glas svobode
SLOVWNHKI TEDNIK
Zm Kduhti n»M'»m« Ij n>«r»i.
Glas Svobode.
i
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
SLO VEN IO WEEKLY
DiionD To Tn Imuavra O« TUB Lahoiuo Ouun
"OD BOJA DO ZMAGE"I		^ "KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Štey. 7.		Chicago, 111. 15. februarja 1907. Loto VI.
Moyer, Haywood in Pettibone.
17. feb. 190G — 17. feb. 1907,
Razredno zavedli i ameriški proletariat se spominja teh duij žalostne obletnice. Uradnik zap. delavske orpanizaeije. Western Federation of Miuetw, ChiiH. Moyer, \Vrl»ii I>. Haywood in George Pettibone so bit!i 16. februarja 1906 še svobodni motžje — a drugi dan. dne 17. feb. napadla jih je oborožena sila — orodje krute Mine OwnerH Association — in jih vklenjene v težke okove odpeljala od njih žen in otrok daleč čez mejo v drugo državo, kruta sila podivja* nega kapitwlizma jih je pahnila, za železno omrežje - .vrgla jih je v ječo.
Letošnji 17. februar je od t s tega asa začrtaj jed no leto. Kratka dola v brezskrbnem vsakdanjem življenju---totla dolga, dolga dola
za Moyera, Haws mula- in Pcttibo-neja. Kaj so te nedolžne žrtve v tem leta pretrpele, tega t vaše pero ne popi.se. Mislite si moža, ki čuti 5 tisoči in- tisoči svojih trpečih bratov; ki ima najlepšo naorte olajšati trpljenje tem svojim bratom; ki ima polne roke tlela za izvršitev tri» načrtov — tli pa prit le človek <— krvni pes — zveže mu roke v sredi defe in gai zapre v oddaljeno temnico. kjer je odtrgam- od svojih dragih — brez vhc moči —' živ mrlič. To je Haywood1. To sta njegova sod ruga.
• * * *
Kaj so pa zakrivili sod rug i Mover, Hawvood in Pettbone? Zakaj zdihujejo že eno leto v ječi?
—go.- decembra Ufoz, je v (.'aid-weKu, Idaho, bomba raztrgala Frank Steunenberga. bivšega go-, vernerjai imenovane države. I mor . je še danes misterijn.
Par tednov jx> umoru se pa o-glasi Frank Gooding, sedanji governor v Idahti, 111 naznani, da je našd monkce. Detektiv Pinkerton je haije izvohal, da >0 uradniki \V. F. of M., predsednik Oil. Mover, tajnik W. D. Hoywood in- bivši član odbora (j. Pettibone v Den-vejrju, Colo., v zvezi s tem umorom. Najeli mi baje morilca, da jc izvršil grozni čin. Pmkerton je bil o ton obveščen <xl Harrj ()rchat -i!a in- Jim McParttanda. ktena sta taji,a detektiva v rfužbi trusta Mine Owners' Association. Orchard je prvi izpovedal, da je Steunenberga usmrtil neki Sieve Adams in &cer na povelje Mover j a itd. Guverner flooding j*; to tliabeldko ovadbo takoj naznani) ' 'tovarišu" Jease McDonald 11. guvernerju države Colorado. . Kdo pai v. ti ljudje, ki >o obdolži* urednike VV. F. 1 rf M. umora?
Ordiard* in McPartland sta — kakor rečeno — detektiva lastnikov «ru(lrt'kov na zapadu, kteri so združeni v jeden veliki tnrst: Mine Owner/ Association, Oba sima sta Storilca. Orchard je vsaj trdil, dn Je izvršil že 'ift umorov. Sieve A-dams je bnši član \V. F. of M. in *rvo'očer človek. On je na sumu.
da
je ze pred dvema letoma ubil
^ mlarja v Wallace. Itkuho. Ir. guvernerja Gooding in MeDon-^M, kdo sta? Kapitalista, tirana prve vrste in največja/ sovražnika vpadne nicferske organizacije! II-^ tudi tNtofirotiMha umorjenega Steunenberga. Steuncnberg se je j^je čase v političnem življenju 'j ogibal kapitalistične komande: ie n*! l nekoliko naklonjen rudarski luniji. Odtod sovraštvo! OJ-komplot — komplot največje ^tijahosti. ki- je v bistvu atentat vesofljno delavstvo na zapadru.
Moyer, Haywood nr Pettibone tiis<> v svojem življenju nikdar o)v čevali s pokojnim Steuitcnbengom; da, niti poznali gai niso osebno. Odkod torej povod, ila bi ga oni umo-rili? Orchard, MclWt'land. Hooding, McDonnald in za njimi vsa kapitalističnai ban da iz zapada ima na vesti ta umor.
Jm-ivo je kot beli it on. Ja je Mine Owitvrs' ,-lss'n po	krvnih
psih (Orchard) najela onega A-dat/Mit, (ftt je unt&ril Stewnberga, 111 potem ta umor olwifa no vrot itfthfuikoiH Western l\tlei\rtion of Miners. Na ta način je hotela uničiti dve r.aspn.tni stranki: Stounen-berga. iti vrhovne uradnike zsipadnc riuhrskc unije, ktere sovraži iz dna duše.
Dalje: Kruta Mime Owners As-sučtatioi je s poitKJČjo 'loodinga n McDonna.'da aretirala Moyera. J lavwooda in Pettilwneja brez s ke obtožbe, brez najmanjega sod* i'ijskega dovoljenja. \ temni noči tDne 17. feb. li)0() je , rav po turško vlomila v njih domove, ter iiJi iz-trgala iz rok nji'h /en i:i otntk. L'-klenjene je naložila na poseben vlak ter jSi proti zakonu o<f}xiljaki daleč v ilr/avo Idaho, kjer bi'li Vrženi v< ječo. To i:e|)ostaivno in barlwrsko |>očetje pu\e ilosti. Kapitalistični zarotniki so dobro čutili, da v IV11 veni. Colo., pred očmi or-ganiz''ranili rmlarjev ne morejo pestiti' svojih žrtev. To jKJVe tudi. da si ve j h zarotniki polastili s silo, ker ni-o imeli" postavnih dokazov » da s<> Mover, Has wood in I'et-
tiliotie nedolžni, iikulotini.' * * *
Kaj pa pravi vesoljno ameriško delavstvo? () odgovor, ki ga je (ke! proletariat, je gromovit. Silni protest od1 pacifiškega do atlanti-škega oceana, od severa <lo juga. ki se glasi ravno te dni, je oplašil •krvoloke na zajwki. loga se niso nadejali. Radi bi že zneeli /. obravnavo, r;wli bi .ujetnike spravili 11a vešailai — a ttta milijonska armada mezdnib sužnjev, ki pazno nx»tri ječo v Itoise, Idaho, ta jih skrbi. Zares: (Hlpor ameriških delavcev jc velikanski. V zgodovini Združenih držav še ni litfo kaj tacega opaziti. In smelo smemo reči: ko bi delavci molčali. Mover, Haywood in Pettibone bii bili že /davno — mrl či * * *
"(Has Svobode", kot v-i ostali 'delavski list: v /-dri državah, je danes storil svojo dolžnost: obletnici trpljenja naših trd) sotlrugov je posvetil malo vee prostora.Tii [>re-tresljiva drama, ki jc zgixlovinskc-gri pomena, mora zanimati vsacega slovenskega delavca, zlasti one v i.Miiinesoti in drugod zap:ulu. ■kateri so člani Western Federation of Miners.
In ko napori ."». mures, ki) se pri čhe Mover-Ha\woo<lt proces — tokrat se prične tudi doba leiiion-stradie. \ stat mora vestiljni ameriški proletariat in vrc<'i lx>uil*> — svoj grmeči —-v dvorano o-krožnega sodv Boise, Idaho. JS'e /ra«»stajte takrat tmli vi. dragi sIoven.sk delavci. Ptidripžite se tovarišem ]5o stanu in krepko protestirajte proti kapitalističnim morilcem. V združenju je. velikanska, nedogledna nn>č — in» ravno ta delavska moč bode — upamo vsaj — priborila Mi»veru, Haywoodu in Pettiboueju zopet zlato svobodo.
Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga sam producira.
r
Iz La Salle, III.
Good by© Tone!
Častiti slovenski duhovščini in vsem bruninim, so-čutim dušicam naznanjamo pretužno vest, da Je našemu preljubljenemu Rev. To-netu Padgoršku dopadlo, a zginiti brez slovesa! Vzela I Ka je noč dne 11. februarja J anno Domini 1907,
Naša srca so YSledprebrid I ke izgube vsa potrta!
Priporočamo ga vsem hoc- m kom in bacam v blag spomin ^
Razgled po svetu.
RUSIJA.
—* Ruski car jc potrdil razsodbo vojnega sodišča, katero je jxxlad-111 irala Nebogatova olKjinlilo 11a 10 ■letno ječo radi predaje njegovega b rodovja Ja|>oucem.
—	(iuverner v Penci, S Alek-sinilrowski, je bil uslreljen dne 7. t. m. Napadalec je (Hjbegnii, a |>o divjem lovu slednjič, teško ranjen, prijet. Kmalu potem je napadalec umrl v bohivci. (iuverner je bil preti leti« udeležen pri velikih sleparijah, ki [xt njegovi karijeri niM> prav nič šk<>dovaIe.
FRANCOSKO.
—	\' francoski puyL^ki zboruj^
c so m »ci j al isti naperili l>oj proti ruskemu1 finančnenm gos|>odar-ftv.11. ZaiitevaHi vo. da naj l»«» vbo-• loče francoski denarni rrj; ruskim ■posojilom zaprt; kajti z denaniinu posojili, ki j h dobi ruska vlada \ inoznmstvu, se za tiru rusko ljn<l-.stvo in onemogočajo njegove opra vičene wvhte.vjc. Posebno; ostro je i»roti ruskemu terorizmu nastopal francoski sbdrun JiiureM.
NEMČIJA.
—	Nemška vlada izgnala, je iz države vse inozcnKe, ki so -ociiaii-stične drža vnosi tor.ske katulidate tkakoržekoli podpirali pri zadnji vo-■lilni Itorbi. To svojo ravnanje ute-•mcCjujejo blazirani dijoti pri vladi tako-le: Ljudje, ki iv.iva'jo >i»ts|o ljuhnost ueiiišlke države, s t olt-jednem sovražniki monanliije in obstoječega reda { ?>.	so kršili sitin. da so podpirali soc jaliste. iiajprimitivncjša načea dostojnosti in lepih šej; ! Imenitno, kii.i v ne imajo vladni nemški M Jici /a "do--tojnost" in "lep/C šege"!
SRBIJA.
- Jurij Kristič, iHletni nezakoiv-!>ki sin pokojnega srbskega kralja
Milana, je te dni komaj uš<-l smrti. \ Carigradu, kjer živi s svojo materjo in nektlajftn Milanovo ljubico Artem>i'jo Kri-tič. napadel ga je nenadotm 11a ulici neiNiznau nu* iu mu zasadil nož v prs*a Sunek pa ni imel usjteh.i, ker je nož zadel ob debel žepni robec in le kožo neznatno ranil. Tih ti njegova mati je bila že večkrat napadena. l'o ž:i-'(VStnem koncil krali Aleksandra /. n««Iu ()brenov čev in kraljice Drage so pristaši (Dbrenovičev hoteli posaditi na srbski prestol J-uri-ja KHstiča. Hrezdvotnno je nameravani zavratnt napid na Krističa v zvez: s sedajno krizo v Srbiji #11 v. blitžnjim padcem dinastije Kara-gjorgjevičev. Po mnenju pristašev liLš»» Obrenovieev je Kristie lini pretendeut. ki je poklican zavzeti srbskii prestol. j>o seifejnem kralji: Petru.
JAPONSKO. >
Japonski poslanik Kvrino v Parizu označil je z v«o odločnostjo poročila o jirete*"i vojni nevarnosti meti Združenimi državami in
Japonsko kot izmišljotine razgretih možganov. Tmli ni ies, da bi Japonska stavila Amerikiradi kalifornijskega šolskega ttprašanja ultimatum. Japonci s<> nasprotno [k> pol notna zadovoljni > stališčem a-meriiške vlade v tej zadevi in raču-. uajo ni' prijateljsko rešitev ^tlslcl1-ga upra-anja.
AmeriJJke \esti.
Delawkc žitiv.
— Pretečeni teden je eksitdodira-Io raztopljeno jeklo \ plavžu štv. 1 Carnegiejeve jeklene komijxinije v Homesieiulu. Delavci >0 l«li ravno pri tem, da bi vlili tekočo kovino v formo, ko je ekspluzija nastala. Jeklena tekočina $e je rarictela na vse strani. Več delavcev jc bilo te-ško ranjenih. Najbrž se je v fottni nahajala voda, kar je razstrdbo ]M>vzrn6ilo.
- Prii nesreči na. Chicago Great Western železnici so bile dne 7. t. In. pri Herman Vallev ubite štiri osebe, j5 jta ranjenih.
Polja k obešen. Mb
V" okrajni jetivhšnici v NcvWftku je bil zadnji petek dne 8. t. m. obešen Poljak Franc Bamuzik, ki je bil obsojen radi umora. 1'ainizik je stanoval pri Tonvižin Hoffu v ISlcHtmfieldu in se zaljubil v njegovo ženo. Da 1» jo mo,;el jxtročiti, je «kJ#iul Hirtia odsinanuL Ta. ^lUi ril na zelo prekanjen* način. Najprej je llotfa napajal po raznih gostilnah in ^a po|x>lnoma-opijanil. Ko sta se vračala1 večer domov, ti-daril jja je llaniuziik s tako silo |h> glavi, da se je mrtev zgrudil na tla. Nato k a je zavlekel na. bi/nji •železimki tir ter položil |xj<cg njega ročni kovčeg. Kmalu nato pri-drdrajoei v I; k je mrt vo trinplo Tomaža lloffa po|H>tnoma razmesaril. Nikilo bi ne vedel za zločin, ako bi Kanu/'kova strast liapratu Hoffovi ženi ne vzhudilai pri ohlastnrjati sumnjc. lianuzik je bii! prijet in jt 'htulodelstvo končno priznal.
1'oboSm linčiffji.
Množica jtodivjanih I j ud i j jc naskočila ječe v Charles City, la., raz-It 'a vrata in se fxilastila nekega J nine« t'ulleiia. ki ji umoril svojo ženo in, 15'ettiega pastorka, ter ^a vlekla na'nek most. Tamkaj so lin»-čarji najprej |tobožno nv«lili. |>o-tem liolj mrtvega ko /'vega nViril-ca obesili.
Umrljizvst mi ftimtmi.
Zdravstveni uradnik Ht»rgas v vPanami poroča, «ki je bilo v decembru med Hi'iM) belimi 1111 prekopu H smrtn-ili shi&ijev; v pretečenem It4-tu jib je izmed vsakih tisoč umrlo le 11. Med belimi je (J0OO Amerikan cev. in sicer Hoo žensk in otrok, drugi so moški. < >d Amerikancev ni nikdo umrl.
Xori Kingston-
Po zadnjem |M)tri sit porušeno mesto Kingston na otoku Jamaiki se Ik> i ki jirejštiem kraju zopet zgradilo \rglcški nadškx>f v Za-hodiii Iiuhjt (Centralni Ameriki) lord Dr. Nutladl je poklicai v ž v-Ijernje iwlbor, ki naj izvrši glede zo-petne zgradite mesta predlagane načrte. < >dbor je |tre<l kratkem imel sejo. na katerej se je sklenik), naprositi vDado v Londonu za $5, iKKi.ooo jxisojjla na najnkšje obresti in ki se izplača v 'JO loti<li nazaj.Dr. iNTutta*l >4' lx> sam odpravil na Angleško ter osebno prosil minister-»•kega predsednika Caimpbell-llan-nermatia in državnega zakladničar-ja Asquitha, da naij uporabita v pariamentu ves svoj upiiv v svrlro dovoljenja omenjenega [tosojila.
