Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemS nedelj in praznikov.
List slovenskih delavcev v c^lmeriki
Baltimore gori.
Velikanski požar divja v trgovskem delu mesta.
Nad sedemsto trgovskih hiš zgorelo; Skoda pre-seza $40,000,000.
Gasilci ne morejo požar* pogasiti; jim so prišli na pomoč gasilci iz Philadeiphije in Washingtona; milica čuva last državljanov.
Baltimore, Md., 7. febr. Mesto je v plamenu. V trgovskem delu mesta pričelo je danes dopoludne ob 11. uri goreti in ogenj se še vedno razširja ter divja z neomejeno kilo. Dosedaj je zgorelo nad 700 trgovskih poslopij/ toda kljub temu požar še ni omejen. Z gašenjem so takoj popoludne prenehali, kajti vsakdo je u videl, da je gašenje nemogoče. Tu pa iam se pripeti kaka razstrelba in takoj na to je ono poslopje v plamenu. Ljudje skušajo z dinamitom požar vstaviti, toda kljub temu gori vedno dalje. Požar se razprostira od zapada do iztoka ob Liberty Sharp, Hanover, Charles in St. Paul St. in od severa proti jugu ob Pratt, Lombard, German, Baltimore in Fayette Sts. Požar se raz-širja proti severu.
Ob 10. uri ponoči okrenil se je po- j žar proti iztoku, proti Fayette St., in j se je približal sodnemu poslopju. Veliko poslaniško poslopje je v plamenu in poslopje "Equitable" je v nevarnosti. V zadnjem poslopju je brzojavni urad, kterega so vslužbenei ostavili in se nastanili v začasnem uradu.
Ulice so polne prestrašenega ljudstva, kterega ne more policija vzdrževati v redu, radi česar so milico pozvali, da vzdržuje red.
Gasilci ne morejo ničesar opraviti in požar nadaljuje z neomejeno silo. Union Trust Building gori, hotel Carrolton je v plamenu. Tudi poslopja "Harold". "News" in "Sun" so izgubljena. Mesto je v dimu in iskrah
Ob 11. uri po noči dosegel je požar
"Continental Trust Building, kteri je visok 16 nadstropij.
Do sedaj je 17 osob eanjenih. Zasebne hiše niso v nevarnosti.
Goreti je pričelo v velikej trgovini John E. Hurst & Co. na Hopkins Place, sredi trgovskega dela mesta.
Ob 3. uri popoludne razstrelilo se 13 sodov whiskey« v hiši 24 Hanover St. in cele tone gorečega žganja je padlo na sosedna poslopja.
Vsa mesta republike so sklenila nesrečnemu mestu pomagati. Dosedanja škoda preseza svoto $40,000,000.
Baltimore, Md. 9. febr. O polunoči požar še ni bil omejen. Požar se po bliskovo razširja in ves trgovski del mesta je posvečen opustošenju.
Ofcenj se je razširil v ulice, kjer so nastanjene banke in drugi denarni zavodi na South in German St. Daleč okrog mesta je vsled požara svetlo, kakor po dnevu.
O polnoči prosilo je mesto pomoči iz New Yorka. Vode primanjkuje in sedaj gase z morsko vodo. Bati se je, da vse mesto ne zgori, kajti sedaj so nastali vsled ogorkov tudi na družin mestnih delih požari.
Ob 1. uri zjutraj razsajal je požar hujše, nego včeraj. Vsake pol ure se požar razširi za jeden blok. Sedaj se razširja proti Broadwayu. Gledišče Monument j« popolnoma v plamenu.
Škode je s t d a j že nad 75 milijon dolarjev.
Ranjencev je nad 100 v raznih bolnicah.
Ob 1. uri 40 minut je bila brzojavna »veza mestom popolnoma pretrgana.
Vstaja v San Domingo.
TstaSi usmrtili ameriškega častnika. — Poslanik Powell zahteva zadoščenje.
San Domingo, 6. febr. Minoli*po-nedeljek so vstaši streljali na čoln ameriške križarke "Yankee" in so pri tem vstrelili strojevodjo Čolna, I. C. Jonstona.
Pogreb Američana je bil sijajen. Pokojnika so pokopali s spremstvom mornarjev na pokopališču Saiita Barbara.
Ameriški poslanik Powell in vsi ptuji diplomatje so se pogreba udeležili. Tudi provizorična vlade je poslala oddelek vojakov k sprevodu. Na vladinem poslopju vihrale so žalne zastave.
Poslanik Powell je zahteval zadoščenje.
Krog mesta je čuti jako streljanje. Vesti iz notranjih krajev so neugodne za vlado.
Cape Haytien, Hayti, 7. febr. V Puerto Plata, San Domingo, so vla-dine čete zaplenile mnogo streljiva, ktero je bilo namenjeno za generala Jimineza.
Vsta&ko gibanje na Filipinih.
Washington, 6. febr. Iz Filipinov se poroča vojnemu uradu, da je bilo odpotovanje governerja Tafta v Zjed. države, znamenje za vsakojaka vsta-ška gibanja na Filipinih.
Vstaško gibanje ni opažati samo na deželi, temveč tudi v Manili in v naj-bližnjej okolici glavnega mesta.
V	Santa Maria je prišlo že do odkrite vstaje, v kterej sta bili dve osobi usmrteni. Vstaši so napadli udi Si-lang v Civite.
V	Malasangatu blizu Manile so vstaši vjeli dva detektiva, ktera so jednostavno obesili.
V	pokrajinah Manila in Ca vi t* so nemiri na dnevnem redu.
Chicaški roparji.
T soboto se je pričelo zasliševanje znanih roparjev; izvolitev porotnikov je trajala 24 dni.
Chicago, 7. febr. V pravdi proti chicaškim roparjem Marx, Nieder-meier, Van Dine in Roeski, so končno v soboto pričeli s zasliševanjem prič. Za izvolitev porotnikov so potrebovali 24 dni.
Dva izmed roparjev, Peter Nieder-meier in Harvey Van Dine, sta še mlečozoba. Njih Vodja je bil Marx, kteri je najatareji, dočim četrti, Roe-ske tudi še ni star 21 let.
Lopovščine mladih roparjev smo svoječaano v "Glasu Naroda" natančneje opisali.
Razun imenovanih lopovščin so izvršili še sledeče napade.
9. julija, napadli in umorili Adolfa Johnsona v njegovej gostilni.
2. avgusta, napadli in umorili B. C. La Crosse, v njegovej gostilni.
30. avgusta, umorili James Johnsona in FranciB W. Stewarta
21. nov., ustrelili policaja John Quinna, J. Soveja in Jos. Driscolla-
Chicago, 111., 7. febr. Na severu Fulton Ave., so v mraolej noči napadli roparji sprevodnika George Beck-lerja, kterega so smrtno ranili. Na to so lopovi bežali, ne da bi mu denar odvzeli.
Na Eliis Islandu skušajo zboljšati razmere.
Želje generalnega naselniškega komisarja.
On namerava proti naseljencem postopati človeški.
Koncem minolega tedna dospel je s komisarjem Williamsom na Ellis Island generalni naselniški komisar Sargent. Komisar je povedel svojega predpostavljenega pred vsem v oddelek registriranja ali v začasne prostore "klavniškega" sistema. Potem so se vršile daljše tajne konference med Sargentom in Williamsom, kte-rim je prisostvoval tudi Williamsov "adlatus" Robinson, na kar je odšel po vseh prostorih urada in se tako sešel tudi s časniškimi poročevalci. Iz Sargentovih besed je bilo takoj raz-videti, da on s časniškimi poročili o poslovanju na Ellis Islandu ni zadovoljen. ('asniški poročevalci so mu pa takoj pojasnili, da urad na Ellis Islandu, kjer se izkrca vsako leto najmanj pol milijona naseljencev, ne sme biti javnosti zaprt, kakor se to godi pod Williamsovo upravo. Poročevalci so mu tudi naznanili, da komisarja tudi v najvažnejših zadevah ni videti in da je mogoče občevati le z najnižjimi uradniki. Časniškim poročevalcem je dovoljeno pregledovati tudi spise pri kazenskem sodišču,kjer zamorejo tudi govoriti z obsojenci. Na Ellis Islandu pa temu ni tako, da-siravno se tamkaj odločuje o osodi tisočerih in tisočerih nedolžnih naseljencev, kteri niso nikomur nič žalega storili nego imajo le željo, na naših tleh si ustanoviti svoje boljše do-movje. Mr. Sargent je na to izjavil, da so v svojem uradu v Washingtonu časniški poročevalci vedno dobrodošli in da jim da vedno drage volje vsa pojasnila. On spoštuje vsacega naseljenca, kteri pride semkaj, da si tukaj postavnim potom shiži svoj kruh. Njegova naloga je toraj z naseljenci, kakor mogoče uljudno postopati. V Bostonu, Philadelphiji in Baltimore že sedej prirejajo boljše naprave za naseljence in tudi za Ellis Island bo kongres dovolil za reforme potrebno svoto denarja. Na vprašanje, se li bode bavil kongres tekom tega zasedanja z naselniškim vprašanjem, dejal je Sargent, da so mu razni člani kongresa to obljubili. Do splošne na-selniške po3tavodaje ne bode prišlo, vendar pa upa, Ja bodo prišlo do sprejetja posameznih klavzul k sedanjim naselniškim zakonom. Komisar je priporočil kongresu vstanovitev delavske posredovalnice, ktera bode pošiljala naseljence brez posebnega cilj a v take kraje, kjer so potrebni."
Na otoku je bila rodbina Srba Ka-ščeniča 16 dni zaprta. Končno so jo v soboto vendar le izpustili.
V soboto se je na otoku izkrcalo 1330 naseljencev in popoludne je prišlo na otok vse polno tukajšnjih znancev naseljencev, kteri so slednje seboj povedli. Vendar je pa ostalo preko noči še par naseljencev na otoku.
Vojska!
Konec diplomattčme-ga občevanja med Japonsko in Rusijo.
Oba poslanika sta ostavila Petrograd in Tokio.
Japonska hoče takoj zasesti Korejo; ona je tndi odgovorna ca vse posledice. — "Bože carja branji P
Hanna ima vročinsko bolezen.
Washington, 6. febr. Zdravniki senatorja Hanna naznanjajo, da ima on vročinsko belezen s akutno mrzlico, kar je za njega tem hujše, ker je že 66 let star in ker boluje poleg tega tudi na pretinu.
Senator se popolnoma zaveda in je hotel danes podpisati še nektere listine. Vendar j« bil p«, tako slab, da je dvakrat saspsl, p redno je bil go-t*v s podpiaoTiajw. Bolnika obiskuje pet adravBtiarr.
