravljanja Podjetja ja proizvod-njo farmacevtskih in kemičaih izdelkoT >Lek< y Ljubljani znašli pred nalogo po-dvojitve proizvodnje t enem izmed svojih obratov. Kazalo je, da je mogoče to izve-sti z uvedbo še ene izmene. Za tako reši-tev pa ni bilo dovolj kvalificiranih delav-cev, a tudi ne časa za usposobitev novih.
S poinočjo Inštifuta za ekonomiko in organizacijo podjetij pri ekonomski fa-kutteti v Ljubljani je podjetjs brez pove-čanja števila zaposlenih in biez kakršaih posebaib. investicij v toku enega meseca povečalo proizvodnjo v tem obratu za 70 odstotkov.
To so dosegli zato, ker je posebna de-lovDa skupina sodelavcev tega inštituta ob proučevanju delovnega sistema, ki ga Imajo v tem obratu, ptišla do sklepa, da. razporeditev delovuih mest iii prostomo v skladu z uaruvuim tokom tehnološkega procesa in je tako izdelek hodil po zuatao daljši poti, kakor je bila potrebna; na-dalje, da so se med procesom proizvodnje zaradi podedovanih navad na proizvodu opravljale s stališča tehnološkega procesa nepotrebne operacije. Posamezna de-lovua mesta uiso bila enakomerao obie-menjena, kar je povzročalo kopičenje pol-izdelkov v delavnicah, ustvaijdnje med-fazuih skladišč ua nepotrebnih mestih, za-piranje prehodov in podobno.
Ko je ugotovila te in druge jomanjklji-vosti, je delovua skupina podrobno pro-učila proizvodni tehnološki pioces v tem obratu, pri tem analizirala vsiko fazo in operacijo s stališča njene su.otrnosti in koristnosti. Rezultat tega proučevanja je bilo 16 odstotno znižanje števila operacij.
V  nadaljnjetu delu so  nanoro razpore-dili delovna  mesta, a  izdelku so določili najkrajšo pot od enega do drujega delov-nega mesta. Obrat, ki je bil p.'ej zatrpan z raznim inaterialom, polizdelki in podob-no,   je   v. kratkem   razdobju   dobil   videz urejene in čiste delavnice, ˇ kateri se de-lavec  počuti  bolj   prijetno;   ni   bilo   več zatrpanih   prehodov   in   transportne   poti so bile svobodne in jasno obeležene.
Posebno pozornost so posveiili delovni organizaciji na posameznem delovnem mestu. Z natančnim proučevaajem vseh gibov in razdelitvijo orodja je bil v spo-razumu z vsakiin delavcem dcločen naj-bolj smotrn vrstni red njegovih gibov v izvajanju posameznih operacij. Razen te-ga so kvalificirane delavce reiili vseh po-možnih del, kakršna so razna prinašanja in odnašanja materiala, čiščenja in po-dobno, to delo pa so prevzeli pomožni delavei.
V   najkrajšem   času   je   postal   novi   si-stem dela navada vsega obrata. Na novi osnovi določene norme so odsevale dejan-ske možnosti in delavci so jih brez prigo-vorov  sprejeli  in   redno  izpolnjevali.
Ta zgled kaže. kako lahko izvedba zuan-   . ¦>tvene  delovne   organizacije   ia   zadevna poiaoč  znanstvene   institucije   [odita   sad. Podjetje  je  povečalo  proizvodajo,   a   in» štitut je potrdil svojo koristnost m pomen.
J.Z.