Iz delavskih krogov.
— Brezposelni delavci v Chicagi se množe vsak dan lto>j. Delavski [tosrecjov uiradi so potni HjudL \ fl-dnej takej posretldoralnici je mina1 i |x>ndeljek prosilo do. tisoč WJiož za delo. Med temi jih je bilo 00 odstotkov, ki imajo d'ružine in OtfOke. Toda izmed 'tistfc: prOsilcčv jc Itihr vjioselnih le 50 oseb fn to le s začas-ninv delom.
— Veliki štra'jk gn*zi nai obzorju. \ slu/benci Westorn Telegraph Co. nameravajo štrajkati za večjo »mezdo. Ako vse vse dodtične unije .izreče j" 1 za št raj k, potem lxt t5,(xx> -mo/ tAHožido delo še te d'tii.
— \ Rusiji >e vrše volitve za dumo. \ mnogih pokrajinaih zma-gujejet soc i j« listi in razni radikale., ki >0 naklonjeni delavstVu. \' Pe-trogradlui so prodr& socijalisti skupno s ustavnimi demetkrati.
—- "A^jteal to Reason" v Hirar-du, Kas., izda ta teden "Kklnaping Anniversary Edition"*, t. j. obletno številko o ujetništva Moyera, Hay-wooda in fVttiboneja. Ta številka se je natisnila v tri milijon iztisili. Do februarja je došlo naroČil za iztisov. Colorailski kapitalist katerim 'je tai list trn v peti. so hujskali glavni |x*štni urad v W aslritigtonu, da mu naj vzame second class matter za to -številko. Ako hi se to zgodilo, ]x)titn bi tno-.raL^ppcai-to Rca^oii;'..za svojo " Annivcnsairy Edition" plačati $5txx) poštnine. Toda gorka želja coloradskiib tiranov se ni izpolnila.
"Appeal to Reason" je najibolj razširjen socialist lični list v Ameriki. Do (kaneš ima	naročnikov.
— Pri zadnji!t državnih volitvah v Nerrtči'ji so socijalisti' olwanili 43 -mandatov. Stranka je bila v 111110-gi-h krajih poraiena v s led nczasli-•šanega pritiska nasprotnih nazatl-njaških strank. Vendar se je jtn •število stxsj al i stičnih volilcev |h>-množilo in sicer zui celili 248,000 glasov. Vseh socialističnih glasov je bilo oddanih 2157,000.
/ esrfiea iftrustiyi "Slovenija".
Velika preptis!t^ra inaškaradna veselica rJrrtštira "Slovenija" v ChK cag:. ki se tje vršila' zadn'jo soboto ■dne 9. t. ni., je nad vse krasno u-■spela. Velika Narodna dvorana je •bila natla^c»;i» |tolna. Nekatere ma-ske so bile res originalne, zlasti o-.na. T\i je predočevala izgnanega .ftra'ncoskega farja. Ta je dobil prvo -nagrado (moško), — lep otoma>n. JVvo žensko nagraw ]>a je dobila ,ruska revoluctjona'rka. Tmli ostale .maske so b;k- jako dobro ]Kigt*iene •rn svt^ie vlo^e izborno predstavljale. tako * ta bi vA.e zaslntžile nagrado. Samo ob >el»i umevno, da je bid tudi finaucijelni ušteli veselice pri itako mnogobrojni udeležbi zailo-•voljiv.
Pozor, sodrugi!
Kakor v- drugi s^tctjalistični listi, opravičen je tudi "*( iki's Svobode" 'pobirati tla rove za Haywoodov obrambni sklad < Haywood defense Fumi). Dan obravnave se bliža in naši bratje: Mover, Havwood' in Petti I one potrrfjujejo gmotne po-iikkm za dobre oth'etnvke itd., da si-jib reši nasilne smrti, s ktero jim žugajo kapitalisti in v njih službi ameriška justica- Sodrugi. delavci I Vsak najma<njr denarni znesek j« tlobrodošeL Pošljite darove dijekt-110 nai upravnistvo ""Chasa Svohotlc in oti tukaj se skupna svttta ofipo-sltje v Denver. Colo. Imena dan*-vja^cev in dotični zneski bo<k> izkazani v našem listu.
Toref na dek»l
;
, ....... .. • •'•••'• - ~ '
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. PRVI DEL.
(Nadaljevanje.)
IV.
Počasi je devinski vladar nadaljeval svojo pot. Preganjal si' je <k>lgčas s tem, da je žvižgal ali pel m se igrtil s svojo železno jmlico, toda kmOhv se je tega miveličaJ-Obšle so ga resnejše misli in začel je ugibati o svojem pooetjtu, o sto-jem prepiru z bivšim variti* nn, o prodaji svojih vladarskih pravic m o Oklepu, ianebiti se svoje pnave žene.
Som je uvideval, da je njegovo ravnanje dostikrat btezsmiscluo.
"Kalsem vendar bedast," je govoril sam sebi- "Na eni strani prodam oglejskemu patrijarhu najvažnejše svoje vladarske pravice, v času ko steza i>atrijarh. avstrijski vojvoda in) istrski mejni grorf svoje roke pa moj an ozemlju' in preti moji neodvisnosti največja ne varnost ; na drugi strani pa i zzivam patri jarha in papeža's tem, da tki jem zavetišča in varstva vsem mogočim kri\<ov<Jrccm, čeprav to Ude in ka-11011 i strogo prepovedujejo. Ej', ko bi bili moji' .sosedje hrabrejši možje, .bi nx' prav I vitro nagnali. Ali paziti bo treba. Pattrijarh se me pritožuje brez vzroka, da se širi krivo-verstvo po Fnrlaniji in Kra«u». Ljnidje sovražijo duhovnike in zaničujejo cerkev. In ker jim graj-ščafci pri tem ne delajo ovir, zato phunrti patrijarh jeze in sovrustva dO plemstva-"
Zlasti dblgo je razmišljeval devinski vladar o spletkah oglejskega patrijarha proti domačemu plemstvu.
"Kar je k' domačega plemrtva, vse bodo iztrebili ti tujci," je govoril Juri sam pri sebi. " Patri jarlvi v Grarfežu so naši prijatelji, patri j.Trti j v Ogleju so naši sovražniki1; ]*i-trijarhi v Gradežu se oklejnjo do-mačinov, ptatrijarbi v t >gleju uničujejo domačine."
(Hi r j vb se je i z vil' iz pr^i lx>le*ten vzdih; misel na propadanje domačega plemstva gfeb je vedno potrla.
"Odikar cesarja dobili obla«* nad Oglejem v roke, od tedaj silijo Nemci od vseh strani v naše |x>kra-jine. Batrijarhi so Neinci in morda .nt- bo ni'kdar wč na oglejskem prestolu sedel1 d' inač;.n. Gradovi pre-hajajo < I rug za drugim v nemške roke in mogočno se :iri veljava tujega plemstva, veljava domačega pta propada. In - tem tnjim plvnn-stvoon raste tudi bogastvo in moč cerkve, Duhovščina se |>elia -amo za denarjem tn za oblastjo; za duše, za vzgoj« ljudstva se nuhČe ne meni.''
Zamišljeno je nadaljeval Juri «,vojo pot.
"Morda je pa. to še dobro in rHtno, Monku unvči duhovščina s svojim početjem cerkev samo. Kdo naj vorilje. da je cerkev božja u-vtanova, ko so njeni služabniki satanskega zmačajta1: kdo ira j veruje, da uči cerkev resnico, ko se iM>shr-žujejo njeni služabniki najgrjih laži; kdo naj veruje, da so duhovniki oznanjevaloi vere ljubezni, ko more ktakor za ščitn ica kreposti '.n krščanske nravnosti ko žive duhovniki razuzdan«*, ko -o božje hiše postale hranili nečistosti in templji nezmerno stil Ah, ko bi mogel, jaz bi jim pdsvcH^ tako, 1 Hi bi ves svet stirmel in se ti»i obeiiudovanja k tam j al. Ah cerkveno prekletstvo jc moč,-kateri ne more kljubovati niti rhnukonem-ški cesar, Ce me cerkev prekolne, me zaipuiste moji podaniki. grnšČaki in mest jami m celo kmetje. Niti en človek bi mi ne ostal zvest In povrh je moja dežeh majhna in nerodovitna ; razbojniki m beriaški menihi pobero vse. <h ljudem še za živež ne ostane. Ali iraj mi ti izstradani reveži pomore jo? Ali s<e smem zanašti rta1 plememtaše, ki so name fj-ubrjsumnti in 'ne sovražijo, ker seni edini veljaš, ki si je ohra-•nrf nwxfv^tost ? Patrijarh in avstrijski vojvoda, beneški dri. in mejni grof istrski, vsi bi me na* Vi ttpognifi in vpregli v svoj jarem.
visi 'bi me nadi ponižali in r-aredili iz mene navadnega fevdmka. Ko bi me cerkev preklela in izobčila, bi vsi padli po meni in vsak bi napel skrajne sile, da me oiniči."
Devinski vlatliar je dvignil glavo in se oziral naokrog, da vidi, kje da je. Zemljo je zaodevala gosta megla, 11a nebu i>a so ce podili temni obliaiki.	.
"Blitža se viliar," jc mrmral Juri'. "Oblaki napovedujejo grain in strelo v moraivi; menihi z belimi palicami, ki se potikajo l» mojem ozemlju', napovedujejo vihar meni. Treba bo, da pravooa-sno kaj ukre-.nem; samo da vidim svojo ljubico
—	jxi. i>ojdem na delo."
1'očaisi je nadaljevai Juri svojo jx>t. Lalnto, komaj vidna zora na obrisih gora mu je pričala, da se že bliža dan. Pri pCsamezmih hišah jc tod in tam zagledal ktvkega človeka. ki se je ves začuden ozrl \x> skrivnostnem jezdecu ali pa prestrašen pobegnil pred njim v Ivišo, kajtr razbojnikov je v onih časih 'kar mrgolelo jx> vseh teh jxjikiti'ji-<nali.
Naenkrat se je Juri zganil in naglo zgrabil železno inlico. ki je visela ob njegovem sedhi. Zaslišal je glas i^'^'V i11 vpitje: " Ntu volka I LMri volka!" juri je sjxxtbodel svojo \ ihro iu zdirjal čez ix»lj^ na stran, <nikoder se je culo klicanje. Prešinilo gu je veselo upanje, <Ia pobi je vblka. ih> se potem zmag iwxsixj |x>k'.oni plemenitiid danemu rn vitezom in odjezdi nepoztran. Predstavljal si je ta triuimf tako ži-vo. da niti zii|*uz.;l ni, tki ni sli>a.ti lajanja psov. iVxlil je \'ilvro kar je mogel, a v sled megle ni bil v stanu pre j* Klitr. če jezdi po pravi (*>ti.
Ustavil je \'rhr< , 110toč počakati, (h' se zt>]x't oglase rogovi. V tem trenotku plane iz grmovja |x>šastua prikazen. "Medvetl je," je niisl?! Juri. in ^e > |xaHeo zaixwli: 11a žival. 2i\iaJ se je tuleč hotela umakniti udi Juri jo je tako dobro zadet, da se je zgrudila na tla.
"Stoj — ti si pobil gosposki plen," je zakrtca' šimkr pleč mož. ki je zdaj st«»|>'l iz grmičevja in *e grozeč - svojo sulico bližal Jtwrjit "Plačaj |h'1 >rebrn;k<»v če neee> da p meseni razen volčje kože tudi tvoji* kožo s seboj.'
"Ce nečeš, da -v tr zg di kakor temu volku — glej, da izghws," je jezno zakričal Juri in udaril -»u-liei, <Sta je napadalcu odletela iz rok. Mož je prestrašeno kričal na l»<>-moč 'u l>ežal čez jxdje, odkoder je bližalo več jezdecev rn se je >k-ša!o vpitje gotijačev.
Juri se za to ni zmeiri. Motel je nžiti !»voj triunif in |xwiesti sel>>j kožo ubite živali. Stopil je s konja in se približal volku-. \ istem trenutku pa tndi stmhonva obstal- Volčja glava je ležala na str;unj. iz vt>l-čje kože je gledal smrtnobled moški obra«.
J ur j u je ,/astndo >rce. 1'obil je človeka, ki m> ga l»;li zašivi v volčje kože ga (totem kakor zver pnlili gozdih In p'avanjah Skkwtil se je 11a I ranjencem in /'aj	ta
obraz,
"Ototi \ i(!id.' jc zaklical Juri. "ali me čuješ?"
Umirajoč jx»gletl jc zadel Jturja, blede tfrtne -o se premikale u'l-i it^ bile amožne govoriti.
Juri m- je trudil, da pretrga v ve,
-	katerimi je bil < M. n Vidal zašit v \i>lejo k' /o. Siromak m.1 mu je smilil ikk! vse. < Hon Vidal je bil znamenit pevec, ki so ga ra<l spre-jenidi na vseh graščinah ,na Fairten-skem in na (loriškeni iu k; bi brl lahko prijetno živel na jenlrijarho-vem dvoru. <la ga ni Ijiitbezien za-peljeva'la v najpuredrznejša i««lje-tjni'.
"Zdaj. plemenita gos j ki, lunlete v kleli, kako znajo \*aši služabniki kaztiovat'i človeka, ki se drznie dvomiti o Vaši nad v-e vzvišeni kri-jio-sti. Hej, hlapci, p lo/ite pred iviht* plemenito gos^*> taco tega volka. To. gospa mikwtrva, je tista roka, ki je zajiisa-la |>esctn o Vas, pesem o ljutieziw, |>escm, v kateri se je pevec drznil reči, rta< ga !xxllete n*>rda vendar i-š;i! i. V Trevt zu „so \ i-(Palu cxlrezali ulxi, ker je bil fx»slu-šal tj-Ubrtvne bt*i«e*le ttnozetke go-sjx*. danes rrmt od režemo rr>ko; mi-
slim, da bo zdaj dal' slovo poeziji m ljuiblezni.,,
Talko se je čuk) gevoriti gosposkega jezdeca, ki je jalnal ob strani (vifke dame in ki so ga spremljali njegovi h-Iapci,
Sinokoustnit jezdec je bil zelo presenečen, da se njegovo povelje nI' neimftkmia izvršilo in jeano je za>-čel kričati na svoje hlapce, kaj da to pomenov Ko ga- ti opozorili na Jurja, je novic vzplamrtela njegova jeza1 iiv maha je z bičem je planil proti njemu. Juri jc urno skočil na strati m s svojo železno jjalico wla-ri'1 konj la1 IX) nogah. Konj je h;ix>-ma pa<lel iti vrgel jezdeca raz sebe. —
"Lopov, razbojnflk," je kričal jezdec. "Pretepsti te dam, tla 1x>š jxxl biči izdihnil svojo grešno dušo."
J-uri je stopil jezdecu z .nogo za vrat, da je tla mogel komaj še di-hofti iti je dvignil j»al:oo.
"Če ne lx>š pokoren kakor [>es,. ti nazbijem gkvvo." mu je zažugal m obrnwsi se do hlapcev, ki so prihiteli, jih je oesorno odpodil.