Barbari proti barbarom.
Nemške zgube v jugozapaduej Airiki.
Berolin, 7. febr. Iz Windhoeka, nemša zapadna Afrika, se oemkaj poroča, da je vojaštvo iz Karibi zavzelo Omaruro. Domačini so se dobro bra-iili in so 11 Nemcem ugasnili luč življenja ter vrhu tega ranili 13 vsiljivcev. Nato so dobili domačini pomoč in sedaj oblegajo Švabijado, kterej hiti 400 mož na pomoč. Čete, kte-re so poslali iz Windhoeka v Swakop-mund, so pozvali nazaj, da pomagajo onim v'Omaruri. Tudi pri Ekaneno so se vršili vroči boji z Hereri, kteri slednji so Nemce dobro namlatili.
Položaj v vsej koloniji je zelc resen in dosedaj so domačini usmrtili 91 Nemcev, dočim se jih 200 pogreša.
T tvoj dobri denar bodeš tudi i	postreŽen, ako ga pošiljaš v
staro domovino, ali pa hočeš kupiti ' parobrodni tiket, ako se obrneš na Fa. Sajeserja, 109 Greenwich Str., New York.
Petrograd, 6. febr. Ruski poslanik v Tokio, baron de Rosen, vročil je japonskej vladi ruski odgovor.
Ruski podkralj Aleksijev v Port Arthuru je ruski odgovor poslal brzojavnim potom ruskemu poslaniku v Tokio, kteri je sprejem potrdil.
Rusi trdijo, da je odgovor miroljuben.
Petrograd, 6. febr. Japonski poslanik Kurino, se pripravlja na odpotovanje iz Petrograda.
Washington, 6. febr. Ar., riški poslanik Griscom v Tokio brzojavlia državnemu uradu, da je vsako uro pričakovati končanja diplomatičnegaob čevanja med Rusijo in Japonsko.
London, 6. febr. 2. ura 51 min. popoludne. Na tukajšnjej borzi krožijo vesti, da se je vršila v Rumenem morju pomorska bitka, v kterej so se potopile tri japonske in dve ruski ladij i.
London, 6. febr. Prihodnji teden je pričakovati svetovne vojske na iztoku. Tukaj so v najverodostojnejših krogih prepričani, da bode rusko-ja-pouskej vojaki sledila vojska na Balkanu, ktera bode provzročila splošno evropsko zmešnjavo.
V London še ni dospelo poročilo, da namerava japonski poslanik Kurino odpotovati iz Petrograda. Sedaj tudi v uradnih krogih priznavajo, da se vojska prične v jednem tednu
Generalno vodstvo angleške pošte naznanja, da ne sprejema več šifrira-nih brzojavov za Jaoonsko.
Tukajšnje japonsko poslaništvo je dobilo važna poročila, iz kterih jeraz-videti, da je ruski odgovor za japonsko neugoden. Tukajšnje japonsko poslaništvo je že dobilo vsebino ruskega odgovora. Semkaj prihajajo vedno brzojavna poročila iz Japonske V japonskem poslaništvu je opažati nepopisno delavnost.
Petrograd, 7. febr. Iz Vladivostoka se brzojavlja, do. tamoSnje japonsJso prebivalstvo radi tega kar trumoma ostavlja Vladivostok, ker je dobilo tozadevno naročilo od vlade v Tokio. Dasiravno so ruske <5blasti obljubile Japoncem varstvo, Japonci vendar-le beže. Kdor nima denarja, mu ga da japonski trgovski agent, Japonci prodajajo svoje Vlago pod nič in za pet kopejk je dobiti sedaj toliko blaga, kakor preje za jeden rubelj. Več tovarn so morali Rusi že zatvoriti.
Vladivostok, 6. febr. Tukajšnje oblasti niso dobile nikacih informacij o splošnem položaju. Tukaj se vse pripravlja na veseli in krvavi sprejem Japoncev. Trgovina popolnoma počiva.
Ako napadejo Japonci Vladivostok bodo preselili urade usurske železnice in sodišča v abarovsk, druge urade pa Nikolaj Kusurskij.
Vsi inozemci morajo utrjene prostore ostaviti. Rezerva prične v kratkem mobilizirati.
Centralni urad brzojavne družbe "Western Union" nam naznanja, da več ne sprejema zasebnih brzejavov na Japonsko.
Tokio, 7. febr. Tukaj se splošno trdi, da sta se japonski minister ino-stranih del, Komura, in ruski poslanik baron de Rosen posvetovala. Poslanik se je pripeljal v ministerstvo in je pri Komuri ostal dvajset minut. O njunem posvetovanju ni nič znanega, toda splošno se tr-di, da je poslanik vročil ministru ruski odgovor.
Japonska vlada je naznanila Rusiji da namerava končati z njo diploma-tično občevanje.
Petrograd, 7. febr. Ruski poslanik de Rosen je vročil japonskej vladi v Tokio ruski odgovor.
Ruski odgovor je baje miroljuben. Zajedno je vlada naročila Rosenu, kako se ima obnašati v slučaju odpo-tovanja is Japonske. Tukaj se fpio-
šno govori, da je občevanje med Rusijo in Japonsko končano, kajti Japonska ostane pri svojih prejšnjih zahtevah.
London. ?. febr. Gensralni poročnik Sir John Hamilton bode v rusko-japonskej vojski pridejan ruskemu glavnemu stanu.
Petrograd, 7. febr. Mobilizacija po-vsodi hitro napreduje. Vojska ni popularna, toda Rusi jo bodo izvedli izvrstno. Državne finance so dobre, tako, da ima vlada ves potrebni denar na razpolago, kar najbolj jezi Nemce, kterih deželica je čez mero zadolžena.
Seoul, Koreja, 7. febr. Ruski vojaki so tukaj izzvali izgrede. Neki vojak je napadel neko domačinko, na kar se je nabralo vse polno domačinov. Potem je prišlo do boja med ru skimi vojaki in japonskim orožni-štvom. Jeden Rus je ranjen.
Harbin, Mandžurija, 7. febr. Semkaj je dospel- tajnik japonskega konzulata v Vladivostoku in je pozval japonske prebivalce mesta, naj odpotujejo domov. Japonci sedaj tako hitro ostavljajo mes*o, da^razni beguni sveje premoženje, ako ga ne morejo prodati, jednostavno dajo Rusom za" stonj. Jestvine postajajo vedno dražje.
Pričetek vojske.
Petrograd, 8. febr. Uradoma se naznanja, da je ruski minister inostra-nih del obvestil vse ruske zastopnike v inozemstvu, da je Japonska sklenila pretrgati vse diplomatične zveze z Rusijo in odpozvati svojega poslanika in njegovo uradništvo iz Petrograda. Rusija je odopzvala svojega poslanika v Tokio na Japonskem, barona de Rosena.
Tokio, 8. febr. Tukajšnje ministerstvo inostranih del sporočilo je ruskemu poslaniku baronu de Rosenu, da je pretrgala diplomatično zvezo z Rusijo. Baron de Rosen ostavi tukajšnje mesto ln 1 ucke koristi na Japonskem bode zastopal, dokler ti_ja vojska, avstrijski poslanik.
Japonska bode storila danes prve korake za izkrcanje svojih vojakov v južnej Koreji.
Petrograd, 8. febr. "Uradni Vjest-nik objavlj'a dobesedno brzojavno sporočilo ruske vlade njenim zastopnikom v inozemstvu, da se je pričela vojska z Japonsko. Zajedno naroča poslanikom in konzulom, naj prenehajo z svojimi japonskimi kolegi občevati.
Potem nadaljuje brzojav doslovno:
"Radi tega je njegovo carsko vi-soČanstvo ukazalo, da mora ruski poslanik v Tokio z vsem svojim uradni-štvom nemudoma ostaviti glavno mesto Japonske. Japonska vlada ni pričakovala niti ruskega odgovora, radi česar bode tudi sama odgovorna za vse posledice."
Vest o postopanju japonske vlade je zelo iznenadljiva, kajti vsakdo je pričakoval, da bode japonska vlada počakala na odgovor. Sedaj ves svet smatra Japonsko za nepošteno in Rusi vedo, da imajo opraviti z ne-sramneži.
Dogodki pred vojsko so se čudovito hitro razvijali. Ruski odgovor je bil že v Tokio, ko je pričel tukajšnji japonski poslanik v ministerstvo inostranih del in naznuail, da njegova vlada z rusko neče več diplomatično občevati, in da bode ukrenila potrebne korake. Nato je prosil za svoje potne listove. Mr. Kurino, japonski poslanik v tukajšnjem mestu, dobil je takoj svoje listine in bode te dni odpotoval.
Poročila o vojaškem in mornarič-nem gibanju so pod najstrožjo cenzuro.
Tokio, 8. febr. Vojaka se najbrže nemudoma prične. Fonnelne vojskme napovedi ne kode potreba. Danes po-
šlje Japonska svoje vojaštvo proti Koreji, kar pa Rusija še ne smatra uzrokom vojske.
Port Arthur, Mandžurija, 8. febr. Japonska posadka na otoku Zusima, 40 milj od Masampho, Koreja, dobila je povelje izkrcati se na Koreji.
Petrograd, 8. febr. O koncu diplo-matiČnega občevanja med Rusijo in Japonsko naznanilo je tukajšnje časopisje v posebnih izdajah. Povsodi je opažati patrijotična čuvstva. V glediščih predstavljajo Telinkovo opero "Življenje za carja". Ko je v imenovanej operi nastopil kmet Suzanin, kteri reši v igri življenje čara, in zapel himno: "Bože carja hrani pred njegovimi sovražniki", pelo je vse občinstvo rusko himno. Ves ruski narod bode storil ono, kar mu car ukaže. Tukaj se trdi, da bode Japonska nemudoma izkrcala svoje vojaštvo na Koreji, od kjer bodo prišla tudi prva poročila o bitkah.
Iz Avstrije.
Dvorni amor.
Bivši avstrijski domobranski minister nmrl.
Potres na Ogrskem.