"Straho|)etci," je zebj za donel ženski glas in datira, s katero jc bil jezdfcc prej govoril, se je na svojem konju približala clevinskenm vladarju. A komaj g*a je /Ugledala, jc že zadržala kcr.ija in prebiedela tiiko, (fti je za trenotek izgin-il -ves čar njene net ra vadi k' lep »te. Tudi Juri je na prvi |x>gled sjxmial Juto plemenito Marhlaml iu se prezirljivo nastnelirul. I'maknil jc nogo z jezdečevega vrata* in jxjkl« mivši sc prej italaiiko, je rekel > sarkastičnim gWmi:
"Kakor vidim, plemeuta <lanui, kaznujete zdaj Ijirtjavno ponindbo že z največjo krutost'o. In časdi se je govorilo, cla sploh ne znate Iju-Ijovnih i*mhhI1> odkl:;nj;rti."
(k^sjja Juta je jeze zatre|x*tala in hi b la J urja najraje z bičem udarca |x> obttizu. Ali .njegKkvo orlovsko oko ji je bilo vzelo vso moč in ves jxignm. Roka ji je ^mahnila in zamižala je nekoliko, !*>ten» [>a se malo nasmehnila in s ko]>rnečim gla-« m rek ta':
"Mladi mož, \ i .-te skilx> * bve-ščenr o meni, ako ne vt.^e, da se pri enem bibko kruto maščujem za to. kar drugemu rada dovolim."
Juri je čutil, da Juta namenoma prikriva s\i»jim >prei«ljeva lcem, kdo da je on, kakor je tudi čutil, na kaj Jula namiguje, ali delal se je, kiaikor bi njenih besed ne nizu-tnel.
T'110 vem, mi lost i va gospa, da nikomur na svetu ni d-'voljeno, delati - kristjauskim človekom kakor z divjo zverjo; in dalje \x-rn, ni vreden plemstva človek, .ki ]»omaga uprizoriti tlako sramoten lov na človeka"
(iosjia Juta je čutila, da s svojo Ij-mlMfzmvostjo ni ničesar opravila in da je Jnri neče razumeti. A prikrila je s>voj< ttžaljenost. Nti'smeh-nili -e je ošabno ti zbadljivo zaklicala :
"t"'c pridete v l odad in vidite ie-po Katarno /.oram vo. vprašajte j<t. kafkšen je raz!« »ček med jievcem, ki obleče volčjo kožo, da si- pniktupi svoji ifami. in pi med vladarjem treh grofij, ki se preotdeče v rokodelskega pomočnika.- <bi se prtktlpi navatfueimv meščanmi dekletu.
I Dalje pri<le.)
Kmetija.
Is Store domovine.
NaHizaNtopiiiki.
Za Conemough, Pa.: J. Bricelj. Za Johnstown, Pa.1 M. Štrukelj. Za državo Wyoming: Lorenc Demšar.
Za Scwwh okolio>, I'Uih : I'nmk Etfs.
Za Cleveland. O.: A. Kušttik. Za Colorado: Joe Dcbevc. Za Ravensdale, Wash.: C. Ermettc. Za Roslyn: Wash.: A. Janaček. Za Milwaukee, Wise.: John Kalcui. Za joliet. 111.: Af. Posek. Za državo Kansas: Louis Kovač. Za Clinton, Ind.: John Kofor. Za Steelton, Pa.: Joe Majsctj.
IŠČEM svojega brata Franceta Prevc, ki je pred dvema mesecema odšel iz Clevelanda. Kdor ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. — Rudolf Prevc, 3333	ave -
N\ E.. Cleveland, O.
(Nadaljevanje.)
Koncem 17. in v tH. stoletju se razvija novo gosjxxlarstvo na kmc-tiji v Ameriki in v Evropi. Dast kmeti naravoslovnih ved še ne poznajo, ali' začelo se je svitati. Oče Thaer, zdravnik (okolok t«oo) uči med Nemci v večji knjigi kmetijstvo. Thiinen (178J—1859) o]K>-zarja v svojih državniških spisih na važnost kmetiije v narodnem gospodarstvu. Nekateri kralji in njih vlade odstranjujejo zapreke, ki sc stavijo napredovanju v kmetijstvu. Več pametnejših kmetov živi, ki dajo dobre izglede. V 17. stoletju se vpelje saditev krompirja kot redni sadež. Koncem 17. stoletja se vpelje iz Španskega rdeča detelja-( Neki Schut>ert jo je vpeljal in dobil odi cesarja Jožefa II. plemstvo plemeniti Kleefeld.) Vpeljale so se tudi druge detelje: nemška, črna. Letfcia pralia, pušča, je nehala, njive so se uporabljale vsnko leto tudi za pridelovanje detelj. Stem se jc dobilo d<*sti več k k*j,'. Zivir.o jc moglo imeti večji del leta v hlevu. Živina je postala obilnejša, ix>mno-ž il« > sc je število iste. Dobre pa sni f iste so nastaljale, tudi boljše ovce z boljšo volno. Veliko več gnoja sc je pridobivalo. Zdaj *> se tndi uri-nile: jx'sa, korenje, repa, med redne sadeže na njivi. Te so več sencc delale im okopavati so še morale. Zemlj.H je stem pridobila, plevela n! bilo toliko in gnoj >.c je premešal. Zemlja je stem postala rodovitnej-ša. Zdaj' neha nadtriletno o^Mlelova-nje |x>lja iti menjava žita. s travo, slednje ostame le še v močvirnatih krajih še nekaj časa. dokler se tudi isti ne izsušijo in zemlja v njih ? umetnimi gnojili zboijša. Oralo sc je prej 4—5 ct>l glolioko, zdaj pa 8—10 eol g!olx»ko. Z gjolxxjim oranjem se spravlja nova zemlja višje in se |x*neša z že rabljeno, in tla se globe je zrahljajo. Trgovske rastline: tobak, htnclj. sc začnejo saditi 11a njivah. < '»rodje se t tuli z1x>ljša. Posebno se ..pnemeni plug. ( llailevski, Hohenheimski plug). Potem nastanejo plugi za ogreba-nje, za skopa v an je ( ExtTpatoretO. Zdaj nastanejo razni |H>ljedelski t-tri»ji za sejanje, okopavanje, ko>-njo, mlačvo, za čiščenje žita, stiskalnice. preše, mašine za pripravo surovega ma.slat Ent-ehleuderungs-matsehinen, Centri fugen. Separato-netu), kateri stroji -e vpeljejo tudi v mnnjšai gospttdarstva*.
Začetkoma to stoletja se vidi na Erancozkem, Nemškem, da je kmet že toliko napredoval, kakor omika-nejši in bogatejši veleposestnik. I'o Nai>oleoiiovih vojskmh (tepeni s<» bili Nemci in Avstrijci) začeli šole snovati. To je po vsaki vojski. Vojska j«»kaže, kje -o neumneži. Ljudsko šolstvo se je začelo negovati, pa tudi kmetijske šole. Nastale kmetijske družbe, ki še danes žive in ki so blagotvorno uplivale. Sredi itj. stoletja sc snujejo srednje in visoke šole ra znnljiščno kulturo, in zraven |x»sebno za kmetijske znanosti.
Tu nastopi veliki učitelj Justius 1 / ebi g ( 1803— 1H73 \. On se lot i kmetijstva znanstveno, 011 ustanovi mineralno teorijo, >■ tem iwlkrijc tajnosti živeža rastlin. On dokaže, da je treba rastlinam mineralnih snovii,, steni razkr je vzroke l>oje-manja zemljišč. Lielrg |X»katže snovi gnojil iu |«»stcivi gnojenje na znanstveno |*xllago. on uči pi-ect do miietnih gnojil, katerh -c lahko napravi, kolikor -e hoče. on kmete napoti, da izrabljajo ves živinski, ptičji gnoj. <'.uano od morjih pt:c. Mi. fosforite. apatite, in stem \x> vzroči velikansko jiomnožitev pridelkov na 'kmetiji. K ebig je tudi neposredno povzročitelj zboljšanja pasmi goveje živine, svinj. ovac. konj. ker je opozarjal 11a anatomijo, fiziol^ijo zivtllfj. to, kako so živali ustvarjene in kako v njih učinkuje jed m pijača, kako kemični procesi. On je tudi učil pripravljati posebno tečno hrano za« živali. Krfž^rti se je začelo meri hišnimi ži-
vali pra* znanstveno, tako dd se jt dobilo iz mladičev, kar se jc hotelo za posebno rabo. Tako so posebne angleški živinorejci szgajali tiaj. boljše pasmi pri govedi, bodisi za delo, lxxli«i za meso, ali pri svinjah za meso ali mast, pri konjih velikana in tiitkozuane ]xdnokrvneže, ki zamorejo prestati vsako strapaco in so najhitrejši. Danes živiuozdrav-»iki in umni kmetovalci odpravljajo škodljivte od r/i'stlin in živali j.
(Dalje prih.)
— V Rusiji >o se rakrili velikanski škandali, ki jasno pričajo, kako giijile raizmene in korupcija vladi med višjimi, urailmrki. Erik Lidval, bivši krojač, ki je dalj časa živel v New Yorku, sc je v Ameriki maršu kaj' naučil, in ko je prišel'domov n» Rusko, je tudi dejansko (pokazal, ni bil zastonj v Ameriki in da jc z* kaji višjega rojen, 'kakor pai za krojača. Stegnil je v zvezo z nekaterimi večjimi ameriškimi) t-vrdkami in ratzvajafli doma na Raiskem tak-o re-Idiaino, da- so sc mu rojalki kar čudili. Zasitil/i 1 in o])eharil je dosti, a tudi zapravil dosti. Njegov nemirni duh ni mu dal obstanka nikjer. Vedno je kai novega poskušal. Pri vsem tem pa je ime? pasjo sreča. Vpeljal je na Ruskem tudi javne igralnice po ameriškem vzorcu m na ta način prišel v dotrko z viso. kirni uradniki, katere je moral "po<f. kupiti". Igralnice so mu nesle lepe dobičke. A zadovoljen šc .ni bil. 0-bogateti je hotel naenkrat. V eni svojih igralnic jc s}x)/tial ^možnega ministra za not rajne reči, g. Gttrko-ta. in kmalu sta sc t: dvt "plemeniti" dtuiši našli! Minister je naprej Lidivala "nai»umpal". jxrtem pa sta se dogovorila o lepi in dobn kirj)čiji, ki lx> gotovo vrgla lep« svotice. Uurko jemanireč priix>n)čal Liti vala1 pri vladi za kcm traktorji glede zalaganja žita in drtigih živil I K) provinci j ah. kjer razsaja \Aotk LidKal je <lobiva5 od vlade veliko svotii denarja v svrho nakupa žita; a on ni nakupil prav nič. marveč je spravljal denar in g;.' jx> bratovsko deli'1 > čednim ministrom. Prebivalstvo je stradalo, a nesramna slepar« ja sta se zahatvalal — Vsi ti škar-dali so sedaj priišli na dan. Na Ruskem. v absolutistični državi, umirajo. vladat i jvič lepe razmere, da j labko take stvar' dogajajo!
POZOR SLOVENCI V GARY, IU
Čudes strtovn*' sgodwins in riške podjetnosti.
Mesto tiarv, kjer etliixi V. S-Steel Co. jxjstavlja svoje tovarne» stroški $75,000,000, bode imelo v 5 letih 400,00»^ prebivalcev.
Ako imate kaj podjetnosti, kup i-le lote tamkaj. Storite to takoj in od edine kotnpaitije, ki Še proitajr lote. Pridite k meni v pisarno ogledat si bodemo šli kraj osebno. Sedaj jK»zimi dela v Gary ljudi, ko likor jih pride. Poletni čas bode ja v tovarnah V. S. Steel Co. delalo stalno do 40.000 delavcev in [xista-vilo se bode tamkaj najmanj 10,000 hiš.
Cene lotam: $-»50, $350, $500 d® $1500.
Kje Ixdie naložiš denar, ko * zemljišču?
Nikjer na svetu!
Pridi v pisarno ali pa piši, kedaj I te je volja iti Gary pogledat. Trad-i ne ure od 10—a. m.
Frank Orani
108 Dearborn »L (soba št. 702). ChidtgO, HI. (,Ywndm agent sa Hig Tree Htd l-sPotc Co.
ODPRTO PISMO SLOVENCEM.
Častiti vi zdravnik Dr. Iv C. Collins M. 1., New York.
Lep> se \ .ml zali v a Hm
I zdravila. Vi ste me izdravili noma. Ta prvikrat, ko -em jih_v«fr la. sem p<jznala. da nucajo mojeiw» telesu. Za v-ako bolezen šc Uxlc» na Vas obrnila. Prosim. |)roglas^j to v slovenske Hste, ker Vaše vila so resnične, resnične!
Good-bye!
Marija Terlep.
Box 374. Forest Cit>

O LAB BVOBODJB
•	,	-T.'V/^TTrjM^fW" 'S	C.	-
Lev TblMtoi:
Moje verstvo.
Poslovenil Ivan Koker.
(Nadaljevanje,) V.
Taiko razlaga Kramwovc nauke knez Zlatoust, ne pove par, 'kakšni nagibi vodijo tega drugega, ko -oili hudobneže. Kaj i«*, če bi bil ta sam hudoben. in bi vrgel v ječo dobre ljudi?
Nadalje razlagat Janez Zlatoust:
-Obrni te pr mere r,m postavo: tisti, le! zapoveduje izdreti <'ko za ok. uklopa s tem strahom dušo brezbožneža kot s kakim železjem, jn je ettak e'mcku, ki je one obott> žene zvezal; 'kdor pa zločince ne kaznuje, jim <lsaje potulK) in <pogumt <bi so f-e bolj predrzni, tur je jednak tistemu. kr je razxk-li'. med hudobneže meče m jih razp stal po me srni-"
Ce Janez Zlatoust postat Kri-sttirsovo priznava, je prisiljen k 11-prašasiiju: "Kodo naj izdina oko >n zob, kedo zapirrt v jede?" — Ako bi imel ta |*xsel tisti, ki za|»ovedtije jffllmiii oki in zob, torej Bog sam, potem bi hHo to prav; tako pa morajo to opravljati ljudje. Tem !ju-dfcoi pa je rekel S'tu nižji, in' leg« ne smejo storiti. l*og je wkel: "h-dirajti' oko za oko. zob za zob", in njegov sin pa pravi: "Sc delajte tega." Držati se je treba enega ah druzega: Janez Zlatoust in z njim vesoljna oerfke v pritx>anava zajwvetl "Očeta" t. j. zajxjvod Mozesovo, in zameta zajx>vedl "Sina' t. j. Kristusovo; čegar nauJaai se navidezno (\xx le navideznot) 4rži; Kristus zaaneta piHt&vo Mozesovo in t tek je svojo lastmo. Za onega, ki vemflje v Kr:- ( stilsa, jc stvar popcflu TOai ja-sna: njemu Mozps ni nič mar, on veruje le na postavo Kristusovo in iz|x>',-msje isto. Za č!» nCki n. ki drži po-stave Moze>ove. pa uwli mi tiikake nejasnosti. Judi imenujejo KVistu-Kne besede prazne in verujejo um Muzesa. V dvomili in nasprt*j;<b sc boito nahajali le tisti, ki hočejo ži-rrti ]» postiatvi Mozesovi, -^cbi in dntgitt* |«i zatrjujejo, da verujejo postavi lvr Ntik-ovi, —f torej tisti, katere Kristus jmeifutjv Iv'ww!
* Mesto da bi veroval' v en«> od obeli, pa obe nazivljejo b žji.
Kadar sc uprasanje dotaiknc življenja šnlnega, sc ne priznava postava Kr MttiNova. temveč Moze-»(JVtt.
V tem krivem to-ln lačen ju tiči strahoviti, grozni i g roka z Ivudega in teme z dobrim, s - vetlobo.