Dunaj, 7. febr. Nadvojvoda Ferdinand Karol moral je potovati za sest mesecev v inozemstvo. Nadvojvoda Ferdinand ne potuje prostovoljno, kajti na pot ga je poslal samFran Josip, kteri neče, da bi se vsi njegovi stričniki poženili z navadnimi pJibej-kami, mesto z vodnokrvnimi "prince-zinjami". Kakor znano, zaljubil se je imenovani "princ" v hčerko profesorja Chubra, kteri ga je svojeČasno učil računstva. Z Chubrovo se je že zaročil in tudi sklenil z njo se poročiti. Dasiravno so ga na "dvoru" vsi silili, naj se odpove Chubrovej, on tega do sedaj ni hotel storiti. Končno se je pa moral vpogniti ce=arjevej volji in mora sedaj potovati po inozemstvu. Za roman nadvojvode se ljudstvo zlasti v Pragi in na Dunaju zelo zanima in vse sočustvuje z mladim parom. Splošno se trdi, da bode cesar končno vendar-le privolil v poroko. V ostalem je pa nadvojvoda sklenil tudi brez dovoljenj a cesarja ostati svojemu dekletu zvest in v skrajnosti odstopiti od vseh takozvanih "časti".
Gradec, 7. febr. Generalni major baron Horst, bivši avstrijski domobranski minister, je umrl. Pokojnik je bil rojen dne 12. aprila 1830 v Bra-covu na Solnograškem in je vstopil 1. 1844 v avstrijsko vojsko kot kadet. V pokojnini je živel v Gradcu.
Budimešpta, 7. febr. Prebivalci vasi Brasso in Kezdi Vasarhely so mv.ai;	Jtjuu-a.j synia stanova-
nja ostaviti, kajti tam se je pojavil jak potres z tremi sunki. Stanovniki so v smrtnem strahu bežali na prosto. Potres ni napravil nikake Škode.
Ncwyorska kronika.
Vihar na morju. Vsled viharja izdatno poškodovan, dospel je minolo soboto v našo luko hamburški parnik "Bluecher", kteri je dovedel seboj jednega moža manj, nego se jih je v Hamburgu nanj ukr-calo. Minolo sredo razsajal je na oceanu velikanski vihar, tako, da so se valovi metali preko krova. Valovi so tudi zgrabili 30letnega mornarja Fr. Bahla in ga vrgli v morje. Potnikom niso dovolili iti na krov in večina njih je bila bolna. Parnik ni zamogel voziti z vso hitrostjo.
Tudi parnik "Finland", kteri je dospel v našo luko prepozno, se je moral boriti z viharjem.
Samomor v cerkvi.
Bivši vodja Chapin Hat Co., 50-letni Lucian A. Chapin, se je minolo soboto z karbolno kislino zastrupil v cerkvi Baptistov na 92. ulici. V cerkev je prišel ob 3. uri popoludne in se je usmrtil. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Pokojnik ostavlja soprogo in hčer.
Združenje dveh bank.
National Citizen Bank, 407 in Broadway, namerava svojo delniške glavnico povišati od $1,550,000 $2,550,000, da se zamore tako zjc niti z Central National banko, nove banke bode Citizens Cent tional Bank of New Yo*k. Pc aeja delničarjev obeh bank se šila dne 1. marca. ____

"*f- ' v-
. • -
Glas Naroda".
«*
Uit elovenakih cUUtoot v Uicdtnik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEO. Laatnik:	PabHflher:
FRANK SAKSER, lOt Greenwich St., New York CHty.
H r Politična beda.
V zagati.
N& leto velja list za. Ameriko . .$3—,
„ p«I let«............UM),
Za Evropo za vse leto . . . $4.60 w	pol leta . . . 2JS0
" " četrt leta . . 1.76 V Evropo pešiljamo list 8kupno dve itevilki.
V avstrijski delegaciji 30 malone Grof Tisza postaja nervozen. Xe-vsi govorniki, obžalovali, da že osmo mirno hodi vse dni v zbornico, kjer leto divja parlamenterna revolucija,! govor i vsaki dan proti obstrukciji. ki najneugodneje vpliva tudi na vna- Xemiren je, ker je že četrt leta na njo politiko, na ugled in veljavo dr- čelu nove vlade, pa še do danes nima žave. Od leve in desne se govorniki vojaških novincev za preteklo leto. izražali željo, naj bi se zopet povrnil Xemiren je, ker se ie poklonil Košu-mir in pričelo delo", ke je zaostalo te- tu in ga prosil, naj za božjo voljo kom let. Državni proračun je že v ^ ustavi obstrukcijo, a tu mu prekriža velikem neredu, ravnotežje v gospo- ^ račune mala stranka na levici, ki že
tedne in tedne z dolgimi govori in
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NAHODA"
(„Voi«e of the People")
Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly 83.
Advertisements on acreement.
Za oglase ds 10 vrstic se plača tO eantov.
Dopisi brez podpisa in oeobnesti M ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja narečnikov prosimo, da ae nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite eaelov:
"GLAS NARODA1',
10G Greenwich St., New York. City.
— Telefon *79S Cortlandt. —
Na bojnih poljanah.
Kakor smo minolo soboto poročali, izrazil se je minister ruske vojne mornarice, da bode v slučaju vojske ostala Rusija v defenzivi, — to se pravi, da bodo Rusi pričakovali Japonce na strategično važnej črti med Port Arthurom in Vladivostokom ter ob reki Yalu. Pri obeh imenovanih mestih pričakovalo bode Japonce tudi rusko vojno brodovje, med kterim bodo Japonci ugledali nebrojne Ivan Ivanoviče. Vsi izvedenci so pa mne nja, da bodo položaj in okoliščine zahtevale, da se bode bila plavna bitka drugod. Rusija skorej gotovo ne bode dovolila Japoncem, da bi izkrcali svoje vojaštvo v korejskih lukah Ma sampho, Fusan, Alakpho in Chemulpo. Tako izkrcanje je mt.goče namreč le v varstvu vsega japonskega vojnega brodovja; ktero pa zamore čuvati izkrcanje še le potem, ako premaga ruske vojne ladije.
Pričetek vojske mora biti toraj tak, da ae spoprimeta rusko in japonsko vojno brodovje. Ako bodo Japonci že na morju poraženi, potem pomen j a to odločilno bitko, kajti Japonci potem svojega vojaštva sploh ne morejo izkrcati. Ako bode pa ruska vojna mornarica poražena, potem bodo Japonci sicer zamogli svoje vojaštvo na južnem obrežju Koreje izkrcati, kar pa še nikakor ne pomen j a odločitve, ktero bode treba izvojevati na kopnem.
Ruska in japonska vojska se bodeta srečali na ravninah na zapadnem delu Koreje. Na poti proti Rusom se bode Japoncem bolje godilo, nego Rusom na poti proti Japoncem. Japonce bode vodila pot skozi bogate ju-gozapadne pokrajine polotoka, kjer so dobre ceste i ri-^i^dTTf^kžIlif'S*. JU1" pa morale prepotovati severni del polotoka in sicer po cesti, ki vodi iz Wizu v Seoul. Za Ruse je zopet zelo ugodno dejstvo, da zamore njihova celokupna vojska nakrat kreniti proti Japoncem, dočim traja najmanj 14 dni, predno zamorejo Japonci izkrcati svoje vojaštvo v Koreji.
Ako bodo Japoncem tudi na kopnem poraženi, kar je brezdvomno — potem bode njihov beg proti domovini skrajno težaven, kajti plavanje med ruskimi topovi ni sala.
Kakor kaže položaj, bodeta v rusko japonskej vojski potrebni dve odločilni bitki: prva na morju in druga na kopnem.
Najnovejše novice. — Umrl je bivši pruski železniški minister !b. pi. Maybach. Ministrstvo je vo-od leta 1879—1901. — Dvojni sa-io3nor. Na Dunaju sta se zastrupili eena in hči tovarnarja Dadačeka za-adi rodbinskih prepirov. — Štrajk.
Pragi so začeli uslužbenci elektri-"ne cestne železnice splošni štrajk. — ilijoni Marije de la Lutz, Kakor mo že poročali, je zapustila novici-:a v samostanu pariških jezuitinj, Jilenka Marija de la Lutz nad 60 milijonov nekemu popolnoma neznane-agentu. Agent, ki je bil le posre-jezuitinj, se je ustrašil pre-»e ter se dedščini odpovedal, in i jo bratje in sestre pokojne, »no pa se je začela preiskava ' jezuitam, ker obstoji sum, da je bogata novicinja zastrupljena. Lepa nagrada kapelniku. Ravnajo svetovne razstave v S. Lo'uisu javno ponudilo dunajskemu laiku Zitiherju 80.000 K in pro-tjo, ako bi hotel priti dirigirat ivne koncerte.
darstvu se je že nagnilo pod ničlo, vse počiva in peša, ker se je ustavila regulacijska ura v parlamentu. To vedo, čutijo in obžalujejo vsi, a da bi odstranili vzroke, da bi zajezili nevarne toke ter oprostili duha energijo težkih spon, za to so merodajni krogi ali previsoki ali pa mora le raz-grebsti žrjavico ter upihati zopet o-g-enj ljudske nevolje.
Minole dni so namreč češki agrar-ci zahtevali od vlade, naj skliče deželni zbor češki ter dovoli raznim občinam vsled bede državno podporo. In kaj je vlada odgovorila? Vlada je rekla, da se ji smili revno prebivalstvo in bi mu rada pomagala, ko bi državni zbor rešil proračun. Z drugimi besedami: Ako češki poslanci u-stavijo obstrukcijo v državnem zboru, po dobite podporo. Kar se tiče češkega dež. zbora, pa se vlada sklicuje na nemško obstrukcijo.
Vodstvo mladočeške stranke je nato odgovorilo, da vlada ljudsko bedo izrablja kot orožje v političnem boju. Podpore revnemu ljudstvu niso miloščina, marveč država stori le svojo dolžnost, ako vzdržuje davčno moč, da ne propade. Češki listi raznih strank pre te vladi, češ, da zlorablja § 14 za razne druge namene, dasi je določen le za nujne drž. podpore.
V istem smislu se izraža tudi češki vseučiliški profesor dr. Braf. ki na glaša, da je neprevidni vladni odgo vor zopet podkuril nevoljo in razburjenost. Dr. Braf obenem vladi pokaže pot, ko piše mej drugim :Istina je in ostane, da bi se pomirilo ljudstvo in svojim poslancem pritrdilo, da u-stavijo obstrukcijo v državnem zboru, ako jim vlada načeloma zagotovi Irugo češko vseučilišče in resno pri-c'-ne priprave. To bi bilo vsaj deloma zadoščenje za sramotno krivico, ki jih je zadela, ko je vlada preklicala jnzi-kovni naredbi. Toda z nemške strani so se še posmehovali češki nevolji, češ da Cehi ne potrebujejo dveh vseučilišč. Morda pa je še mogoče, da se doseže premirje, ako vlada Cehom zagotovi drugo vseučilišče. Ako pa vlada v tem slučaju boji nemško obs-trukcije in Nemci niso zadovoljni, ako tudi sami dobe nemško vseučilišče na Moravskem, potem naj vlada poskusi na drl? način. Na češkem vseučilišču v Pragi naj namreč ustanovi toliko novih profesorskih mest, kolikor jih je potrebno za novo vseučilišče. To bi bila najboljša priprava. Tavo se je pred 22 leti ustanovilo češko vseučilišče v Pragi. Seveda samo profesorji še ne tvorijo vseučilišča, ker treba je tudi zgradbe, zbirk, laboratorijev itd. Toda že ta prvi korak bi precej pomiril razburjenost v češkem narodu.
Ali je pa tako čudno, ako Qelii zahtevajo drugo vseučilišče ravno v Brnu? Le večje mesto ima na razpolago potrebna pripomočna sredstva za vseučilišče, in to je na Moravskem stolno mesto Brno. Nemci se ustavljajo, češ, da Čehi delajo le narodno propagando. To so 1. 1882. trdili tudi glede Prage. Toda vseučilišče mora biti le vzgojevališče za državo in narod potrebni K klavnih mož. In to ^'.2-ua lahko stori, ako le hoče in se otrese oz i rov na nemške kričače. To vprašanje je sedaj državna potreba, ker le hoče tem potem more vlada odvezati čoln in ga spraviti v pravi tok.
M a t e r j e h o t e 1 ubiti. lTlet-ni postopač Aleksander SuŠkovec v Mariboru bi se moral 19. t m. pred tržaškim sodiščem zagovarjati radi tatvine. Ker ni imel denarja za vožnjo, hotel je denar izsiliti od svoje uboge matere. Ker mu mati ni hotela dati denarja, grozil ji je, da jo bo ubil. Mati je morala pred surovim sinom bežati. Policija je aretirala lopova.
— Bolgarski knez je govoril. Pri dne 20. t. m. se vršečem dvornem obedu je izgovoril knez Ferdinand sledečo napitnico: Že mnogo let je, odkar izpolnujem dolžnosti naložene mi težke naloge, in ves ta čas sem, i v veselih i v žalostnih časih, vžival zaupanje ljudstva, udanost armade in zvestobo ter vspešno delovanje vlade. Dogodki, katere sem doživel, so me prepričali, da si je bolgarski narod svest svoje veljave in naloge. Z odločnostjo in vstrajnostjo se bliža svojim ciljem: lepi bodočnosti in velikosti Bolgarije. Z veseljem in zaupanjem opazujem pred nami se razvijajočo novo zgodovino. Popolno zaupanje stavim na prihodnjo slavo Bolgarije. Obdari od zastopnikov zunanjih vlad, vlade in voditeljev hrabre in zveste armade, veselo vzdignem čašo ter jo izpraznim na slavo svojega ljubljenega naroda.
Nsročsjte ia priperv&ujte "Ofa Nftxwfe". Z* ««1» fete mmm U HH
drugimi obstrukcijskimi sredstvi zadržuje kolo, da se mu ne za korak ne premakne z mesta: To je hudo, neprijetno za moža, ki je na glasu kot ogrski Bismark, mož z železno roko in ostrimi ostrogami, da ne more premagati, zapoditi v tek dobre kopice nagajivih poslancev, ki mu zapirajo pot do slave in časti.
Grof Tisza je v veliki stiski, on je v zagati, akoravno še. vedno meni, da z lepo besedo ukroti obstrukcijo. To je nalezljiva bolezen, kakor kaže avstrijski parlament. Ako razgrajata dva, pridruži se jima tretji. Četrti pride mirit, pa padejo prvi trije po njem. In tako se širi ta bolezen naprej, od klopi do klopi, od moža, ako je v zborniei mnogo elektrike. Ugron s tovariši že dobivajo pomoč od ljudske in Košutove stranke. Zopet jih je dvajset, ki morajo zahtevati tajne seje, v katerih dražijo živce grofu Tiszi kakor bi ga zbadali s šivankami in Šili. Zubelj se širi in utegne oblizniti streho, ako grof Tisza ne pokliče svojega ognjegasnega društva, svoje vladne stranke, ki že mesece in mesece pod raznimi poveljniki opazuje to nevarno igro, kakor da nima nobene dolžnosti, nobene odgovornosti. Grof Tisza išče izhoda iz zagate, kjer mu ne cveto rožice. Posvetuje se v klubu s svojimi vernimi tovariši, katerim toži: "Tako res ne sme dalje. Se nekaj dni, potem pa udarimo z vso. silo po obstrukciji, da jo zmane-mo mej prsti ter pomečemo na cesto Kaka izprememba! Ko sem nastopil, trdili so ljudje, da sem silovit človek, železen in jeklen junak, a danes si šepečejo na uho: nič ni ž njim. poguma, korajže nima, boji se jih! Kdo bi to mislil i — Jaz sem — govori grof Tisza — poskušal zlepa, da bi parlament spravil na pravi tir. Se malo časa počakam, ako tudi to ne pomaga, potem pa gorje jim. čutili bodo mojo moč."
Tako je v četrtek zopet govoril grof Tisza v liberalnem klubu svojim to-1 varišem, ki pa so dvomljivo zrli v megleno bodočnost. Grof Tisza se je zmotil, ko je stiskal roke le Košutu ter preziral Ugrona, Szederkenyja. Ra kovskega in druge bojevite junake na levici. Košut pa je s tem spravil Tiszo v past brez boja in truda, ker 1'gron in tovariši grofu Tiszi motijo mirno spanje. Košut se je skril za grm, obstrukcija pa veselo pleše po dvorani čardaš. Na vrsti je še vedno glovna razprava o vojaških novincih, čaka pa še do 40 poslancev, da pridejo na vrsto z dolgimi govori. Ker v vsaki seji govore k večjemu trije, grof Tisza še do srede svečana ne dobi vojaških novincev. Kdaj bodo vojaški nabori, kdaj ogrska delegacija dovrši svoje delo? Finančni minister Lukacs sicer trdi, da ima Še do maja dovolj drobiža za razne potrebe, vendar pa se čuti že suša povsod.
Kaj naj grof Tisza stori ? S silo ne sme zadušiti obstrukcije. Tako je obljubil Košutu in tovarišem, ko 9e začasno odložili svoje orožje. Inače kar novih 00 inež stopi .proti njemu v boj. Ali naj razpusti državni zbor ter razpiše nove volitve? Dvomimo, da se = tem reši iz zagate ter vzdrži nad vodo. Ako razpusti državni zbor, nima delegacije. Drugič se volitve ne izvrže v enem tednu. Treba je priprav, organicacije. In tretjič: Ako se nove volitve, kaj pa pomaga, ako pridejo isti ali pa še hujši ljudje nazaj in se vse zopet iznova prične. Tako se tudi grofu Tiszi potaplja ladija. Rešiti ga more le sreča ali pa — in tega se bo- : jimo — nova koncesija madjarskemu šovinizmu na avstrijske stroške.
"SI."
Evropejce in druge Yesti.
Petrograd, 7. febr. Vsled slabegs
zdravja je odstopil ruski naučni minister dr. (J. Saenger. Car ga je ir .e-noval tem povodom senatorjem
Nizza, T. fe^ *■. Tnkajl^.;e oblasti so izgnale Američana H\irta in Ire-landa. ktera sta bila na sumu, da sta mednarodna goljufa. Izgnali so ju vsled priprošnje njunih soprog, ktero prošnjo je izročil oblastim ameriški konzul Van Byren.
Kolin, Nemčija, 7. jan. Tukaj so zborovali zastopniki dvajsetih jeklenih tovarn, kteri so vstanovili nov trust za jeklo. Tr\ist bode v prvi vrsti tekmoval z Kruppovim podjetjem.
Kranjsko slovensko katoliško
m. mo
svete Barbare
Hrvatske male aovice- -
Bolgarski komerz v Zagrebu. V Zagrebu biva sedaj macedonski bojevnik Davidov. Temu na čast so priredili bolgarski dijaki, ki pohajajo zagrebško vseučilišče, komers, kterega so se udeležili tudi Hrvatje in Srbi. Davidovu so se prirejale iskrene in naudušene ovacije. Cuje se, da se ustavi pri povratku v domovino v Zagrebu tudi Boris Sarafov, toda to so le kombinacije. — Novo gledališče nameravajo zgraditi v Oseku, ako bi mesto prispevalo 300,000 K. — Društvo zdravnikov Hrvatske in Slavonije ima 22. t. m. svoj občni zbor. — Krivi poročnik. V Oseku je prijela policija 271etnega .Milana Radivoje-viča, ki je v uniformi poročnika sle-paril po hotelih. — V "Kmetijski družbi" v Zagrebu se je med tajnikom in člani odbora pojavil hud raz-por, vsled ^esar bode odbor odložil svoje mandate. — Nemiri v Belnvaru. Vladni listi zatrjujejo, da se niso pri-godili v belovarskem okraju nikaki nemiri. To pa ni res. ker je dokazano da so se v vasi Gudovae prigodili precejšnji nemiri, ki so bili naperjeni proti občinskim uradnikom. Sprva je posredovala žandarmerija, kteri pa je morala priti na pomoč cela sotnija vojakov.
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dn6 31. januarja 1902 t Pennsjlran^Jl.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zal at? ? P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josiv Žid an, P. O. Box 478, Forest City, Pa. L tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik; Iv an Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa*
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bttcdteli star., P. o. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. o. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. o. Box 402, Forest City, Pa. Josip Goeenc, P. o. Box 569, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. , Karol Z al ar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Forest City, Pa.
John Telban, P. O. Box 60Tf
Društveno glasilo je "Glas Naroda".
K ROJ ASK I P OMOČ NIK, zmožen slovenščine in nemščine, želi dobiti si ii ž b o. Naslov pove iz uljud-nosti upravništvo "Glas Xoroda".
NAZNANILO*
Naznanja se vsem članom društva sv. Barbare, posebno pa onim, koji stanujejo izven Johnstowna, Pa. in onim koji se niso vdeležili izvanredne seje dne 31. januarja, da društvo ostane i vnaprej s a m o s t a 1 n o, to je, da ne pristopi k nijednej Jednoti. C8-9 2)	Odbor.
International Manufacturing Company
Box 948. New York City, N, Y.
Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostaliia slovanskim dmžtvam svojo boga lo zalogo
cerkvenih in društvenih z astav, društvenih znakov (Badges in regal ije), gumbe, čepice in uniforme ta slov anska društva. — Raznih društvenih peia tov iz gumija, vlitega Železa (Seal Press ), žepnih pečatov (Pocket Seal Press), g umasiih črk za samostojni tisk v Skrinji cah; igralnih Skrinjic, lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstano v, kravatnih igel j, ženskih zapestnic, ver ižie in veriinih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd. Velika zaloga najnovejših
NEW GEM SAFETY RAZORS
■(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarjem, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v eleg ntnih šatuljah
od $2.00 dalje.