Sred' !>ebrcjsikega {judovskega) ljudstva, ki je b lo zamotano v ne-številna zima j na rawdiila n živ-tjore&a pravila, katera - mu dali Leviti pod pmk-ve/. » božjih postav in pri katerih vsakem se glas : "In Bog je rekel Mosesu", — stopil je iki pozori^če Kristus. Ne -amo <*l-nošaji človeka do I loga (njegove žrtve, praznite i; [x»st). odno.Hvji človeštva med seboj (kot narodi, dr-•fovljani, družinski člani), tudi vse P >atneznt>sti odbitega življenja, obrezanje, umivanje svujega telesu in orodja, olideka — vise je urejeno do najmanjših jxfc/obnositij in pro-glašctio kot napoved, kot |x>»tava božja. Kia;j in re nap. av:ti tirtkAj, ne rečeni lvristu> (kot lk»g. teimeč vsak drug pror k ali pa naj navadne j si učitelj, elko poučuje takšno vjt*l-Stvo, ne da bi >c dotaktni 1 one postave, ki je že uredila v>e natančno do najneznatnejsih podrobnostij ? Kristus kakor vsi "preroki izbere iz v^e-ga tega, kar irnaijo ljudje za božjo postavo, le ono, kar je i resnici božja postara; oai vzame glavno ali temeljno misel, vse tlrugo zavrže, n s to temeljno tnisilljo združi svoje roeixletic glede večne postave. Ni potrelmo 'uničiti, vse, teda ne-' iaogibr.o se krši pcstava, ki se sini-tra v 'v«eh rečeh za ohvezilno; Krt-^tus je to stor», in očrta se mu, t kije umiči'1 ono, kar je veljalo za Nižjo postavo, in nakfeega so ga križali. Njegov iK«iik |>a so ohranili njegovi učenci ii> ga prenesli na druge čase. To<la tudi' v drugih krogih sc izcimijo uz tega novega "aidta ravno taki napačni pojmi. rttvno take naizlage in talca pojasni-
la; zo|>et sc [XHktaiknejo božjemu ra-zotletjiv malenkostne, olow^kie izmišljotine, in namesto	jc re-kel Mosesu" se pnavi. "tako jc naša m svetega Duha volja" *) In duh je zopet »končanj in zaduSoT po mrtvi črki.**) Najbolj pa osujv ne, da je združen Kristfusov nauk z vso < no "thoro (pisano jndovsko postavo), ki je Kristus'tli .mogel zavreči. To "H* to" imenujejo knjigo razodetij a, .knjigo resnice mjegavega tluhni), t. j. svetega Duiia, — in on se znurtota >aim v mrežah svojega razodetja. In ves njegov nauk jx> stane r/čeveu in breziximcmbcn.
Zato se jc p 1800 letih z vršila v meni ona Uaiko eiulna sjifrememba, da sem morail Kristusov rruuik spo-znnti k<« ntJkaj povsem novega.
Se H]x)anati. arn]iak storiti ->0111 M" ral isto, kar so delali in >e delajo vsi "jmdljc, ki iščejo lk>gia» in ujego-\t postave: najti resnčno večat1 jk>-stavo izinKtl" vsega onega, kar to ime .nosi.
■* ) I o >e rjrtin.i>a- na cerkvene nauke < zrroma na papiža, kateri te lx'sedc rabi. kadar go\s ri kot "Kri-stitsov namestirik" in razglasi ia.uk
110v nan'k-
* * 1 To >e pnnvi: Prava, čista res niča se m-ra umiakiih: človeški o-sko-rČH*ti 'n farizejstvni.
(Dalie prihodnjič.)
Perzijski šali.
U p.kojrem |XTziisketn sahtl se pri|>oveduijejo 11 kit s'katere <log(xlbe. Na nekem evr< pskem dvoru je videl |>ri neki ]*>jedini. njemu na čsist prirejeni, že priletno kraljico obdano od velikega števila tEam. Ta zbor dam ni nič kaj ugajal šahu Mu-saffer-Kdldinu. \'pravil je kralja: "Ali je to tvoj harem? llo že |xrtre-ba ga malo presvežiti '' Da se s tem ni prikupil starim (kimam, ni trelxi dostavljati. — V I jnudonu mai je bil predstavljen nekoč neki bogatin, o katerem mu rekli, da je lxv gatejši <m! angleškega kralja. Sah tega ni mogel razumeti ter je rekel, da bi bilo prav, če bi se takega človeka prikrajša k) za g'avo. Sail se je -trasi 10 kd nevihte. Na z:i*t-njem ob s-Ait \ Parizu si je ogltnl1'-val zbirke v Lomru. Kar izbruhne nevihta, in treščilo jt. To je tako preplašilo šah:,. SL je - >vojiin premstvom tekel v sv je "tam»vanje Pri tem je bi! b led i 11 ves se je tresel. — Jako so mu ugajali avtomobili. in na nekaterih p»štnih cestah v Perziji se ru'bi avtoux»bil. \ Pa-rizju je kiT]>il nek««: več bicikljev tet je prisilil najbolj debele člane svojega spremstva, da poskusili vo žiti se. Ker s o kar cepali ]>o tleh, ko se ni n k<U» izmed njih -učil |>«-prej voz:ti. se je šah pri tem čmlo-vito <lobrt> zabaval. — Šah je bit jatko nenulen pri rabi vilic in nožev, kar je bil' včas h jako mučno visoki <lružbi na dvorih. — < dede sviv jih sinov je p -al nekoč ravnatelju perzijske > le, (ki mu ni |x>treba de-kui .izjem pri njegovih treh sinovih, marveč želt» da se ravna ž njimi v ^oli tako kot z drugimi otroki. — Na železnici je bil jako o|>reze.n. Ni smela hitrejše voziti kot teče kamela; p»sebi> >e je kd tunelov. Iz Perzije v Pariz se je vozil dva meseca. \ Parizu je IVI kupil klavir 1I1 avtomobil. Poprašan, katero mu lulj ugaja, je rekel: avtomobd. Zato. ker se ž njim lahko hitro (xl-stjrani od klavirja. — Šah je rad delil miloščine, zato so reveži |x> velikih mestih kar oblegali hotele, kjer je prebival. - \ -tajal jc -ah zjutraj ob (>., ob H. je sprejemal ministre, k' sil je sani, popoldne se je sprehajali i*> vrtovih. V državni svet jo je prhnahal večkrat kar v pantofljii in oblečen po domače. Vsak teden se je umil enkrat. Hal se je jako, da bi ga ne zastrupili; zato je. bila kuhinja srtrogo nadzorovana. Jedel je kar s prsti. I hm se je skrival pred nevihto v kleti. — V haremu je imel 400 žensk. Zapusti!1 je 4 sinove in hčera- — Katen» haremtfkib žensk pa cesti gledati dlje časa, je velik zločin; pripeti se lahko, da takega predrz-meža ohgla»vijo; pre tepejo pa ga prav gotovo.
Novoletno vočMIo.
Župnik Dr. Mauring na Igu |»ri Ljubljani, o katereni smo lansko leto poročali, <b je bil 'obsojen proti deželnim sodiščem radi krive prisege, — je voščd svo j mi posltušaLcem s prižnice veselo tnovo leto. t ako-le: "Komur se jc godilo letos slabo, mit želim, se stabejle v novem letu. Kdor je izgubil letos eno oko, naj v umna letu zgubi št drugo I I''soke mu naj sc v novem letu godi šc hujše kakor doslej!" — Lep nr> thestmik Kri sinusov je to! Kristus je Ivi j0I11 dobrote in jedro njegovega umika je bila ljubezen in usmi.je-nost; odpuščal je onim, ki so ga preganjali, in celo svojim sovražnikom ni nik<kir želel ničesar hudega. A kaj' delajo sedaj oni, ki se ]>o krivici imenujejo njegove naslednike iiir maimestirkc? Mesto ljubezni se-jejo sovraštvo, mesto miru 'prepir, inesto medsebojnega odpuščanja o-zuanujejo ncbjgrš > maščevalnost in v dno pekla bi radi spravili tiste, ki se jim mečejo v vseh rečeh ilklomti in si- npajo imeti drugačne misli kakor oni. Če bi Kristus prišel v drugič tla svet, pra v gotovo bi z bičem p»gnal iz lx>žjih hramo^da-ntisnje farizeje tak» zvair.e svoje namestnike-'" Proti takšnemu zbes-nelomu p»|>ov^twt je jedijio na tne-stu neizprosun b j. (kikler sc ne iz pxli izpreil oltarjev to ničvredno, b navsko zalego.
Prebivalstvo naše zemlje.
Prelbivalstvo sveta sv je tokom 10 let pomnožilo skupno za milijonov glav. Posamezne države kažejo sledečo statistiko:
Prebivalcev je štela krta 1^/5:
Rusija............i^5,ooo.o(*>
Zdniižene države . . .. OK.934,000
Nemčija..........52.27(^,000
Japonsko..........42,271,000
Vel ka llritatiija ali An- f gieško (brez kolonij) 39,321.000
l-Vaiieosko........38,459,000
Italija..........31,296,000
Avstrije« (brez Ogerške.
Hrvatske in llostie) 24,971.(XX)
OgerSko..........18,257,000
Španija..........18.r57.000
Leta 1905 1x1
Rusija............141,2oo,<xxi
Združene dyavv .. .. 83.14S.000
Nemčija .. ........6o,<k>5,ooo
Japonsko..........47,975,000
\c!iki.» llritamija .. .. 43.2at.000
lrrancosiko........39,300,000
Italija............ 33.604.000
Avstrija .. ........27,241,000
(>ger.-ko..........20,1114.000
Špansko ........18.900.000
Kitajisko tukaj ni ujv.števano, ker ni natančnejših |x>dat'k(iv. Ta> ilržia»-va je najbilj obljiwlena dežela sveta in iuui s'kon. - eno četrtino \segn prebivalstMa-. 'katr ga je na >\(.tu; Kitajsko šteje prihliž-nb okrog 400 milijonov duš.
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolno ude z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
in čudili se bodeto radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Va^ Pain Ex poller 20 let drugod iu tukaj zi/.boruimi vape* hi v slučajih reuuiatizina pre-hlajenja, bolezni v križu in sličitih pojavuh. Sedaj ne morem biti brez njega. O Rev. H. W. Freytag, Hoititl, lil. Na vsa k i steklenici je 4 I Am6i\ varnostna znamka \|r "sidro".
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. R. Ad. RICHTI3RA CO.
21S Pearl St., New Yotk,
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in HrvaŠko FRANCOSKA PROQA
Compagnie General© Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čoz Havro Basel. Veliki in brzi parobrodi.
Lo Provence.......
La Savoie.........
. .:<o.ooo HP ..22.000 HP
La Lorraine..........22.000 HP
La To ura i ne.........15.000 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano nu parnikih družbo. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parili ki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MA IK ICE W. UO/M INSIt I, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chfcfcgo, III.
Frank Medosli, agent nu 9478 Ewing Ave. 8. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pav I Sarle, agent na 216-17. cesta, St. Louis, MiBBour.
f Slovenci pozor! &
^ Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali drugo ^ važne reči za možke — za delavnik aH praznik, tedaj se og-luBito pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
tSf -------~	. — . - •- :'—:
ji najnovejši modi in nizki ceni. jt
f	JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave.
Idlzo 18. ulice Chicago, 111. K
§


e
n. A. WEISSK0PF, M. D,
- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK ---
885 ANhland Ave., Clilrago, III. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8,—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I.—3. ure popoludne in	od 4. 5. popoludne.
od 6.- 8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
uro dop.dudno domu in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF jo Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v Bvojo korist.
&
£
p; r. skala & co.
320-322 W.18.Kt.,prodaja prevoznih listkov
3 ''v
E a
N O
a a
U 33
.SLU	3
* S	iS
>« O.	P
ž s	I
s	□
'•—>	4)
d	<D
CHŠKA, SLOVANSKA BANKA.
Menjuje tuj denar, iztirju glavnice in preskrbuje vrednostne listine po celem svetu sosehno pa v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Sestavlja plačilne in druge pravne listine. Izterju-je dedščine. Zatopstvo prek morskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte.
IIP
tn r*-
Si-e 5.
rs *
p 3 » •
F. J. SKALA & C0.
320-322 W. 18th Slr. Chicago, 111.

Po/or!
Pozor!
Slovenci.
"Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM
Svežo pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače najboljše iu najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in Izberna.
Vseui Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, SB4 S, Centre Ave. Chicago, III.
IŠČETA SE Mihael in Marija Videč (brat m sestra) ; prvi star 19, druga pa 23 let; doma iz Vcli-cega Globocega stv. 16 pošta Krka. Dozdevno se nahaja Mihael Videč nekie v Cleveiamki ali pa v okolici. — Ce kdo rojakov ve za naslov e-nega alPdrugega, naj ga blagovoli nazmniti Jakobu Cesar, Box 328, Toluca, Marshall Co., Ills. Stvar je zelo važna in velikega pomena.
POZOR, SLOVANI!
jamči Vam s svojo glavnico «$500.000 za varnost vsakega centa!
Razpošiljamo denarna vse strani sveta pod najbolj ugodnimi pogoji. Za $20.40 pošljemo 100 K avstrijskega denarja z ŽE VŠTETO I»0STNIN0-d0Čim plačat« DRUGOD $20.50 Odposiljanje se izvrši točno in v najkrajšem čaBU. Oči*iduo ste toroj pri nas bolje postrežem kakor kjerkoli Poskusite samo enkrat, in prepričani smo, da se bode-te od tedaj naprej vedno le naše tvrdke posluževali.
Obrnit« na nakit* »»»topulka,
M. V KONDA, 669 Loomis Str., CHICAGO.


glas svobodb
"Glas Svobode"
[Thb voioe op Liberty] WEEKLY Published by The Gins Svobode Co 669 Loomis 8t. Chicago, III.
KaMKd ti tli« I'uit Olflo« at Chldnto, III.. »I Seoond Clm M«U«r.
Subscription 11.50 par y«ar.
Advert Uem®Dta on agreemom.
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik'. *'Q1m STObode" lstde mkl p*Uk u velja X« AMERIKO:
sa colo loto................»1-M
u pol lota .................780
ZA CVROPO:
u colo loto ............kron 10
u pel loto ............*,tron
Naslov za dopise in pošiljatve je kGlHH fSvobodo'
669 LoomiB St. Chioaoo, III.
»i
Dopisi.
Calumet. Mich., io. febr.
Ker naš "Glasnik v " na> Slovencih in Hrvatih, stauiujočih tukaj na Cnlnmictu, dosledno ittohci naj mi bo dovoljeno, da se oglasim jaz v našem delavskem listu, da tudi širša javnost t) nas ka<j zve.
Splošno je znano, da Calumet ni eno zadnjih mest, in zla>ti še, kar ">e t če zaslužka. Dobro se godi tukaj in lc|x> življenje imajo — toda le kapitalisti in skivnoznani- K'o-pec. Vedno >e kriči s pritžnice in pri vsaki drugi priliki ali nepriluki: ilaj in daj! — Da. daj, ti uil>«>gi trpin, daj svojo kožo. nasiti vendar en-krait to pmkleto hisagi>! Here se iti bere na tej. in ouej strani, a r»:i de« lave i stoj tno kot božji voleki in sc niti1 ne ganemo, dal hi se združili v organiizacijii ter se zavurovali pred večnim izžemanjim lakonmsh lenuhov.
\'s..k teden čitanio v našem "(ilasniku" kozjemu meketauju |>o-dobne članke o socijaltzmu- Mr. R. S. hi Udje storil, da hi se |k)vrnil nazaj v staro domovino žalie lovit ali krave past. če mm delavcem ne zna kaj koristnejšega nas veto vati. Njegov socijalizem v "(ilasniku' ni tak, da hi se mi mogli zanj ogrevati. Diši preveč jx> kapitalizmu tn faKki 'bisagi I Seveda: čegar kruh jem, tistega pesmico bom pel!