Grafofoni, fonograti, amateur-fotografični aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev poprrvljamo. Dopisuje se v vseh modem'h jezikih. Za odgovore prij .lati je znamko za 2 centa.
^::u:actdrin6 company,
international
P. 0. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y.
KJE JE!
Frank TJdovč? Zanj bi rada zvedela njeprov brat in sestra Pred 2 leti je bil v Johnstownu, Pa. Terezija udovč, Box 59, Denning, Ark. (8-9 2)
V Rudolfovem na Dolenjskem se proda iz proste roke
HIŠO,
v kterej je tudi gostilna. V biši sta dve veliki sobi za arostilno, 1 soba za osobje, velika kuhinja in 2 kleti. Pri hiši je senčnat vrt z kegljiščem in mala lopa za pivce. Gostilna je stara že nad 40 let in je na zelo dobrem glasu Cena: 13,500 prid. Do 5000 gld. se lahko pusti na hiši proti 5V2 in-tabulaciji.
Natančneje se izve pri: Maksu Brunerju, Rudolfovo. Kranjska. Avstrija.	(8-15-22 2)
Kurz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je data $20.50 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pešfljatev registrirana.
SfK
J*
* *t * ft


FRANK SAKSER, lastnik.
ANTON B0BEK, vodja.
BANČNA PODRUŽNICA
1778 ST. CLAIR ST., = = = CLEVELAND, 0, Glavni urad: 109 Greenwich Street, New York
- . ...T » 111
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
denarje v staro domovino
najhitreje in najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih.
Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu. Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila. Prodaja
parobrodne listke
za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v New York, domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in dovede na parnik, kar potnika nič ne velja, in je to velike vrednosti.
Dobiti je v podružnici "Glas Naroda" po 1 cent številka.

7
yiL	I. JIHUJIII	jpii il-l pi II J . JH • -


Jugoslovanska
Katil. Jeflnota.
Inkorporirana dne 24. januarja igox v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON GERZIN, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 11*, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet. Mich. JAKOB ZABUKOVEC. 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: ''GLAS NARODA".
Drobnosti.
Utopil se je 18. t, m. 70letni Ivan Medved iz Artič v studencu, kamor je šel po vodo. Bil je božjasten in je padel v tolmun, da je bila glava v vodi, vsled česar se je zadušil.
S u r o v e ž. Franc Zupančič v Tlaki je v pijanosti jel pretepati svojo ženo; ko mu je ušla, je vzel puško v roko in je dvakrat ustrelil za njo, ne da bi je zadel. Ko so ga sosedje zaradi tega karali, jim je pretil, da jim zažge hiše. Ker je Zupančič znan kot silovitež, so ga orožniki prijeli in izročili sodišču v Litiji.
Požar. Pri trgovcu Juriju Be-netiču v Goleku je 16. t. m. jelo goreti v kleti; ogenj se je v kratkem času razširil tudi v prodajalno in uničil skoro vso zalogo. Škode je 40.000 K, ki je le deloma pokrita z zavarovalnino po 23.300 K. Ker je Benetič na sumu, da je ogenj nalašč sam zanetil, se je uvedla proti njemu sodnijskn preiskava.
Velik o g e nj so imeli v Gradcu. Pogorelo je deloma tovarniiko poslopje Mih. Jevinšeka, v katerem je tovarna barv Karola Haasa in mizarska delavnica Petra Sosnje. Več og-njegaseev je ranjenih.
Silna burja v Trstu je včeraj uprav divjala. Nekega moža je a tako silo vrga o zid, da se mu je razbila glava in da so ga umirajočega prepeljali v bolnico. Celo veliki par-niki niso mogli v luko.
in dan. Vsa pota proti Macedoniji se že pripravljajo za topništvo. Dovolil se je izvenredni vojni kredit, vsi mostovi na važnejših cestah se poprav-ljao; častnikom se dovoljuje pristop k vstašem; sablje in bajoneti se v naglici brusijo itd. Dva srbska orožnika so turški vojaki umorili na meji. Srb ska vlada je protestirala v Carigradu ter zahtevala, da se kaznujejo častni ki, ki so vodili patrulo. Danes sc bili zopet spopadi pri Vranji.
— Nova verska sekta na Ruskem. Na Ruskem, kjer je vse polno raznih sekt, se je ustanovila še ena, sekta naglih duhoborcev. "Golie duhobori" ne priznavajo službene cerkve ne evangelija, za ideal življenja in zveličanja duše smatrajo "rajsko nagost" prvih človekov pred grehom. Nedavno je prišlo 28 teh Adamovih oboževalcev Širit novo vero v mesto Jorktovo v Kanadi. Toda niso jih pustili v mesto nagih, in ker se niso hoteli oDleči. so jih zaprli. Sicer pa ta ideja ni nova. Tudi češki Taborčani, ki so živeli v komunizmu Žen in imetja 30 hodili popolnoma nagi okoli. Večina ;ih je padla leta 1421. pod Žižkovim meČ^m.
i
—	Deset let po nedolžnem v ječi. Posestnik in tesar Peter Ilatycz v Hroholini v Galiciji je bil svoječasno zaradi poskušenega umora obsojen v lžletno ječo. Ko je presedel v ječi 10 let in 7 dni, izkazala se je njegova nedolžnost. Izpustili so ga napol jetičnega in hudo oslabljenega. Zahteval je odškodnino 14.600 kron za izgubo zaslužka v lOletih in 22.000 K, ker je postal za delo nesposoben. Justično ministrstvo pa mu je prisodilo le 6000 K za izgubo zaslužka in 300 kron letne rente do smrti. Nedolžno kaznovani se je pa pritožil na državno sodišče, ki mu je zvišalo letno rento na 400 K.
—	Medved za potno prtljago. Sprevodniki in potniki železnice med Nikolajevim ki Moskvo so preživeli 15. t. m. velik strah. Ponoči je začelo nekaj strašno ropotati in mrmrati v vozu za prtljago. Sprevodniki so sli gledat. Kar izleže z nekega zaboja medved srednje veličine, ter skoči v voz za potnike. Nastal je nepopisen strah. Končno so vsiljivega gosta vendar premagali in zvezali ter ga v Moskvi izročili policiji. Neki potnik ga je bil namreč medveda vzel s seboj kot prtljago.
— Dogodki na Balkanu. V svojem obvestilu poslanikov velesil se turška vlada največ bavi z Bolgarsko, ki jo dolži, da se na vseh koncih ic krajih pripravlja na vojno ter podpira vstale. Vse vojaške zaloge so napolnjene, število delavcev v smodiš-nicah se je pomnožilo ter m dela noč
—	Galicija. (Rusinsko gledišče v Lvovu. — Poljski "Zwazek narodo-wy",) Rusini hočejo imeti svoje las tno gledališče v Lavovu; zahteva je povsem opravičena, ker rusinski narod, ki šteje 30 milijonov duš, nima niti enega lastnega gledališča. Da bi ga mogli sezidati, potrebujejo 800.000 kron. Dr. L KulaČkovskij v zaduji številki "Ruslava" upa, da bode gledališče v treh letih že sezidano. Nadeja se, da dežela in mesto Lvov plačata polovico stroškov — 400.000 K, ker zidanje gledališča je zahteva kulturna, a ne politična. 100.000 K je že odbor "Prosvite" v ta namen nabral. Ostane torej še nabrati 300.000 K, vsako leto 100.000 kron. Kakor dr. Ivulačkovski trdi, ta svota se bode lahko nabrala, ako se nabiranje prispevkov dobro organizira in ako vsak rusinski rodoljub stori svojo dolžnost. — V zadnji številki krakovskega 'Slo-wa polskiega", drž. poslanec, prof. vseučilišča dr. Glabinski poroča o splošnem položaju poljskega naroda ter prihaja do sklepa, da "Poljakom je treba zveze, ki bi organizirala po svojem programu in delovanju vse narodno življenje v Galiciji in pospeševala razvoj družabnega življenja harmonično z narodno mislijo, zveze, ki bi združevale v enem središču napore za pozdigo politične in ekonomične samouprave, zveze, ki bi obenem poravnavale strankarske spore v imenu občega dobra in napredka" Kakor prof. Glabinski dalje piše, namerava bržkone stvoriti iz raznih poljskih strank stranko novo — stranko narodno demokratično z izključe-njem socialističnega življa ki ne stoji na narodni podlagi.
—	Sultan zopet "prehla-jen". Iz Carigrada poročajo: Kabinetni šef ministrstva zunanjih zadev, Jusuf-Bej, je izrazil v sultanovem imenu obema civilnima agentima, dvornemu svetniku Miillerju in konzulu Dymericku obžalovanje, da ju sultan ne more vzprejeti, ker je — prehlajen. Radi tega je sultan moral onustiti tudi obed v Yldizu in vspre-jem častnikov norveške šolske Indije ''Ellide". Sultan je izrekel upanje, da bo mogoče zamogel civilne agente vsprejeti pri prihodnjem prihodu ter jima želi mnogo "vspeha" pri njunem težkem poslu. Kakor se vidi. se zna turški sultan dobro rogati evropskim velevlastim.
—	Novi Don Kišotje vsekakor sanjavi, ako ne celo umobolni pariški milijonar Lebaudi. Vsak dan se zvedo o njem nove budalosti, a ker je ravno milijonar, mu niti oblasti ne upajo zastaviti pota. Obdaja ga celo krdelo nesramnih pijavk ko k. ministrski predsednik, šef generalnega štaba, policijski prefekt, tajni svetniki, adjut-anti. Vsi ti ljudje dobro vedo, da so Lebauyjeve sanje o saharskem cesarstvu neizvedljive, a vendar mu tega noben ne pove, temuč ga še utru-jejo v njegovih utopijah. Vo tudi ni čudno, kajti vsi ti dvomljivi učenjaki in diplomatje bodočega saharskega cesarstva vlečejo iz milijonarja bogate plače ter se klatijo po pariških hotelih in beznicah. Ker pa je to oči-vidna sleparija morala bi oblast vmes poseči. Nadavno je dul razglasiti po lepkah in v dopisih vsem državnim pisarnam, da odloži za večne čase svoje ime "Lebaudy" ter se bo v bodoče imenoval le "Nj. Veličanstvo Jacques I.t cesar Sahare'*. Kdor ta nagovor nelašš isputi* zadene ga
vladna nemilost ter ima pričakovati, da se ž njim pretrgajo diplomatične
zveze. Dosedaj je živel v "Savoy-hote-Iu" v Londonu skupno s neko damo, ki je dobila naslov "cesarica". Ker pa se je spomnil, da mora kot ustanovitelj nove dinastije imeti ženo iz stare in mogočne vladarske rodovine. spo dil je dosedanjo cesarico od sebe. Po-1 polnoma po zgledu Napoleona I Velike važnosti za promet in vojsko brambo nove države obeta postati odločba novega saharskega cesarja: preskrbeti se mora za Saharo novo živalsko pleme za ježo in vožnjo. Kamela se mu zdi v ta namen prevelika, konj pa premalo vztrajen na pesku. PosKusiti hoče tedaj s križanjem med kamelo in konjem. Ako se s konjem ne posreči, poskusi pa z — oslom.

„ — Šestkrat poročena. "V Zenovi se je nedavno šestič omožila šele 271etna M. Sehmutz. Čudno je njeno dosedanje življenje. Rodila se je v Milanu kot hči bogatega trgovca Prvi njen mož je bil Francoz, s katerim se je preselila v Pariz. Kmalu je umrl; leto pozneje se je poročila z ne kim Angležem vBristolu. Drugi mož je bil pri neki železniški nesreči ubit. V tretjič se je poročila z nekim Ame ričanom ter preživela ž njim v New Yorku tri srečna leta. Ko se je vračala kot vdova v Evropo, zaljubil se je v njo neki Rus ter se je kmalu vršila poroka v Lille. Toda komaj sta dospela v Odeso, rojstno mesto moževo, obolel je za legarjem in umrl. Vrnila se je domov v Milan, kjer jo je zasnubil in tudi dobil neki njen Šolski prijatelj, ki pa se je že čez pol leta ponesrečil v gvrah. Prihodnji dve leti je hudo izkušana pa tudi privlačna gospa odbila tri snubače, končno pa je le uslišala nekega Nemca, inži-nerja. M. Sehmutz je velika in lepa gospa ljubkega vedenja. Gladko govori pet evropskih jezikov, ki st je naučila od svojih različnih mož. Otrok nima, pač >a lepo premoženje.
— Slo v a ni v Macedoniji. Pod tem naslovom je objavil v "Pl-zenjskem Obzoru" neki Jugoslovan članek, v kterem se o macedonskem vprašanju piše to-le: "Macedonija kot zemljepisni pojem ne obstoji. Ali uam Slovanom sovražni listi so ga iznašli; njegov namen je slovanski živel j na Balkanu potuj iti. Posledice se že zdaj kažejo... Zdi se, da se je slovanskim sovragom posrečilo, tudi tam uveljaviti načelo "divide et impera". Dočim so se tam Srbi in Bolgari pričkali, tuja propaganda je uspešno delovala in deluje še danes, da bi storila nov političen in narodnosten živeli — živel j maeedonski. Vse to so radikalni in previdni politiki srbski in bolgarski zapazili in zato se tudi že šest mesecev sem deluje za zjedi-njenje obeh bratskih narodov... To približevanje se kaže v tem, da se na tej in onej strani slišijo glasovi o personalni uniji Bolgarije s Srbijo. Zdaj stoji temu na poti tuji, neslovanski knez. Veliko je resnice v besedah Gladstone-a, ki je rekel: "Balkan balkanskim narodom". Kaj to pomeni? Gotovo sledeče: Rešiti balkansko vprašanje imajo pravico v prvi vrsti balkanski narodi. Njihova beseda mora biti najbolj merodajna. Koristno bi bilo, ako bi se Bolgarija in Srbija zjedinili v personalni uniji in potem naj se jima izroči usoda Maee-donije in Stare Srbije. Macedoni in Stari Srbiji naj se da samouprava pod nadzorstvom zedinjenega kraljestva bolgarsko-srbskega. Taka alijed-naka oblika Bolgarije in Srbije .bi upljivala tudi na življenje in razmere drugih jugoslovanskih narodov in držav. zlasti Hrvatov. Slovencev in One Gore."
Rezervni zaklad:
okroglo 520.000 kron
Stanje hranilnih uloj?:
17 milijonov kron.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hran.lne uloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od uložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi pa zaračunil* ulagateljem.
Za varnost ulog jamči poles? lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost tilo«r popolna, svedoči zlasti to, da ulagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnili otrok in varovancev.
Denarne uloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Iz Zjedinjenih držav posreduje pošiljatve ali uloge g. FRANK SAKSER. 109 Greenwich Street, New York.
——.i ,—I——--•		
1* :		
	*	isg'ggm ■ j? . -
	- - °	*
	-t- c^'-'.ji.	' • j , ' j
		
.., —t		
Math. Grill,
1548 St. Clair St, Cleveland, Ohfo.
Priporoča rojakom svoja
IZVRSTNA VINA.
Radeče vino po 50 ct. ^al., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam sknpaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 gakm.
Naročilom je priložiti denar.
Potujočim rojakom.
Na razna vprašanja glede vožnih cen francoskih parnikov naznanjamo, da prodajamo tikete po tako nizkej ceni, kakor parobrodna družba, ali pa kakor kterikoli drugi agent v New Yorku. Vožna s zelez-nico od HAVRE do KRANJSKE, PRIMORSKE, ŠTAJERSKE, HRVATSKE in DALMACIJE je tako urejena, da nimajo potniki nikakega zadržka.
PARNIKI, kteri v kratkem od-pljujejo v HAVRE, so sledeči;
Brziparnik LA LORRAINE, z 22 tisoč konj. sil., odpljuje dne 11. februarja ob 10. uri dopoludne ter rabi preko vode samo 6 do 7 dni.
Poštni parnik LA BRETAGNE odpljuje 18. februarja ob 10. uri dopoludne ter rabi preko vode samo 8 dni.
Brziparnik LA TOURAINE, z 20 tisoč konj. sil., odpljuje dne 25. februarja ob 10. uri dopoludne ter rabi preko vode samo 6 do 7 dni.
Opozarjamo toraj vse one SLOVENCE in HRVATE v mestu Cleve-landu, Ohio, in okolici, kteri hočejo potovati v staro domovino, da ne zamude prilike ter se pravočasno oglasijo v našej podružnici na 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O., in one iz druzih krajev Zjedinjenih držav, da nam naznanijo natančen prihod v New York, da nam tako omogočijo pravočasno in na pravej postaji jih pričakovati. V slučaju, da prišedši v New York, se ne snidete z našim vslužbencem na postaji, pokličite nas po telefonu: 3795 Corl-1 a n d t, ter nam naznanite, na kteri postaji ste in prišel bode takoj naš vslužbenec po Vas. Ne pustite se po drugemu odpeljati in ne dajte čekov od kovčegov iz rok, da nimate nepotrebnih stroškov. Kupite vožnji listek le v New Yorku, ker tako sc obvarujete raznih neprilik. Vsaki dan pridejo rojaki radi tega k nam za pomoč, toda prepozno!
FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York. N. Y
Kretanje parnikov. V New York so dospeli:
Bovic, 6. febr. iz Liverpoola. Brandenburg 7. febr. iz Bremena. New York 7. febr. iz Southamptona z 373 pot.
La Lorraine 7. febr. iz Havre z 660 potniki.
Anchoria 7. febr. iz Glasgowa z 190 potniki.
Umbria 7. febr. iz Liverpoola z 449 pot.
Dospeti (maj«:
Pallanza iz Hamburga. Palatia iz Genove. Germanic iz Liverpoola. Arabia iz Hamburga.
Odpljuli bod«:
Kaiser Wilhelm der Grosse 9. febr. v
Bremen. Oceanic 10. febr. v Liverpool. La Lorrain 11. febr. v Havre. Bluecher 11. febr. v Hamburg. New York 13. febr. v Southampton. Vaderland 13. febr. v Antwerpen. Umbria 13. febr. v Liverpool. HohenzoUern 13. febr. v Genovo. Anchoria 13. febr. v Glasgow. Palatia 16. febr. v Genovo. Sloterdyk 16. febr. v Rotterdam. 10. febr. v Bremen.
nvse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najce-nejem blagu segal se je že; Main
velikrat opeharil, isto velja ! Celtic 17. febr. v Liverpool, tudi pri pošiljanju denarjev v staro j La Bretagne, 18. febr. v Havre, domovino in kupovanju parobrodnih (Lahn 20. febr. v Genovo, tiketov, pri tem se je vedno obračati jlvernia 20. febr. v Liverpool, na zaupne ljudi in jeden teh je go- 'Pennsylvania 20 febr. v Hamburg, tovo Fr. Sakser, 109 Greenwich St. Paul 20. febr. v Southampton. Str., New York. _ -__Kroonland 20. febr. v Antwerpen.
PAZITE DOBRO NA MOJ NASLOV, ZAPI ITE SI GA!
KADAR POTREBUJEJO SLOVENSKA DRUŠTVA
ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE i. t. d.,
iki
pišite slovenski po moj cenik ali uzorce, ker to vsem pošljem brez stroškov. Moja tvrdka je slovanska.
^MT" Imam na razpolago obilo uzorcev slovenskih, hrvatskih, čeških, slova ških, rnsinskih, litvin-skih in poljskih društev.

V*,

II
5S02S0/ITH CENTRE AVENUE, CHICAGO, ILL.
IŠČEM
dva i z učena godbenika, za solo rog (solo cornet). Preskrbim tudi službo. Ponudv ^:
Josip Swukelj, 209 Indiana St., Joliet, HI. (5—9 2)
HOTEL MUCHITZ
FOREST CITY, PA.
PARNA KURJAVA, ELEKTRIČNA RAZSVETLJAVA, FINE PIJAČE, SMOTKE, IMPOR-TIRANI LIKERJI IN PITO PRVEGA REDA.
MARTIN MUCHITZ,
LASTNIK.
Dr. L. H. HERBERT,
dunajski zdravnik in ranocelnik, 120 East Ohio St.,
Indianapolis, Ind. New Phone: 4449.
Tega zdravnika priporočamo nalepi rojakom; vsak J31ovenec v In diačapolis, Ind-, naj se zaupljivo nanj obrne. Dr. Herbert razume tudi slovenski in poljski. (21mc)
POZOR ROJAK!!
Čast mi je naznanili slavnemu občinstvu v Chicagi, II]., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri »Triglava",
617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležanr» ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolj a vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno k e g 1 i š č e in igralna miza (x ool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej /rsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel* Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom I
Mohor Mladič.
il7 So. Center Av., blizo 19. nI., CHICAGO, ILLINOIS.
Telephone 1 1733 Morgan.
Telephone 2486—79 St.