\'aiši silno bogati bakreni rudniki so daleč okrog znani, in dotične delnice so vsak dan dražje. 1'godhe prilike, ko >o bile dehiVe ^e joceni, niso zamudili kapitalisti, pač pa mi ubogi trpini, ker nas nikdo ni na to opozoril. — Kedo se organizira na Calumet u in okolici"' Kapitalisti! Ti prav dobro uvidijo potrebo združenja. Mi, katerim bi bilo to od 'največje koristi, pai ne! Amalgamated Mining Co. je urekupila rudnike, — Tr.mamck < )sceoki vso Ke-vveiiow Count) Ovvincy in druge r.udn'ike. — Calumet in IleeTa dobila je vrhovno ohla-st čez Alouer in Ccntenniel rudnike. — Woherine in Mohawk bodo kmalu |x>d eno .oblastjo. Tako si ti mogočne/i delajo gladko cesto. Kit- pa si ti, tilio-gi tklavec? Povej nam. študirani R. S.! To stvar razjasni svojim tovarsem; kajti ista osoda kakor mene čaka tudi Tebe: a kadar lx*š prišel do tega spoznanja. 1h> že preložilo.
"Glasnik" (posebno takrat, ko je bil. Luka v uredništvu) je pisail ta-ke-le stvari ; na Red Jacketu so se hiše pobarvak\ — naš jtorfpredsed-nik je šel »rne lovit, — iuik predsednik je šel na famno seuo su->it.
na»š Luka je šel na "tivrovno konferenco" k škofu v Marquette ( radi' Maričeta!); - nadalje, kako se papežu slabo n<*li in koliko preglavic trn« delajo Francozi (takHi Francozov bi trebailo na CaiumcJu, da' bi tnalo osnaiili!)
Mr. R. S. ;it pa "Glasnik". — naznanita enkrat, kedaj je čas delavcem. da napravijo konec nepošteni- <gri srtib kapitalistov, ki nam tako pičld režejo krvavo /.aeduiženT košček kruha?
Kedo zmed čtia<eljev je že kedai v k le I v "Glasniku'' natisnjeno n. pr. to-le: "Znano je. da ie Cox Mining ('<>. z bol j šal a plato svojim de-lavceifi. Tinta- komu v korist? Kapitalist«™! Plača « je he* zvišala
zn 10%, — a po drugi strani (podražila ko se. živila in druge živi jonske potrebščine za 50'/!-. tako da so v resnici za 40% ;na slabšem, kapitalisti pa za toliko na boljšem."'
Kaj. takega se v "Glasniku" nikdar ne čitai. In zakaj ne? — Neumno uprašatije! .Posvetnemu in cerkvenemu kapi al u ni' prav, če se začne delavec svojega1 pravega |>o-ložaja zavedati.
Pa to še ni vse. Luka. Klopčič nafelital je\( v fehtanju so katoliški duhovniki pravi mojstri!) od ubogih trpinov nekaj nad $100.00,
—	a v nedeljo, ko .prideš v cerkev, je tako umrlo, da bi prste najraje v usta nesel. Kie oni dolarji? O. ko bi se za nje vsaj greli, greli! —-In zopet krrči v spovednici:' daj, "daj! Za vraga, kje bom pa jemal!
Delavci, stopite na lastne noge, organizacija! jv nam prepotrebna,
—	dosti dolgo nas že molzejo. — čas je, <la jhn damo brco!
Pozdrav \>*etn delavcem v Amc riki in citadel jen« "Glas Svolxxfe", in želim, da bi naš delavski list do-hi4 nwiogo novih predplačnikov, ter da bi ga vsak delavec bral dvakrat
na teden.	^
Naročnik.
Joliet. III.. K. febr.
Tukaj sna 111. Steel Co. je — kar je mogoče že znano - povišala z novim letom dnevno plačo za ioc.
—	\ en žep noter. i7 druzega pa dvakrat, trikrat več! To je .metoda, ki je sicer ulodonosna, a todovaj-ska. ima pa to dobro lastnost, da zaziblje kratkovidnega delavca v m ren <ipar.ee, v katerem A' mu sladko sanja o "ginljivi dobrohotnosti" njegovih delodajalcev in o svojem izredno "ugodnem" gmot-nem položaju! 111 ivci so nas "ohrrli" za 5c, razni trgovci skiube-jo za Ide več kakor poprej, in si-gurijo je, <la tudi mesarji niso zaostali ; saj je " klanje" njih posel.
Le tako naprej - saj neumen delavec t. denarjem ne ve kaj poče-ti in ga ne zna zapraviti!
Ker skulk jo, brije jo in koljejo že vsi. zakaj bi pote:n tudi katoliki f|tvhovn'k ne? Priznati se mora ce !«'>, da prek; šajo t: vse druge v tem "Itogol j ubitem1'' delovanju!
\ nedeljo dne 22 januarja so naš "gos|«)d" oznanili s prižnice svojim polKižun> dušn:cu 10-le veselo novico: "Voce kaj. ljubi far-main! Zdaj smo i ako naredili, da se meni' plača poviša od letnih Ha $1000" češ da z $800 ne morejo Izhajati! Tako, dra^i rojaki! Kako uvmctio iždia;uti pa mi. ki s trdim delom zaslužimo komaj $40 na mesec, kar znaša na leto $480. Plačati moramo stanovanje, kurja.vo, preživeti ženo i m pet do sest otrok.
—	in vedno še zija požrešno žrelo nenasitne fartfkv bisage. in jtograbi to. kar nanv je (»d pičlega zaslužka še prelistalo Pri duhovniku" pa vsi ti zgoraj omenjen1 stroški odpadejo. in / $Hoo da ne bi mogel izhajati en sam človek, ki ima |*>letf redne plače -koro še enkrat toliko postranskih dohodkov za pogrelie. krste, |x>roke itd. itd.?! Kie vendar naj jemljinno denar; Ali kaj to farje lir ga! Ti, delavec, jej sam st-.rft kruh, za te je že dober. — mi gospodje pa-i moramo že kai ltolj-Šei^a privoščiti ! Tako si domi-šlj.ujejo naši prečastiti.
Nadnlje so blagovolili "gospod' zraziti sviijo nejevoljo na<l tem, da zadnji ča# premalo za cerkev dajamo: in da se temu v okom pride. moral to odsliej zanaprej vsak fatit, ki se pomci. darovati za cerkev (t. i. njemu) in za vsak
krst ttwli & t.
Vi Itožii jKioblaščenci. ki sc- pre-drznete naz vati Kristusovi- mir mestnrke. ali je Kristus tlako delal? Povejtie mi. vi harantači, kedaj. ie zahteval za» svoje nauke denar? Kristus je bil vesel, katkir je'dobil človeka, k! se je pridružil njegov; armanti. Vi se pa ve-elitc le tedaj, če vam kdo vašo bisago |x>lni. Fej, hinavci, ki krošnjarite s Kristusovimi mmki!
D.t rojaki zvedo, kako nesramna lav je to, če pravijo duhovniki, da 7. ne morejit izhajati, litičem jim površno izračunati, koliko imajo Kristusovi namestniki resničnih
letnli doliodkov, za katere naic revno ljudstvo ociganijo (saj "za-služijo" jih itak ne!). Računal bom naje manj kakor več, da se ne Ih> moglo reči, da so številke pretirane.
Redna letna plača znaša $1000. Naselbina, — kakor so Joliet, Cleveland, Pueblo, Calumet. — ima gotovo 50 poroocncev vsako leto. \ sak porodni [<ir plača $17, to je: $10 nagrade duluivniku, $1 za mašo in za listine; to znese ua leto okrogJiih $850. Pri 50 mrličih 11a leto ( mrlič po $11) "zasluži" $550. Ako se nanxli v fori 100 otrok na leto, dobi za vsakega kar mu zopet pr nese okroglih ^00. Posebej zii tnaSe(navadne in ern«)dobi na. leto svojih $k», in ravno toliko zivašajo gotovo drugi manjši ]x>-stranski. zashižki (ocenami itd.) — Ako vse te številke z redno plačo vred lqxi seštejemo, dob nio "malo" svot-co	letnih dohodkov. S tem zneskom seveda eden človek nikakor ne more shajati, če še tako "skromno" živi ! Kdor -še dosedaj ni verjel, da mi na^ši (Miovniki res uboge, našega usmiljenja vredne pare, — naj verjame vsaj tem številkam!
Kaj pa šele, če bi' bil fa.r ože-nien ! Za pet' ran KrišČovih, kedo bi ga potem zalagal? T.elm bi mu bilo naimanji $100,000 letne plače!
Roj;iki .kateri ste tako nespametni. le dajajte mu se nanrej in Iki-gatiie ga. Sa.j Luckinannova banka v Ljubljani ima še dovoli prostora za a'mer:ski denar!
Ljudje božji, kedaj se badetc vendar spametovali? Kaj pravza^ prav mislite? To ne tnore iti tako naprej. Vzemite v roke dober časopis ali (ta |x)ditčno knjiijo, in sj>rc-videl-' boste, kakšen je dandanes svet. Ne vidljivost, sovraštvo in za-hrbtnost jiovsod! Za ljubi, dragi dolar prevari! hi brat brata ali ga celo do -Ntirti jtobil. N'e gledal sc več, kaj je moje. kai tvoje. — naj si l*» že v zasebnem ali javnem življenju.
Tej katoliški vzgoji, ki rkda iz ljudi ji hinavce, sužnji, in včasih tudi krvoločno zver, treba biti enkrat konec. Treba začeti novo. In tisto novo je: — socijalizem.
Rojaki, stopite na noge in glasno zaupijte: "Naprej!" a ne nazaj v ono lenmo dol m, ko je katoliška cerkev vihtela svoj grozni bč nad vsem krist jaustvom ter jk>
(Nadaljevanje na 5. strani.)
DIJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NASI
1
Ako mi naznanjamo po časopisih," da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem natv.enom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj grcdo, da bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. 2i nad 25 let smo zdravili v$e tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi' trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravimo.
Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi smo dovršili višje šole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, nepo-mis'jajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite 11am v vašem materjnem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam Ixxlemo pomagali v na-jkrajšem času. Bodite previdni 1 Oglasite sc pri nas, predno se obrnete do kakega druzega zdravnika.
Zasrtrupljenje krvi, krč, božjastnost, slajbounniost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od 9—5 ob delaitiikih,?—9 zvečer via k dan. Ob nedeljah
od 10—2.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
I)lt. DHILIj, slovenski zdravnik, h katerim se lahko pogovorite.
703 Penil Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa.
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vase bolezni v vašem materinem jeziku ; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov:
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
70S Penil Ave. Pittsburg, Pa.

Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem In tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vtem bratskim društvam priporočani tudi mojo dvorano za društvene soje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa zn narodno in ljudske veselice.
Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke r^i/nPost prigrizek.
S6T Potujoči rojaki veil no doli r o dosli!
Priporočam se vsem v ob i Ion poaet.
Frank Mladic,
587 S. Centre Ave.
Chicago, III. H
$6.00 SEST DOLARJEV
je sedajna vrednost
I DELNICE PAH0BR0DNKGA DIU STVA
American Navigation Company.
Kdor želi delnico kupiti šeproj, predno cena istim zopel poskoči, naj lakoj odpošlje naročilni listek in denar na
American Navigation Company
108 Greenwich Street,
NEW YORK CITY.
Vsaka delnica je popolnoma plačana in ni treba nlkakegafpozne[šega doplačila.
Naročilni listek
(Incorporated under the laws of the Stat© of Maine)
Američani Navigation Company
FRANK Z0TTI, President.
1 Inkorporlraiia po državnih zakonih z glavnico $2.000.00«, od katerih je že 1	91.500.000 uplačanih.
10S Greenwich Street, New York.
Cenioni gospod!	.	.
B torn Vnaročim na......delnic družbo 'AmericaniJNavigution Co tir \ am zajed no pošljem
^ I ' *.....kot plačilosa naročen« delnice, katere mi blagosvolite vposlati takoj.
/,MH' Razume se, da mi morate ako prekoračijo neiWnine stgornj inu iicmuio glavico, jovniti
V poslano svoto v celem znesku.
r	I me............................................
Ulica in št.......................................
Mesto in država..................................
I)ne .............190....
t Vki, nu-nice*(trate) in poštne nakaznice naj se pošiljajo direktno na;
American Navigation Co., 108 Greenwich St. New York.
Podporna Jednoia.
g sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonjch, 559 S. Centre Ave,, Cliiengo, 111. Podpredsednik: Matija Strohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Tajnik: Martin Konda, (?69 Loomis St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 184 W. 19th Str., Chicago, III Blagajnik: Frank Klobučar, %17'Ewing Ave., South. Chicago, 111.
!Dan. Badovinao, 200 Chestnut Str., Kewanee, 111. John Verščaj, 1411 Clarence Ave. Chicago, 111, Matija Stbohen, 443 Main Str. La Salle, 111.
! Martin Potokar, 564 S, Centre Ave., Chicago, III. Mohor Mladič, 017 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Tihol,9002 Strand St. So. Chicago, 111. i Mahtin Skala, Box 105b Ely, Miun.
Bolniški odbor:
Josip Matko, Bo* 481 Claridge, Pa. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa.
V8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati lin I. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. -
Osrednji odbor S. N. P. Jednote ima vsaki tretji četrtek svojo redno uieseono sojo. Opozarja se vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno doposljejo Bvoje dopiso jednotnemu tajniku.
Socializem z ozlrom na cerkev iu vero.
- *
(Socijatistom okoli "Glasnika".)
(Konec.)
Tii! se jc g. K S. lotil vprašanja, ki* taiko rado muči katoliciste: "kaj bo s cerkvijo, ktuj z duhovit 'ki. kadar sc sedanji kapitalistični sistem zameni s socialističnim?" Tu vidimo, da se klerikalizem 'liori le za ol>-.stojs s v olj'h klPk. za cerkveno gi> spodstvo na kapitalistični podlagi. — a ne za splošno izboljšanje človeštva. Kaj bo — kaj tx>? Pod socija-li zrnom bule vse človeštvo prešlo v eden sam razred: produktivni stan. Skupno (kolektivno) produciranje in razdelitev .distribucija) produkcije bode nadomestilo današnji pro-fit-sistem. Vsak član socij ali stične republike, k n bode po evoji zmožno sti tn moči produciral ali proizvajal £vljenske potrebščine, bode istih tudi deležetv Največji sovražnik družabnemu sistemu jkmI socijaliz-mom bode brezdvomno* — lenuh 'To je človek, ki nič ne prodtteira, nič ix" dela, a v seje«! no trživa sadove prokcijc. Danes i mat no dve vrsti takih lendhov. Prvi *<» ljudje, kateri konsekventno vsled .kapitalističnega sistema iti ixl tega odvisne nemoralne vzgoje ne morejo dobiti posla, ali jim jv( itirzi vsako (x*ste-1i delo. I Druge vrste 'enuhi >o pa lj^udjc v baržunu in svili *. plltto-Icratjc. milijonarji, kapitalisti itd., j—fptob ljudje. ki niso»..it: z rokami niti z umom čisto nič udeležili prt projiciranju; ž ve na stroške produktivnih s!>jev — proletarian« a. K zadnji vrsti lenuhov zamoremo j>o vsej .pravici prišteti tudi dober del n.iše častite duhovščine. Kakšno korist pa ima proletariat od teh Iju-flij? Nobene! Plačamo, mezdno delavstvo mor.* poleg drugih pijavk rediti tudi te trote.
Pod socij alrzmom l»o pa drugače. Koreniti preobrat v gospodarskem sistemu lx> jjrisilil lenuhe — bodisi v capah ah svili — k delu. ako lx>do hoteli* biti člani rloveške drir/lx*. ali sploh 'meti življenške potrebščine. In ali bi bilo potem postaivno in pravično, da bi duhovniki imeli v tem iizjemo — kafcor prav g. K. S. — iu da bi šc nastelje v socij al i stični državi živeli'na stroške drugih? Nikakor ne! Duhovnik lx> moral biti udeležen pri producirauju nav-notako. kakor vsak drug delavec, ako ne li> drugače zmožen- Srbeti . za svoj del življctiskib jiotrebščiu.
Pristaviti pa moram'tukaj. da izraz "skupim produkcija" ne ponie-nja, tla Ikj moral vsak prijeti za kramp in lopato, dleto in kladivo, stroj itd. Ne. Izobraženi, duševno talentirani ljudje bodo imeli pro-
*) K tem spadajo tudi takozvani zločinci: tatovi, roparji, morilci :cd- Vsi ti mi žrtve krivičnega gi>-spodarsko-političnega sistema človeške družbe. Kakor je pritisk ruskega absolutizma nxbl metafce bomb, tako kapitalistična družl>a rodi vsak dan zločince, kateri vs led neugodnh življenskrh razmer prisiljeni k atentatom bodisi na- imetje, wfclisi na življenje svojega bliž-njega.
sto |>ot delati tudi s svojimi možgani, umom, v kolikor <tx» na'korist človeški druižbi. Umetnost v ]x>1-nem obsegu te besede, ne bo imela niti r .-i-j manjših ovir jxxl socijaliz-moni. Sole in drugi zavodi za izobrazbo in strokovno vedo IkxIo :meli vse potrebne nioči in sredstva na raz|xdago, Iu člani človeške družbe, ki bo<k> v tem smislti delali z umom iu peresom, Ixxlo ravno tako deležni živjjensklh potreb*in, kakor ostaili producent je.
Cerkev in njeni uradniki pa nimajo v svojem bistvenem delovanju nobenega prostora na jxdju u-tUetnosti in znanstva, ki bi pospe-•avalo vseobčii človešdd napredek. Ali naij cerkvene funkcije smatra-:no za-kSko umentost ? ()stauek >ta-roveške tetiie in suženstva — nič drtizega ! Mase pa. katere se z <hi-liom časa vedno 'lx»!j otresajo ostar relega misticizma. Ixxlo kmalu sprevideli tudi to. da, naj se šc tako goreče moli in prosi lesenega ali1 na-dikanega Ixiga, — kruha L ni. ako se ne gre na delo. Cerkev >e torej n kaikor ne »la socijalizirati, naj klerikalni zafrkači še tako o tem razpravljajo. — Dr, Janez Kv. Krek rpr. pravi (|x» I.acordaire-ju), tla ima sixrijalizHii namen z,lx>ljšati te-'esno in dušno stanje ljudi j. Kje jc še t/ kler kalni učenjak! Socijali-zem nima nobenega namena reformirati človeštva ! Kti bi socijalizem pripravljal te reforme (hi to so mi--!i!i vsi sretlnjevešk: ut<^iis|i —• d: šc celo Marks in so»|obni -ocija-listHčni teoretiki). |>ott tn bi ka'jpa<la tu T cerkev 'a'jko zamen i ta svoj plašč, a v jedru bi pa naravno ostalo vse pri starem. Toda temu ni tako. N.v reforme ne sniemo več ini-sliti. Star kapitalistični sistem s vrenv sorotlnimi pritiklinami ^c mora (»odreti «>d vrha do tal. iti na njegovo mesto na i ^t(»pi nov .družabni sistem -oeiialistični sistem,
v zunajnoHti in jedru drugičen, ki l>o [x>polttoma spremenil tudi človekovo vzgojo. In prehod iz stare ka-pltalistične v -t h* i j a! Istično državo |xnuenja tiwlt padec cerkvene vlade ,h'eranhije)i.
Da bi M« p-i« » tem preobratom cerkvi golila kakšna krivica, o tem še misliti* ni. Cerkev danes poseda .isto gospodarsko stališče, kakor o-stale 'kapit.-rl'stične korporacije in ;hx| s^došnim pritiskom sociialnc ! evolucije "bode padla od naravne.
lic pa človeške (umetne) -de. Po-j ginila l»o kakor jxigiue >iv -tarec, ki sc mora utnfrktviti mlademu in či-kinui bitju. Ob propadu kapitalističnih trirstov in kapitalizma sploh dobi prpletarijat v s\~oje nikc tovarne, stroje rn vise ostale velikanske teh-nfčJne naprave, ki omogočajo [>ro-dukcijo. in katere ic proletarec izumil - svojim umom iriTokami, Nadalje zapadejo protetarijatu žclez-n ice, pa rob rod . te'egr.-»fičnc in tele-foiiičnc naprave, strokovni zasebni zavo<li, razfkosne palače itd. Zapadejo tudi cerkve in >ani< »stani. Cerkev ni danes nič druzega. kakor jetlen velikanski trust; največji trust na svetu- Cerkva in dragih vx-r-kih za-\« m k • v pa ni zidal ta trust; zidalo jih je s lastnim znojem in žulji Ijnid-| stvo— proletarijat. Torej ima IjmU j stvo tk> njih popolno pravico, rta
potijirtmo stori z njimi, kar hoče. To je in ostane pribito, naj se katoliški reakicijonarci še tako sklicujejo .na< "botžje in certevene jiosta-vc".
Kar |>a gv K. S. v svojem "Socializmu" govori o "tiranstvu", ka^ terega baje doživi človeštvo, ko se otip ra v i cerkveni trust in farške bi« sage, prr ni nič druzega, kakor smešni bavbav, ki ima namen, ]x>-strašiti priproste lju<li. HranstVo! — Poleg vseh tiranov in človeških zverin v tisoč- in tisočletnej zgtxto-vini nartxlov ima pač tudi katoliška' cerkev svoj častni prostor. Za dokaz zadostujejo samo križarske vojne in španska inkvizicija1;, več iti treba.
Nadaljevanje s 4. strani.
Ijiubno razj* »lagala .ne samo z našimi dušami, anipaik tudi z našimi telesi, in preti katero so se strahu tre>li tudi' kralji in cesarji.
Naročujte si list "(ilti.s Svolxxle". Ta Vam lx> vedno povedal resnico neustrašeno, ne meneč so za preganjanje ml strani potulwjen'h sovražnikov.
Vsem svolxxlotniselivim Slovencem srčen pootlrav!
M. P.
Misli,
Ko >m«i pa< že pri vojni, pričakovali bi vsekako prej <m| rimskega papeža, da začne oznanjevati kri-žar-'k<i \*ojho proti nevernim ( ?) .KranJ.izsom. Cliikaški jezuitjr, ki te dni nekaj stratšijo s svojimi simpatijami, bi gotov»> prvi« Odcopatali pred Pariz. Kako ginljivo -t- pisal bi "Ani. Slovenec" — jc bilo videti služabnike lxiž.je, ko.so v imenu Krista naskočili1 pariško parlamentarno |x>slopje in poten* na trgn javno, vsemu svetit' v svarilen vzgled, na gromadi stvijali francoske zako-nodajce.
( )koli t is* jO preniogarjev jc bilo iiliitih in ranjenih zadnji mesec. To je del cene na prenxrgu. Ljudstvo ku[»nje in žge prenxig, katerega se drži človeška kri. S krvjo sc iN-ntri
—	vsakdo se zgraža nad tem, a xo pridejo volitve, pa proletarijat še vedno glasuje za kapital sle. kateri uflv'ja'jo premi »garje. Delavci! Ali tako mal<» cenite svojo kri -v oje življenje?
Kapitalisti so milijonarji p>> lxi-gastvu — 1 m► številu dolarjev. In milijonarji -n tudi socijalisti |*> številu razrednozavednih nn ž — mezdnih sužnjev, kateri prvim 11-sfvairjaj«"* denar. Naj milijoni pro-let arce v obrnejo svojo delavno moč v svoj<» korist — kajntalisti Ixxlo "tn<č" - svojimi denarnimi milijoni.
Konfuzua razprava "Socializem", s katero sc peča znani R. S., je — hvriila sv. Petki - končana. "Sanic tituc" sta sc oglasila* Muli dva preroka. Lee C Spangler in Madame de 'RiWies. katera prerokujeta svetovno katastrofo za- prihodnje leto: zemlja bode počila in |x>žrla vso vodo pacifiškega iu atlantskega morja. Istočasno itiiiči i>otres mesta New N'ork, fkistoti in Chicago.
—	\ si trije, oba preroka itV,"soctjo-log'' K. S., računajo vsak |x» svoje, da je še veliko ljudi, ki ^e dajo jxi-teirniti . . .
Sodnik I I^nrv v Montani pravi, da je oenturni delavnik, 'kateri jc v veljaki |x> vsej imenovanej državi, protristavna naprava. Med tem ko se llenrv opira na ustavo, pravi pa major McClellao: "To hell with rhe Constitution (k vragu« z ust.> vo) !'" Najlepša figura nxsl našimi republikanci in kapitalisti jc pa Sir mon Guggenheim v Cokiradu, kateri je jx>!' milijona dol. 'kupil sedež v zveznem senatu.
Listu v podporo:
(i. Ostermen (ker sem v Chicagi naletel na dobre sodruge) 5<x*. J-Hoffman 50c. Paul Tavčar (ker se nisem liotet (xirrx-iti pri fari. pa« .mi vseeno dobro gre) 75c, ker so naši katoličani grozno "fauš" 50c, Anton Bučar (ker so zo|>ct jugoslovanske vesti prišle v listn na prejš-njf mesto ) 4^c.
IŠČEM rojaka Johna- Petrina pd. Kosmač na Rečici, Spod. Štajersko. Kdor ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. — Tomaž Zovle, P. O. Box 13, Mackay, King Co., Wash.
I L. Hagendorff. |
^ Vogal Reed in Oregan ul. ^ V MILWAUKEE, WIS. ^
j^j Znižane cene za poro£- ^ ZZ	ne slike.	2
iiUiiiiUiUiUiiuuiUiUiUiUR
i^A ERK^
i
— 024 So. Centre Ave. —
Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah
Chicago, III,
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
62—84 FiBk St, Tel. Canal 1405
Edina vinarna, ki tooi najboljše kalifornijska in importirana vina Kdor pije naše vino, trdi, tla še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
Slika predočaje zlato damsko 0*0 (ijold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET.
V naravni velikosti slike.
Kolesovje je najlx)ljši ameriški izdelek
-Elgin ali Waltham.	AA
Te vrste ura stane le lT.U\/
V obilo naročbo se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani
Jacob Stonich,
72 E. .Mad i sou Nt.
Chicago, 111.
/|emu pustlS od nevednih zobozdravnikov izdirati svo;e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom. kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Siiiionek
Zobozdravnik.
544 BLUE I8LANI> AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 438.
«la8 svobod*
KESU II STARE DOMOVINE IH iz jugulmnslili pikfijio.
Cerkev m drzen ■<>,
V	Ljubljani je imel advokat dr. Novak več predavanj o razmerju med cerkvijo in državo s posebnim ozirom na sedaj n» kulturni1 boj na Francoskem. Predavanje je bilo Vc-lcaanimrvo in jako pocfučno. Morda bomo tudi irtt priobčili v eni pri hodil j iJi -številk kratko vsebino tega predavanja. Qa-si je bil dr. Novak v svojih izvajanjih objektiven in se strogo držal resničnih, zgodovinskih podatkov, so vendar zagnali klerikalni listi velik hrup, zavijali resnico po jezuitsko, hoteč jo utajiti, lagali svojim polioznim "brav* certi" in končno tudi osebo predava-teljevo nesnamno napadali."— To Miljenje dokazuje, da katoliški mračnjak ne prenesejo resnice in da se v temi in pri popolni nevednosti ljudstva najbolje počutijo. Vendar pa bo tudi v Avstriji prisilo prej ko slej do ločitve meti cerkvijo in državo, ker bo priti morala Duh časa je močnejši nego odpor katoliške duhovščine. Avstrijski minister Marehet je pri razpravi o zvišanju duhovskih plač podal izjavo, ki je vzbudila splošno [»zorno st, začudenje in pri klerikalcih tudi strah. Izjavil je namreč, da jc iočtev cerkve od države na Avstrijskem k* uprašanje časa. Po poslanski zbornic' so mogočno grmeli klici : "Zahtevamo ločitev države od cerkve!"
T Zumberk pride za notarja g. 1 lulx-rt Zavers-nik. Prejšni notar gv lvati Gregorčič je lansko leto lunrl vsled opc-racij na jeziku, kjer se mu je začel delati rak.
Zmrznil je
Ivan Korošec iz St. YiiLa nad Ljubljano na polju pri Trzinu. Najbrž je [»noči zašel glavne ceste v bližnjo vodo Pešat o, iz katere je sicer prišel na suho. a ni znal priti zopet na cesto.
Detomor.
V	Trstu so na cesti našli mrtvo truplo novorojenčka, zavito v zavoj. Otrok je bil prišel živ na svet.
Dvojni roparski umor.
V	LupogLtvn na Hrvatskem so neznani roparjj ubli 7oletmega l'i-štolca in njegovo ženo ter ju potem oropali. Roparji *<> obema docela razsekali glavi.
PomUosčenje.
Cesar je poinilostil hlapca sv.> k in je ljubljanskega škofa. Alojzija Zupevca, ki je umoril svojo ljubico Nežo Mlakar — kakor smo svo-ječasno poročali — na ljubljanskem polju in bil obsojen na smrt na vešailih. Kasacijsko sodtosče ga je. obsodilo v »letno ječo s temnico vsako četrt leta. i. septembra vsakega letaj lx> pa zaprt sam in sc postil« ter ležal na trdem ložišču.
Proti bolgarskemu knezu Ferdinandu so bile v Sofiji ponovno velike demonstracije* Na vojaštvo, kr je demonstrante razganjalo, so dijaki in delavci' streljali iz revolverjev in metali kamne. Knez, ki je odsoten, je baje dovolil, da sc ra'zglcisi v Sofiji obsedno stanje.
Bolnišnico za prostitutke zgnadijo tia Dunaju za 600,000 kron.
Umrl
je v Trebnjem g Josip Malenšek, posestnik 11 gostilničar. Bil je blag mož, ki je revežem rail pomagal V svoji mladosti je prehodil mnogo sveta, doživel marsikaj zanimivega in si pridobil široko obzorje iti veliko praktičnih izkušenj.
Dvoboj med kapitanom in rovtia-teljenu
Kav ivjtelj tržaške navticne ( |kv morske) šole je izključil iz šole sina kapitana Kregliča. Kapitan jc zahteval pojatsnila. Pri tem sta se spotekiJ m ravnatelj je pozval kapitana na .dvoboj. Kapitan je ravnatelja radi tega ovadil.
u.
P ar ska bisctgo na O merskem.
Premoženje katolikih škofij in samostanov rta Ogerskem znaša po najnovejši statistiki: nadškofija V Ostrogomu i" miljonov kron, nad-
škufrjki v Kaloči 13 milijonov, škofija v Velikem Varadinu 11 milijonov, v Yesprimcui o milijonov, v Noutri 5 milijonov, itd. Kazen tega ima 13 katoliških redov (to so.me nihi in nune) 31 milijona«. Skupno premoženje znaša [x> statistiki 22a,• 539,106 kron (v resnici pa mnogo več. ker katoliška cerkev uauc prav dobro denar prikrivati in se izdajati za naijvičjo, 'Usmiljenja vredno revico!) Reče se lahko, da znaša pmvKiio premoženje vseh škofov i:i redov vsaj še enkrat toliko, ^ka-kor -i vredna |»scstva, ki jib'jc mogoče kontrolirati. I11 |>ri tem jc dežela tako zanemarjena, da jc sam ivmčni minister grof Apponyi nedavno povedal, da 340,000 otrok sploih ne ol>ii4uijc šole. Treba bi bilo 4(xx> novih učiteljev, a denarja i:i. Obresti »mili J-~ milrjonov bi ravno zadostovale.