Dr. Josip Vilimek,
2SI B. 73d St..
»■New York.
Ordinira: od 8. do 9. ure dop.; od 1. do 2. are pop.; od 7. do 8. ure zvečer.
Govori slovenski!
NAZNANILO.
Slovensko podporno društvo sv. Uojzija it. 31. J. S. K. J. v Brad-locku, Pa., ima avoje redne meeečn« •eje vsako četrto nedeljo v mesecu, v Ivo raci Mr. Kečmajerja, Rankin. Pennsylvania.
Za tekoče let« bili bo izvoljeni deleči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matevi &ikil, podpredsednikont, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, L tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad-lock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II ajlikom, Linhard, Pa.; Alojzij Hor< /at, blagajnikom, Box 154, Linhard Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgono, Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali.* Ivan Troha, Ivan MartiniČ in Jos. Žafran.
Opombo. Tem potom se drustveni-ki društva sv. Alojzija oporni »j aj o. ia v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok, ker inače jih mora društvo suspendirati.
Druitreniki a*i tirajte ▼ prid dru-
itr*!	ODBOB,
IrnH
T) I J7T se, ako potuješ v staro jtt/il domovino, kupi tiket za parobrod pri F. Sakserju 109 Greenwich Str., v New Yorku; brzojavno mu naznani tvoj prihod ali mu pa iz newyorške postaje tele-fonirej z številko 3795 Cortlandt, pa, se slovensko zmeniš ž njim.

' ■iiiJiiii .jiimMiMiMMiil

nrlariiTii^iBBifllirliriii

i.
fi 'iiilili'iMftiriifi'ir ilirfnlr'^---------
:
T ri ate"k:
Cilji našega hrepenjenja,
Sedel bi ob pot kakor na grob ter za-plakal, kakor se plaka ob prezgodnjih grobovih onih, ki smo jih ljubili z največjo ljubeznijo.
Kakor bi še vedno 3anjal, je stopal dalje. A ni vedel, kam hoče iti. Alisli so mu postajale ob vsakem koraku ža-. lostnejše in mraenejse. Nekako medle i so se mu« izgubljale stik ter zabredle j
it«	•	11*	_________1
KNJIGE
su9
(Dalje.)
Nad prirodo se je polagoma razprostrla noč s svojim mirom in a svo- y dlJjne neja9ne daljave, na neznana
jo tišino. Ozračje je bilo mamo ml Qta
Prišel je
ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige:
mlačno. Kad poljem se je zibal duh lanu in konopelj.
Silvester je začutil glad. V dolgih poiirkih je dihal v se mlačni trak in vonj lanu, konopelj Ln žita. A to mu gladu ni utešilo.
Stopal je dalje in dalje med njivami. Na pot ni več pazil, šel je, kamor se je zljubilo nogi, kamor je Ha pred njim kaka napol nejasna misel, ki je hitela nekam brez določenega cilja. Čim bolj se je oddaljeval od mestnega suma, čim globje je zašel v sanjajoč o prirodo z njenim tihim mirom, tem mirneje mu je utripalo sreče.
"Glej, ali ti ni vsa priroda dom! In poglej jo, kako je velika in prostrana: izgubiš se v njeni neizmernosti! Čemu ti potemtakem tesna sobica? Glej, trkaj si kakor dete na prsih materinih, nihče te ne odtrga in ne prežene z njih."
Pri srcu mu je postajalo lažje. —A hoja in glad sta ga utrudila. Pozno v noč — gotovo je šlo že na polnoč — je prišel v mestni log. Ob stranskem potu je legel na klop... "Semkaj nihče ne zablodi in me ne moti." Ko je mislil to prijetno misel, je že napol dremal.
— 'Da, kakor lica, ki so ji raztrgali gnezdo" — je Silvester govoril sam pri sebi, ko se je po kratkem spanju prebudil. Zamislil se je v te dogodke ter se spomnil svoje trpke usode. In bilo mu je, da mora glasno zaihteti. A bol njegova je bila pretežka; po-greznila se mu je pregloboko v dušo, da bi mogla privreti na dan ter se iz-liti v olajšujoče solze,
Dasi mu je bilo hladno, je še obležal na klopi... "Kam hočem l" — Zanj ni bilo več nobenega pota, da bi stopil nanj krepko, brez strahu in v zavesti, da ga vede k določenemu ci-lju....
Z napol zavzetim, napol obupnim pogledom se je ozrl okoli sebe. "Glej, okoli mene - je dan, a vendar ničesar ne vidim. Čemu sem odprl oči, čemu se mi niso zaklopile na veke ?"
Med vejami in med listjem so kapljali v gozd solnčni žarki ter padali na rosni mah. Kakor velika zlata kaplja se je zalesketalo zdaj tu zdaj tam Treba bi bilo iztegniti le roko, pobrati to zlato ter se obogaiti z njim — a glej zopet le prevara: malo še trepeta pred eboj in ni ga več. Duša Silve-strova si je zaželela biserov in bogastva, a roka mu je počivala leno pod glavo. Ni je iztegnil po zlatu, ker je vedel, da cekini in biseri in bogastvo niso delež njegovega življenja.
Navsezadnje je vendar vstal, da ga kak zgoden šetavec ne najde tukaj ležati. Ko se je dvignil, je komaj stal pokoncu. Čutil je, da mu je glava težka in vroča, vse telo pa trudno in kakor pobito.
Ko je stopil iz gozda, so se mu vsi-pali naproti kakor silna povodenj mo gočni valovi solnčne svetlobe. Oči, ki eo bile še trudne in zaspane, so ga zaščemele. Za hip jih je zaprl. Zahotelo se mu je, da se vrne v gozd, nekam daleč v njegovo tišino, v najtemnejši njegov mrak, da ga nikdar več ne obsije svetlo solnce. Kaj mu hoče to solnce? Nekdaj je pač ljubil njegovo toploto. A glej, kako tuje mu je sedaj, malone sovražno. "Tako solnce, kakor sije danes, je le za srečne in vesele ljudi." Iztegnil bi roke proti njemu ter vzkliknil z Miltonovim Luciferjem: "Kako si krasno in kako te sovražim — ker ne si ješ meni!"
Vedel je, da v gozdu ves dan ne more ostati. Zato se je napotil v mesto. S sklonjeno glavo in z napol zaprtimi očmi je hodil pod velikim solncem ki je trepetalo na nebu veselo in kra-Bno kakor nevesta na prsih ženinovih. Nikamor se ni ozrl. Bolne duše mu danes ni razjasnila priroda, ki ga je prejšnji večer umirila. Ni ga vzrados-tilo žito zeleneče, kakor zeleni pač v začetku junija, in kopajoče se v morju svetlobe; ne breze, ki so ob poti po-vešale rosno listje globoko nanj; ne travniki, razprostirajoči se vse tja do mesta, posuti z biserji in deinanti.
Vsa ta sprotiletna deviška priroda ob njem je bila radostna, je prekipevala od krepkega mladostnega življenja, je pod poljubi vse obujajo-čega in oplodujočega solnca drhtela
v ljubezni in sreči___A zanj ni bilo
nikfer radosti in srečo. Ljubezen je v njegovem srcu že odgorela; mračno in žalostno je bilo v njem, kakor če sanjavo katedralo oropajo bogoskrun-ske roke Najsvetejšega ter zdrobijo in ugasijo večno luč.
Njegovo življenje pa, še mlado ka-Iror rosno jutro ob njem — ali je to le življenje? Ali mu solnce ni že za-tonilo, še predno je prav vzšlo, pred-no je ožarilo in ogrelo njegove dneve, predno je pod njegovo toploto vzklilo seme sreče, ki- je baje zasejano vsakemu v srce, ter pognalo močne kali in rarplelo globoke korenine ter se razraslo v čudežno cvetko? Ali ni vsa ta sreča zamrla v kali, ali ni usehnila že, ko je šele pričela razpenjati svoje korenine po njegovem hrepenenju in miš j en ju ? V tem semenu ni bilo življenja, zasajeno mu je bilo v srce prekletstvom, in zato je useknilo y kali..
v mesto. Ulice so se že prebudile in oživile, okna so se odpirala. Silvester je čutil življenje ob sebi, videl ga je, a v nekakem trepetajočem soju. In čudil se je — napol nezavedno kakor bi vsega tega še nikdar ne bil videl in kakor ne bi ume-val "sselega in glasnega življenja.
Malone opotekal se je po ulicah — kakor bi vso noč presedel ob slabi pi-
]ači v zakajeni sobi umazane predmestne beznice. Ko je prihajal globlje v mesto, se je hipoma nečesar zbal. — Kam?" — je pomislil. Odgovoriti si j ni vedel, in prvotnemu strahu se je ' pridružil nekak sram.
Obrnil se je ter taval nazaj v predmestje. Tam je navsezadnje zašel v neko gostilnico. Gostilničarko je poznal: njen sin je bil pisar kakor Silvester. Prejšnje mesece ni smrti — je včasih v največji sili tukaj jedel in pil na upanje. A sedaj. Že dolgo ni zašel semkaj.
V gostilni je sedel malone do poldne. Pil brž ni mnogo, kolikor se spominja, ker od tedaj se mu spomini izgubljajo bolj in bolj v somrak in temo. Vobče mu za pitje niti bilo ni. Hrepenel je le po enem: da naide kje kot, kjer sede in odkoder ga ne od-pode, dokler se izpočije...
Gostilničarka je že vedela da je izgubil službo.
"Težko je brez službe —"
Pogledal jo je ves prestrašen. "Ali mi vidi v srce ter ve, kako je težko?"
Gostilničarka je opazila njegov prestrašeni pogled ter se vznemirila. ''Meni, da mu kaj očitam." Zato je naglo nadaljevala: "A te službe so dandanes borne in težavne. Vem: moj sin je istotako..."
Silvester si je odehnil: "Ne izpod i me izpod strehe." — Pogledal ji je naravnost v oči kakor dete materi. "Da, težke, gospa Vidovičeva. Človek bi menil: Tako lepo se sedi tam pri mizi, se prepisuje akte in nič ni treba ' misliti, nič se truditi in ugonabljati. : A poglejte mene — edenindvajset let in kakor starec — potrt, ubit! In kaj menite, kdo me je umoril, he gospa Vidovičeva?... Da, služba— A se-! daj še te nimam.. Sklonil je glavo,' se spomnil njenih besed ter tiho pri-pomil: "In brez službe je življenje težko."
"Pogum! Spet o kje dobite."
Oči so mu zablestele, a le za hip.
'TBolan sem, gospa Vidovičeva."
ifVidi se Vam na obrazu: tako ste shujšali."