11 ud mraz vlada [» v m? j srednji Evropi in [» v>ej Avstriji. Na češkem m» zmrznile vse reke, iti zlasti je občuten mraz na Ogerskem. V Trstu je radi mraza počivalo nekaj dni vse delo 11a prostem in zlasti v luki, ki jc biba vsa pokrita z ledom. Na odprtih krajih je burja tako pihala, da je^bdo sploh nemogoče priti naprej in da je vsakega ua tla vrglo, llurja je napravila na strehah obilo škode. Mnogo tjifd'j je [»nesrečenill: nekaterim so zmrznile roke, drugim prsti, zopet drugi so si pri padcu izvinih ali [Ki zlomili ude itd. Staro krajski Ksti poročajo, da že dolgo k't ni bilo tako htwlega mrazu, kakor v letošnji zinii. Se celo v solnč-11? Italiji imaijo hudo zimo. in lagune v Henetkah so zmrznile, kar se zginili le v izredno hudih zinvih. V Petrograchr na Ruskem morajo [» cestah zaž gati kresove, da se mi-modiodeče ljudstvo ogreje. Pravijo, da že 40 let ni bilo takega mrazu.
1'oktišen samom>or cerkvi.
V Mariborski frančiškanski cer-kvi se je zgrudila na tla natakarica Marija Korošec. Izkazalo se je, tia se je zastrupila. Zdravnik; so jo rešili. Ta ženska se je že prej dvakrat [»skusila na ta način usmrtiti.
CuJen "štrajk".
Iz okolice Zagorja oh Savi se [»-roča, dai so začeli trije mežnarji štrajkati. Eden zahteva košnjo o-koli cerkve in nekaj krompirja, druga dw.ii enake stvari. Sakradibiks, gotovo so "hudobni'' premogorji te [x.hlevtie mežnarčke tako "j»huj-šatli"!
Mi je trelm?
\ celjski okolici je umrl posest-n:k K'tmler. Pokojni je bil neoienjen in s[ 'oh velik čudak. Zapustil je le-l*> [»sestvo in 18,000 K gotovine. Sam »i ni nikdar privoščil niti vrčka p'va. šted l in hranil je —al za druge, ki >e sedoi pripirajo za zapuščino.
"Med;vdi in tigri me zasledujejo in eks*plo<Hral bom' — tako je upil neki c ,-ač / Rogaškega okraija ua mestni stražnici v Maril>oru. Mož je zblaznel. Bi! je že dvakrat |»prcj \ norišnic
Zastrupili
so se s strupenimi' plini v neki tovarni v Celovcu trije delavci; dva -o rešiH, tretji jeumrl.f

Delavci I Pristopajte k dela v. skim unijam, kjer se nahajajo v vašem okolišču. Posebno veljaj to rudarjem v Minnesoti in drugod po zapadu, koder ima Western Federation of Miners svoje lokalne unije,
Organizacija je moč, s ktero računajo vaši delodajalci.
feA M — al«	*VL« A!«	«.&* aA« hu fe.U
K T 't1 T T T T T T T T A
* * * * * * * * * *
Najnovošji in najcenejši
PISALNI STROJI
od $12. - naprej. Najpri-pravnejii sa privatno dopisovanje, posebno za one. kuteri iina{o slabo in težko čitljivo pisavo. Zo razjasnila pišite na
,JERSEY SUPPLY CO.
P.O.Box 114 Hoboken.N.J.
* * * * * * * * *
4

ROJAKI SLOVENCI
naročajte in čitajte novo obširno knjigo ..ZDRAVJE" J
i _
Novj)f
50.0000
iztisov.
Se zastonj razdeli med SLOVENCE.
\
~ ~ ~ ~ K1TJIQA
katera je ravno izšla od slavnegA in obče znanega
DR E. G. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan.
Ona je najzaneslivejšl svetovalec za moža in ženo, ze deklico in mladeniča.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS fl. I. edini kateremu je natanko znana sestnva človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) kakor tudi vsake tajne spolne bolezni.
Citajtc nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Ozdravljena: lielega toka bolečin v maternici, križu in želodcu, neredne stolice in glavobola.
Spontovani gonpoil Dr. E. C. Collin* M. I.
V j in naznamam, da teui popolnoma ordia-vila pa Valili zdravilih, katera (le ini poiiljali. Sedaj ne Čutim nobene bolečine k Č, la kar te Vam it£n<> (t ali valju-itm.l
In Vam poilljatn tudi mojo tliko, ako Jo hočete dali v Sloven-tke faaopiie, ter Vam oilajam do groba bva-lelna Vaia
Agnes Oačnik
R. F. D. 3 John»town, Pa.
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdravili se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki sto mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav tino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba
Anton Mihellčh
is E. 39th Str. N. E.
Clevelan, O.
Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pisiflu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute
140 West 34th Street	New York, N. Y.
Potem stnete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	t
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoludan do	^
5 popolndan. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 nre zvečer. Ob nedeljih in praz-	#
njkih od 10 —1 popolndne.	f
MOČNO BLAGO
Najbrze, da sto videli le kako oznanilo in Bi predsta\ljtili. kako po coni se blago dobi. Ali ae spominjate, kako slabo blago ste dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam niče-smr ne kupim". Večina nas ima tako skušnjo, in če je vi ni-ste imeli, štej te »e srečnim. Mnogokrat vidite tako predmete rznamovane in takt* lepo popisane, da se vam priljubijo in si jih hočete nabaviti Gre tu in si jih ogledate in najdete, da niso niti |xdoviee one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To ie 1 v n i v »rok, da mi ne navajamo nnžih cen po o-glasih V nt ere prodajalne t rde, da cena tega ali onega predmeta ji jK.lovieo znižana Mi tega 110 storimo,kajti vsakdo v<K da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati Naša trgovina obalo j i vie 15 do 20 let in todo-knzuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglej-te blago in ceno V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letno spodnjo obleke itd.
1'ridite in oglejte si našo vzorce za moiko obleke.
MATIJA K1RAR
GOSTILNIČAR
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoču rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodbe.
TELEFON ŠTEV. 777
P. Schoenliofen Ilrg. Co's.
Najboljše pivo je
|So prodaja t ki vsoti. Phone Canal 9 Chicago, III.
T. H. ARNON
— GROCERUSU TRGOVINA—
na debelo in drobno. Sadje in zelenjava.
639 Blue Is. ave. blizu 20. ceste Chicaoo, ill.
Edward Pauch
-gostilničar-
663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILl.
rojaki, naročujte si
-CLA8 svoson:
N a z d a r rojaki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
Salooiv
Točiva vedno sveže pivo in pri»-tne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen peset se priporočava
brata Košiček 591 S. Centre Ave. Chicigi, IIL

PLJUČA.


Hiiivtua
-------
Najvažnejši organ v telesu bo pljuča. Noben drugi ustroj človeškega telesa ni tako podvržen boleznim ko pljuča. Vsako zanemarjenje preblajenja prsij znuči neko ranjenje pljučne mrene in poškodovanje nežnih delov tega organa. Vsaka pameten človek se inora^ varovati prehlada ter ga ne sme zanemarjati. "Varujte svoja pljuča", - to mora biti najvažneja stvar za Vaše zdravje.
Severov Balzam
ZA PLJUČA
jo namenjen posebno zoper vse prsne in goltuuine bole« ine, kakor: prehlnjtnw. Jrtit tj. hi. molklost, vnetje pljuč in sapnika, oslovski kašelj, davica, naduha, ter leči hitro vse bo. leoine v pljučih. Da svojem namenu ustreza, dokazuje sto svedočb. Imejte jolro zbu-panje v to zdravilo, ki je le veliko ljudij ozdravilo. Odlašati ni dol-io. Cena 2Ce in fiOc
Bilje in korenčki
Izabraui iz mnogovrstnih in dragocenih rastlin postanejo kemičnim procesom
Severov Življen-ski Balzam.
Ta r»»tl ur «o ikrbno »MtaTljen* inioiato jakodelujo^e i ri n)u pakvarjene prcbkTe, fajrtja ■ pl h slabosti, In pri družita bo-lesnih k kateri m to »tare jll ljudje fi ie konstrukcije naunjeni.
Cen»75c.
Težka prebava.
Vsakemu, ki trpi na tej bo. lezni, gnjusi se jed, čim na njo pogleda. Moreta se rešiti teh neugodnih bolečin, kakor težka prebava, zoprnost do jedi, grenak okus, krč,itd če rabite primerno zdravilo, in to je sigurno
Severova Želodčni grenčec.
i 'ena nOc in $1.00
Telesna
poškodba.
♦
Vsak tudi najpuzlivejsi ojo-vek izvini si včasih kak člen, ali se udari, ali mu oteče kak drugi del telesa dobi krč v roke, bodljaje, revmatizem ali neuralgijo. So ljudje, ki hitro in popolnoma ozdravili od teh bolezni, ker so rnbili
Severovo Olje sv. Gotharda.
Cena 50c
4
Prodaja se v vseh lekarnah. Zdravniški na svet pošljemo na zahtevo vsakemu zastonj ft
W. F. Severa Co
CEDAR RAPIDS IOWA

Jakob Dudenhoefer
VINOTRZEC
339 Grove Street,
Milwaukee, Wisconsin.
Priporoča thIiii HloyeiiHltlm Halonom uvoja Izvrnt-na vina in likerje. Ima v zalogi tudi im-portlrana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka.
P.J.Dedkiuh je pooblaščen sprejemati naročila iu denar.
ImiiiritiirMriiiMm^ilMii'fMWIMIftl
ATLAS BREWING CO.
iluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAQER
MAONET
Hazvaža pivo ? steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne štabi se obern i ti do nas. kajti mi te bodemo zadovoljili.
PoStnim potom lahko vlagate denar.
Da »moremo vsluiltl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko deaar na vsaki poŠti za nas v ležite s prlpembo naslova. Vloje sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
m cmeo um m
278—92nd Street	Chlcafo, III.
R-5S
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novouroje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače- "atlas beer" in vsakovrstna vina. Uuijske smodke na razpolago. Vsaoe-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Centre Ave. blizo 19 ulice OhI0HH>, Iid.l
£
■JSfisl
V0DAK-0VA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
I mu lepo urejeno za zubave in dvorane za zborovanja.
telefon CAN Ali 7(141
•"eaaaaaasaasi
Zapomnite si.
Ves denar, ki gu vložite v naš zavod tam 12. januarja, obrestuje se od 1. t m.
INDUSTRIAL SAVINGS HANK
652 Blue Island Ave.
Uradne, ure od 9. predpol. do 4, popi. ob sobotah do H ure zvečer.
Varstveni zaklond presega čež pol milijona dolarjev.
Ustanovljena 1890.
Yseee
TOV
Prebivalstvo Združenih držav. Število rojstev sc jc v Združenih dmžavab vi zadnjih 40 letih zmanjšalo za 25%, kakor prej sna leta. To jc poslledicaj deloma v tem, da sc Ijiuxlje ženijo preveč v poznih letih, deloma pai zato, ker ameriške žene ne ljubijo prevelikega božjega blagoslova/ nai otrocih. Obe prikazni koren in i t a1 v enem in istem vzroku r namreč v nebrzdanem lovu |x> materij alnem dobičku*, jx> bogastvu, in v nagnenjtii po udobnosti iu razkošnem življenju. Brez naseljevanja tujcev iz Evrope i drugih delov sveta bi prebivalstvo Združenih dnžav j)o številu nazadovalo.
1'elika tovarna ca porcelan zgorela.
Tovarno za porcelan "Imperial" v Trenton, NT. J., eno največjih te vrste v Združenih državah, je požar dne 3. t. m. uničil. Škode jc $125,000.
.-Imeriški mogttat in sv. Peter, "Kako ste živeli?" — upraša nebeški vratar ameriškega milijonarja. ki je pravkar z>aipirstil zemeljski raj in zahteval d km I tudi še v nebeški raj.
Obraz magnata se pri tem upra-šauju tvdbuli, ker kaj tacega vendar ni pričakoval. Končno mu odgovori : *Po nasvetu .svojega advokata na taka inprašanjia ne odgovarjam."
Vratar se namrdne. "Potemtakem" — mu-odvrne — "je boljše, da se pomenite s svojim advokatom, in «:cer čim preje, tem lx>Ije.za Ve*. Advokat-Vas pričakuje v sprejemni- sobi spodaj."
Xo'to pritisne vratar na neki skrivni gumb. in vzpeti jača, na ka-t ere j je stat milijonar, zdrkne v glo-bečino, kjer je jok in škripanje z zi dwni.
Pa sc dajva f Popotni človek gre ^kozi hosto, ki- je last vojvode Xorfolškega. Vojvoda ga sreča in ogovori:
"Ali ne ves, potepuh, tki hodiš jk> moji zemlji ?"
"Tvoji zemlji?" — zaoudi se tujec. "Hm. iker nimam svoje, primo ran sem hoditi po zemlji drugih In kje si dobil to zemljo?"
"fX)bil sem jo od svojih prednikov" — mu odgovori vojvoda.
"In -kje m) dobili zemljo Tvoji predniki?" — sprašuje potnik na-prej.	„
"Ti zopet od svojuli prednikov odgovarja' vojvoda. "In kje -<> jo dob li ti zadnji?" "Tepli >o se za-njo.v "Potem pa le sem!" — pravi tu jec jezno, vrže <*l sebe suknjo, zaviha si rokave in reče: "in jaz pretepeni zanjo Tebe! '
Vojvoda pa si potisne klobuk na gV.i'vo in jo urnih krač popiha v svoj grad.
Čuden časopis. Chicaški "The Daily Xe\v> piše z tlne 7. febr.. da izhaja v mestni Postir na otoku' H rac \ Dalmaciji hrvatsko pisan &vsopis z imenom "Xarod".
Časnik meri 35 palcev na š rino in 45 na dolžino; ' pisarn je z roko, ima samo eno stran, ter prinaša najnovejše novice-kot naobrazbo in zanimivejše dogodke iz življenja rojakov, živečih v Ameriki. Urednik mu je tamošuji- učitelj, sot rudnik i pa mestni očetje. Izhaja samo v enem iztisu, ki se prilepi na im-st-111» tablo, in mimogredoči čitajo od-'onike; kdor ima pa več časa, pa prebere vsega. Izide vsak osmi dan, tn stara številka jc tva* tabli tako dolgo, da se-nap še nova. List nima rbbencga nasprotnika in je najcenejši časnik mn svetu menda zato. ker — ne stane nič.
pomanjkanje noskih na Japonskem.
Po Ogerskcm se potika več ja-ponsikih agentov, ki prigovarjajo mladeničem, naj se izsek'- na Jaix>n-sko. češ da vslcd r at In je vojne manjka moških. ()betajo jm, da. ako se na Japonskem oženijo, dobe 4x1 vlade au vsakega sina $20, za vsako hčer pa $6. Stvar se je prijavila ogerski vladi, ki zasleduje te agente, ali so res poslani od japonske vlade, aH pa so sleparji.