Povedal ji je, da nima denarja in da ji bo plačal o priliki. Gospa se ni srdila.
"Če bodete po veliki sili. Vam tu-patam pom o rem — po svojih močih, seveda.
Silvestru je bilo, da ji mora poljubiti roko ter jo omočiti s solzami. Ni ga veselila miloščina, na to skoro niti mislil ni, vzradostila in premagala ga je misel, da še vendar žive srca, ki čutijo in se usmiljujejo___
Proti poldnevu so prišli v gostilnico trije delavci. Bili so pijani; kričali so in kleli. Silvestra je to vznemirilo in se mu zastudilo. Vstal je, se poslovil pri gostilničarki ter odšel.
Fino vezane z imitacijo solno ve . kosti, ali v finem usnju z zlato ob-:režo *
Filoteja, zlata obreza, $1.20. Srce Jezusovo, zlata obreza, $1.20. Zlata šola, zlata obreza. $1.20. Sveta nebesa, zlata obreza, $1.00. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80c. Duhovni studenec, zlata obreza 60c. • Nebeške iskrice, zlata obreza, 60c. Ključ nebeških vrat, zlata obr., 60c. Vrtec nebeški, zlata obreza, 60e Sveta noč 15 et.
Ave Marija 10 et. Mati Božja 10 ct. Razne sv. podobice, po 5 et.
Druge knjige:
Druga nemška slovnica 80 ct. Hitri račun ar 40 ct. Mali katekizem 10 ct. Veliki katekizem 30 ct. Četrto berilo za ljudske šole 50 ct. Prešernove poezije, vezane 75 centov,
brožirane 50 ct. Bleiwies slovenska kuharica $1.80. Pregovori 30 ct. Zbirka ljubimskih pisem 30 ct. Marjetica 50 ct.
Dimnik, avstrij. junaki vezane 90 ct. Narodne pripovedke I. in H. zvezek
po 20 ct. Velike sanjske bukve 30 «t.
Sanje ▼ podobah 15 ct. Slovenski šaljivec 30 ct. Šaljivi Slovenec 90 ct-Naš cesar Fran Josip I.. 15 in et Princ Evgenij 20 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Naseljenci 20 ct. Naselnikova hči 20 ct. Na Preriji 20 ct. Poslednji Mokikanec 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Ciganova osveta 20 ct. Cvetina borogr. 30 at. Najdenček 20 ct. Tiun Cing 20 ct. May Erie 20 ct. Stezosledec 20 ct. Pri Vrbovčevem Grogi 20 ct. Hildegarda 20 ct. Sv Genovefa 20 et. Sv. Notburga 18 ct. Mirko Pošteniakovič 20 et. Kako je zginol gozd 20 ct. Repoštev 20 ct. Izidor pobožni kmet 25 ct. Beneška vedeževalka 20 ot. Gočevski kaketizem 15 ct. Stoletna pratika 60 ct. Materina žrtev 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Zemljevid celega sveta 25 ct. Prva nemška slovnica 35 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine 25 ct-Navodilo-za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov.
Opomba: Ne naročajte v prejšnjih listih objavljene knjige, ker so pošle, ker z istimi začasno ne moremo po-J streči.
RABI
telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fr. Sakserju. Pokliči številko 3796 Cortland in govori slovensko.
Compagnie Generale Transatlantiqw.
Francoska parobrodna družba
$15, $20 $30
Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta je nepotrebno.
Columbia Records.
Stroj govori razločno.
Pišite po brezplačne cenike 53, v kterih so oznamenjenl glasbeni in pevski komadi.
VALČKI (CILINDER).
Sedem palcev 50 ct. kom£»d; $5 ducat. — Deset palcev $1 komad; $to ducat.
BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS
25 centov komad; $3 ducat.
Povsem novi proces. Mnogo boli trpežen, nego vsak drug cilinder.
| COLUMBIA PHONOGRAPHICO., 93 SS5rV5X?£Sr<-
(Dalje prihodnjič.)
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
svetovni, prenovljeni
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljži le k zoper
E.EUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd.
in razne revmatične neprilike.
SAJTO: 2Set. in 5Oct. v vseh lekarnah ""	ali prt
F.	Ai Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
PRATIK0
Z A LETO 1904
je pri nas dobiti in sicer po 10 centov komad; razprodajalci jo dobe 100 komadov za $6, a morajo sami plačati ekspresne stroške.
V zalogi imamo:
Blaznikovo pratiko, Družinsko pratiko, Kleinmayerjevo veliko p:atiko.
"GLAS NARODA"" 109 Greenwich St., New York, K. Y. Pratiko je dobiti tudi v podružnici 1778 St. Clair St., Cleveland. O.
"GLAS NARODA"
prodaja po 1 cent številko:
Anton Bobek, poslovodja podružnice Frank Sakser, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
C h a a. D e r g a n c , 215 N. Congress St.. Kenosha, Wis.
John Sustaršič, 1208 N. Centre St., Joliet, 111.
Frank Gabre n j a , 619 Power i St., Johnstown, Pa. ! Ake želi kdo rojakov list prodajati, ! nai mm otrlftsi urn uprawiitvw
Slovensko-Amerikanski
...K OLED A Raza leto 1904
prodajajo sledeči rojaki:
J. Zobec, Box 65, Aldridge, Mont.
Math. Grahek, 1203 So. Sta Fee Ave. Pueblo, Colo.
Joe Pezdirc, 1214 So- 13th Street, Omaha, Neb.
Marko Sodia, Crested Butte, Colo.
Math. Kudod, 1001 Main Street, La Salle. 111.
Fr. Keržišnik, Rock Springs. Wyo.
Math. Grahek, 430 7th St., Caivmet, Mich.
Fr. Gabrenja. 519 Power St., John stown, Pa.'
John Govže. Ely, Minn.
Josip Gorišek, 5136 Rubby St., Pitts bur«, Pa.
M. J. Kraker, Anaconda, Mont
Leopold Krushitz, Frontenac, Kana
Mihael Klobučar, 115 7th St.. Calu met, Mich.
Štefan Kukar, 920 N. Chicago St„ Joliet, 111.
John Russ, 432 So. Sta Fee Ave., Pueblo, Colo.
I. Sustaršič. 1208 N. Center St.. Joliet. El.
DIREKTNA CRT A 00 HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK UUBUAIUL
POŠTNI FARNIKI SOi
,La Lorraine", na dn vtjaka................... U.ooo ton, >5.000 konjakih aofit.
fjT)La SaToie", ,, ,, „ ---------------- 12.000 „ »5.000 „ ■>
ffL* Touraine1', ,, ,, „ .......................10.000 „ 12.000 n n
5, L' A qui t ai ne',, „ „ ................. 10.000 „ 16.000 „ n
,La Bretagne",................................ 8.000 _ 9.000 ,, it
„La Champagne",..............-. —........... 8.000 , " 9.000 „ ■■
La Gascogne",............................... 8.000
(W Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob %0.
ari dopoludne.
Parniki odpljujejo Is pristanišča itv 42 North River, ob Morton Streets
La Lorraine
La Bretagne *La Touraine
La Champagne
*La Lorraine
11. feb. 1904. 18. feb. 1904. 25. feb. 1904. 3. marca 1904. 10. marca 1904.
La Bretagne *La Savoie La Champagne *La Touraine #La Lorraine
17. marca 1904. 24. marca 1904. 31. marca 1904. 7. apr. 1904. 14. apr. 1904.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
GIitm igeieiji; 3ž BROADWAY. NEW YORK.
Holland-America Line
(H 0L LAND-A ME RI S K A ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav
med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko BouIogne-sur-Mer.
pariiik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. PBTSDAM. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
N00RDAM, RYNDAM,
STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z. dvojnim vijakom, 8300 ton.
Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Eadi cene glej na posebej objavljenih listinah-
Parobrodna črta ima svoje pisarn© v m©«tih.:
DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, št. 7 Prosta luka.
I NO MOST, 3 Rudolfstraate. / BRNO, 21 Krona.
Iz ROTTERDAM A
Parniki odpljujejo: vsak četrtek in iz NEW TORKA ==' ob 10. uri zjutraj. ,• 'Mira
vsako
sredo bbbb
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.
Podpisana priporočam Slovencem in Hrvatom svoj
JOS. FUBRER in SINOVI,
3701 Butler St., Pittsburg, Pa.
Prva in največja zaloga imnortir&nejra in domače-K a Tina, raznih vrst žganja, po najnižjih cenah. Za PennsylTaniju je naa glavni zastopnik F.M. Schlan-d • r , ter je pooblaščen za sprejemanje naročil in denarjev, ter ga Slovencem in Hrvatom priporočamo za
IOS Greenwich St., New York,
v kterem to»'im vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey; prodajam dobre smcd*e in imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci iu Hrvatje dob6 stanovanje in hrano proti nizki ceni.
Za obilen poset se priporoča
Frida von Kroge,
109 Greenwich Street, New York.
RED STAR LINE
(Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda")
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, * + * ♦ * *
Philadelphia in Antwerpenom
fy	-Sjj.
Prev ia potnike s sledečimi poštnimi parniki:
Hallo, rojaki!
Slovencem naznanjam, da sem kupil
V
od gospoda J. Stublerja
, ,	v Duluth, Minn.. 217 OT. Superior St.
obila naročila.	j	___
Naslov našega zaalopnika je 5102 Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za Buttler St., Pittsburg, Pa.	, potnike, kakor tudi prosti lunch.
Mr F 1L Sehlander je tudi od Prodajana tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam de-"Glaa Naroda" pooblaščen nabirati nar 7 staro domovino. Kojakom preskrbim delo, kteri delajo po šu-naročnike in naročnino.	mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Duluth, Muul, va-
J0S. FUHRER & SONS, 3701 ButOer St, Pitfefror* P«.
VAOERLAND dva vijaka 11899 ton. ZEELANB............11905 ton.
Pri cenah za medkrovje so vpoštete hrana, najboljša postrežba.
KROONLAND.......... 12760 ton.
FINNLAND............ 12760 ton.
vse potrebščine, dobra
strije.
za
Primorje,
Iz NEV^ lORIvA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10 uri dopoludne od pomola š^ev. 74 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHIL A DELPHIJE vsako drugo bredo od pomola ob vznožju Washington St!
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov je obrniti na:
Office, Z3 Broadway, New York City.
se
bim. da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postrežem. Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO _Cor 3rd & Pin p
Sd spožtovanjem	(31jl}	ST. LOUIS. —30 Montgomery St., SAN FRANCISCO
I	- ~ — f	Josip Scharabon. |	ali na njene sutopnike,	'.
njene sastopnike