Župnik po neveri l 100,000 K. Iz Budimpešte poročajo, da je
prijela policija na Ukaz segedinske sodnije župnika Štefana Bartha, ki je obtožen, da je v ljudski, banki, v- kateri je bil član ravnateljstva, poneveril 100,000 K.
Doller fiii njegova varownka. Dunajsko kasaoijsko sodišče jc razpravljalo dne 22. m. m. o ničnosti pritožbi žnipuika- Franceta Dollerja, kii je bil pri okrožnii .sod-niji v Krem-sui obsojen na 3 mesece v ječo, ker je zapeljal svojo iCletno varovanko v ncmoralma dejanja. Kasaeijsfko sodišče pa je župnikovo ničnostno pritožbo zavrglo. Doller je velik kisčailski socijalist.
Izgredi.
Radii jxn ršanja cen kruha jc prišlo ma Španskem v Madridu do izgredov, pri čemur je bilo več oseb ranjenih. (>blastnije so izdale stroge odredbe. Delavski del mesta je zaprlo orožuištvo. Tudi- v zlx>rnici in v senatu se je razpravljalo o jx>-draženjui kruha V fonatu so nekia-teri senatorji in ttnli finančni minister grajali postopanje lastnikov pekarn. (Samo "grajanje" prokleto nvdo koristi lačnim želodcem!) Madm'tlski župan je izjavil, da bo energično postopal proti lastnikom pekarn, in ako bo treba, izda' najstrožje odredbe. Finančni ministei je zagotovil, da lx> vlada v tej stvari- podpiral« župani a.
A do je deležen prosperilete (blagostanja) ?
Kapitalistični listi venomer zatrjujejo, da vlada v Zdnutžcnnh državah velika prosperiteta. A tega pa ne jxjvejo, kedo ima od nje največ. — Po najnovšem {X)ročilu ameriškega jeklenega trusta znašal jc čisti dobiček tega- monopola v minulem letu nič več in nič manj nego $156,619,111 ! Iiuejite'jn delnic tega jeklenega trustm so torej izvlekli vsak delavni dan okroglo |xd milijona dolarjev iz delavcev, kojih delavno iikuč so kupili za neznatno svotico. — Jako je torej dvomljivo, da-bi jednaku bSagostanje kakor }>n kapitalistih vladalo tudi pri delavcih. Kedo ima torej od toM Inali-sane pros^x-ritetc dobiček?
V UVAŽEVANJE.
Iz IIroda blanajnlka S. IN. P. J.
Cen. gg. zastopniki krajevnih dnuštev se resno opominjajo, da asesmente in druge denarne |x>si-1 jat ve jxvsljejo kakor hitro UK>goČc 11a blagajnika, in nakaznice v to svrlio nai tajn ka S. X. P. J., da ne lx> jxncmovir pri sklepanju j*d-Ictniih računov, ki morajo biti v redu do 1. marca t. I.
Dalje opetovano opominjam vse one članic, ki prejema,0 čeke ali mc-nice v svnho izplačila {xxl(xjre, da i^ie takoj zmenjajo, a ne jih pri sebi nositi |x> cele mesece; dotične plačane čeke dt>bim namreč nazaj jaz in mi >hižijo kot pobotnica glede izplačanih podpor oziroma u-stnrtnin. Pn»sim torej !
Frank Kloijučar, blagajnik S. N. P. J.
Ali stanuješ v tuje j hiši?
Ketla'j sc boš s^jametoval?
Jaz ti dokažem, tla Ti za denar. kar si ga izplačal to let za rent, lahko nabavim hišo v lepem kranml:
Oak Parku.
Kupi loto taatikaj, in a»ko hočeš -potem hišo. jaz ti jo postavim,
Cene k>t: $250. $325, $350. $400, $71 x>.
("'cz te lote gre elevator, in v 15 minutah si lahko pri City Hall v tlhicagi.
Pridi in jxiglej mojo ponudbo; gotovo *ne lws obžaloval. Saj ne zar-rnudiš več, kakor eno uro in 5 centov te stane vožnja. Ali mi pa piši, ikje stanuješ in jaz pridem k tebi ria dom
J. A. JOHNSON, lastnik,
Frank Gram^r*
184 La Saille st. (soba 1104), Chicago, III.
Xe zainmli prilike I
ROJAKI, NAROČUJTE •!
"OLA* »V0100« ■

se uživa, ako sta moi in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno emerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih Želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vedele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav Želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
*TEP> V^	k' P°sPeSuie slast do edi in prebavnost. Ali veste, da
•ioi«txm»	pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana
spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo, da je edino pristno
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu
Dober tek.	Močni živci.
Izborno prebavljanje.	Močne mišice.
Trdno zdravje.	Dolgo življenje.
To je zdravilo, kakerŠnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni.
■ * • *
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijae.
V LEKARNAH	V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Tri tier
79Q So. Ashland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:
Trinerjev brinovec, slivovko, tropinjevec, konjak.
Kasparjeva držav-iia banka.
623 Blue Island k. Chicago, III.
plačuje od vlog 1- jan. pa HO jun, in od 1. jul. pa do HO doc. po H odBtotko obresti. Hranilni predal za na leto. Pošilja so denar na vso dele sveta in prodaja so tudi vozne listko (šifkarto).
Denar so posojujo na posestva in zavarovalne police.
Družba sv. Mohorja.
Ca» je prišel, in književna« družba sv. Moherja v Celovcu spet1 vabi Slovence na naročbo svojih <knj,ig, katere izda tekoče leto. .Poleg častite dn-Jiov.ščinc ju vernih i»svetJ njakov s Idi i jo tej dtužbi vsi staro-domovinski listi — naeen socialist itenih — za reklamo. In kakor od-— oglasili so SC tudi vsi slovenski časopisi — katoliki in neka-toliški (!) — 'V Ameriki in napravili nekaj, jiontinc reklame Mohorjevo druabo. Podi! Monla ne bo greh, če danes tudi mi jiosvetimo nekaj prostora tej družbi — in sicer ne z vabilom na naročbo knjig, marveč s kratkim ogledalom; kakšno korist in kakšen duševni užitek daje ta "veliki narodni kulturni književni zavod" našemu ljudstvu \ Amerik k
Družba sv. Mohorja je cerkvena bratovščina. Sam -v. ( ?) oče \ večnem (?) Ritriui so njenim članom dovolili nekatere otllpustike. ako do-tičniki 7-tnoli jo vsak dan očenaš in česčenatnarijo s pristavkam; "Sv. Mohor, za iias I Sopari prosi!" — Na-daljc je Molmrjeva družba velikanska po številu svojih društvenikov. Ima jih nad'osemdeset tisoč. Izda vsako leto mu tisoče iztisov slovenskih knjig iti izdala jjh je že nad milijon. To je družba sv. Mohorja.
No, odpustke in pri prošnje sv. Mohorja drage volje prepuščamo pobožnjakotn in licemercem. Ne o-inaje r*xs tudi njena moč pj številu udov. Nam se ne gre za številke; narm je le na tem, kakšne knjige, kakšno tli4ševnt> hrano nudi v nebo kovana Mohorjeva drtlžfat.
Družba sv. Mohorja navadno iz-<fa vsako leto: štiri knjige, koledar in molitveni. Knjige so več ali mpmj vredne. Kar je gospodarskih
—	ammo poljedelstvo, sadjarstvo, Čebelarstvo itd. — te še komaj za-(k>voljijo kmetica'v starci domovini. Ostale leposlovne knjige (povesti, pesmi) so kaj suhoparne. Ne, katere ne obseaajo druzega, "kot samo otročarijo. Kar je pa nabožnih knjig (Zgodbe sv. pisma itd ), te pa sploh niso vredne, da jih prerc-žeš. Koledar — poleg kratkih k'|>o-slovnih, znanstvenih sestaivkov in pesnre — navadno nima druzega. kakor društven imenik in misijonska poročila. In slednjič se molit vc-nik! Če ne v drugem, v rzdavanjtt molitveirkov si j-e družba ^v. Mo-fhorjci lahko stekla koš lovorik pri nebeških patron ib ! Strah na.1« je, če pomislimo, s kolikom številom mo litvenikov nas je že obsipal ta "slovenski kulturni zavod". V dobre j kmetskii hiši na Slovenskem, katera je že xtar Mohorjian. jih ne zmanjka za deset bodočih generacij! Zia tekoče,leto nam pa ta bratovščina poleg drugih peterih ob-IjtiMja twdi knjigo "Pamet in vera". Spominjam se še, ko sem pred par leti z velikim jxitrpljei^eni či-tal prvi del te knjižim*. Smelo lahko trd m. da poleg ncvvvoTŠkith "Črnih bukev" ni še bilo v slovenskem jeziku knjige, kri bi tvorila večji knnj> neumnost tj, bagtftel in blaznih fantazij, kakor ravno "Pamet in vera".
To j< duševna hrana družbe s<v. Mohorji i.
In ta hrana stane samo en dolar. Počen je, kajijvida. Namen in delovanje te družbe je jasen. Družhai sv. Mohorja ni bila, niti ne bode nikdar za-tč tnica narodnih interesov
—	nit interesov slovenskega kleri-kalizma in s tisočerimi svojimi knjigami ljudstvo le poneumlja in fa-natizuje; kalže mu tja nazaji — v dobo teme, suženstva in cerkvenega terorizma.
In to književno družbo naj ame-rii Slovenci — to znoječe se delavsko ljudstvo — podpirajo z dolarju? Naročajo naj njene knjige? O slo^i! — Nnszadnjak je oni, ki to dela — vel k nazadniafk, ki gun-ca še sto let odbaad.
Za en dolar papirja, kolikor ga pošlje Mohorjeva družba. si ga lahko ivsak v Ameriki veliko več nabavi in ni mu ga treba naročati iz Celovca. Komur pa že ra vsak način dobro tekne tnuhor janska fltfcsevm1 hrana, kot npr. naše i častite.) du-
hovščini in njej stičnim Kcemer-cwn, ki jo zadnje čase rnserirajo v svojih Časopisih — ta jo pa naj le užiivo. lk*g mu jo požegnaj!
Sodba angeškegu politika o Hocljallzniu. , .
, Keif 1 lardie, angleškim politič-nim krogani dobro znani politik, je pred par dnevi na nekem političnem shodu v Londonu iziazil svoje nepristransko mnenje o socializmu takole:
"Pri$taš!i socijalistične misli sc nuu/žijo dnevno. Boj>w se, da socijalizem prej ali slej dobi držav-no krmilo v roke. In temu se ni čuditi. Socializem si je Ustvaril dobro temeljno |>0(Mago, kte™. je privlačna sila za vse proditiifrtfvne sloje. Pod> to ( socialistic no) silo Ixnte padla britanska država, kakor je ne kdaji pad'K> mogočno rimsko cesarstvo.
Rim ni propadel v sled 'svoje zloglasne siiKcnjske dobe, ampak u-tonil je v lastnem bogastvu, v kapitalu, kateri je rodil neštete korilj>-cije. Isto "liko vidim dandanes i*>d taikozvanian kapitalističnim sistemom. Kotasalno bogastvo, katero je izžeto iz milijonov produktivnih ljudi, rodi brutalno silo; rodi vojne; rodi rop; terorizira politični tok; se roga zakonom. Poglejmo tipr našo Indijo. Cbogi narod so z mečem \rg1i ol» tla in mu vzeh Imetje — svobodo. 'sto se g*xli v Novi Zelandiji in Avstraliji.
Kriza je neizogibna, Dobičkar-ski sistem, kakor je dandanes, ne more biti trajen. Delavstvo, katero je rojeno, dia se jxrti in prestvarja naturne zaklade v milijone l>oga-stva za privatw> last. je po mojem mnenju na pravem |»otu pod stvija-lizinotn. In če delavski razred danes ali jutri razbije železen oklep kapitalizma in postane sam gospodar položaja, bode to le končna zmaga teptani^ slojev, ki so že stoletja v odprtem lx>ju "
Naziumilo.
Slovensko narodno jKxl|K>rno društvo "Ilirija" št\. v Kenoshi, Wis., prestavi svoja mesečna zborovanja na |>rvi torek v mesecu ob J/jH. uri zvečer v dvorani Louis Uabzcl. _>4 Union st.
Ivan Kastelic. tajnik.
opravek.
Med darovalci iz So. C hicage za (iregorčičev s|x»menhk morala bi biti navedena tudi Prani Zaman in Pran Košič. Stavec jo je pa prekrstil \ Zortmma n Koširja. Pri korekturi se je to prezrlo. Pomota je sicer malenkostna — "toda vsak ima rati svoje"!
Listnica urednittva.
Ljg. dopisniki: Pride vse ua vrsto. Radi (>onianjkttnja prostora ne moremo vsega naenkrat priobčiti. Zato prosimo potrpljenja. Nadalje tudi prosimo vse somišljenike i*> širni Ameriki, da nam vsako \n/.-nejšo novico, ki sc zgodi v njih kraju, ;;ki-a-n>e<L-rojtfki,-u}.'o; bl>. go volijo siw>r<x'iti. Pri manjših novicah zadostuje satno i«ir vrstic na < lopi s n ic u___
Kratko življenje linajdlteljev.
Resnica je, da mnogi veliki iz-najdttelji ueoflživajo dolgega 'življenji*. Smrt jih iiznenadi kmalu ix> tem, ko so uispeli s svojim delom in iznajdbami. Razvidno je torej, da so ti možje vse žiivljeuskc sile grabili zat svoje ideje, |K>zabivši, da človeški organi zn;m pri tem trpi ra\Tio-taiko. kakor Vsak drugi -iroj Oni mi takorek<^č žrtvovali zdrav je in življenje svojim iznajdbam. DrugI zopet žrtvujejo svojo moč busines-sii tn (Prisgan opravilom, ne meneči se za znamenja telesnega nereda. Kak«> labko se potemtakdom prezre, da je naš tek. naša jakr*st i*>kvarje-na in nevarna bo Jezen ie lahko neizogibna. Uživajte takoj Trinerjevo ameriško grenko vino. in v a- telesni sistem »topi naenkrat v naraven tir. To zdravilo deluje direktno na prebvljajoče organe, čisti kri, jači maš ce in ži\xe ter nas stori zdrave in čile. Rabite ga v vsakem slučaju rte red nos t i v" črevesju


GLAB SVOBODE
Dobiva se v lekarnah ali pa pri Jos. Triner, 799 So. Ashland aye., Chicago, 111.	__
, Vsak slovenski delav«« mora čitati "Glas Svobode"l Sodrugi, širite ga!
PRIJETNO UMSKO IN POMLADANSKO
*oini«v luUJotndruBo kfO" ob udrljuuiktm morju %»mpr<i«trtil«Uri» likuM>Dfc
CUNAR1) Lip
fhevaža I.judi in blago čez ocean
GIBRALTAR. GEHOVA. HAEPELITO.
lepi, veliki in novi
PARNIKI NA DVA VIJAKA ••CARPATHIA"	»3,600 ton.
»SLAVONIA"	10,600 ton.
"PANNONIA"	10,000 ton.
-ULTONIA"	10,400 ton.
Iz Now Vorka odnlujejo NARAVNOST V ITALIJO.
Obrnite bo do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navodila o conah in času kodaj parniki od plujejo.
P. (}. WHITING, ravnatelj. f»7 Dearborn Str.	ohioaoo.
391 -393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAOO, ILL.
--JzkiiSen fotograf	)
Izdela najbolje različne slike. Povečanje slik.	Qumbl s sliko.
Slike jen posameznike, družine in otroke. Vsaka velikost.	Vsaha kakovost.
Jamčenje za delo.	Primerne cene.
ESTABLISH IHH^i
pboke Canal 287
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri
Mmr N A 8
. Vasunipaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicugo, 111.