Ccn€ in sefmsSf a porocila. Mariborskl trg. Na mariboraki trg v soboto, 9. novembra sb pripeljali špeharji na 54 vozeh 168 zaklanih svinj, kmetje 8 vozov sadja, 36 krompirja, 38 vozov zelja, 12 čebula, 4 voze sena in 3 slame. Svinjsko meso so pro'dajali po 15—27.50, krompir 9.80—125, čebula 2—3, zelje 0.75—1. Seno 90—100, alama 60 do 65, aurovi kostanj 1.50—2. Pšenica 2.50, rž 2.50, ječmen, oves 1.50, koruza 2, ajda 2, proeo 2.50—3, fižol 3—4. 1 kokoš 30— _0, par piSčancev 25—60, raca 25—30, gos 60—90, puran 70—90, domači zajec 10—40. Ceaen 12—15, kislo zemlje 4, kisla repa 2, gobe 1—2. Jabolka 4—8, bruške 6—10, suhe sli\e 10—12, grozdje 14—20. Mleko 2.50—3, ametana 12—14, surovo maslo 36—40, jajca 1.75—2, med 16—20. Maiiboisko sejmsko poročllo. Na svinjski gejem dne 8. novembra 1929 je bilo pripeljanih 534 svinj, cene so bile sledeče: Mladi pragiči 5__6 tednov stari komad 80—100 Din, 7 do 9 tednov stari 125—200 Din, 3—4 mesece stari S00—400 Din, 5—7 mesecev stari 450—500 Din. g__10 mesecev stari 650—800 Din, 1 l.t.o stari 1000—1200 Din, 1 kg žive teže 10—12.50 Din, 1 kg mrtve teže 17—18 Din. Prodanih je bilo 338 svinj. eospodarsha obveslila. Eolje za vinograde In za sadno drevje, kakor vsake vrste rezan les prodaja all zamenja za dobio tIp.o Fxanjo Gnilšek, Maribor, Bazlagova nlist S.ev. 25. 1376 Občni _'c_r drnš.va k_eie!i|skih strokovajakov. Toletni obcni zbor Društva kmetijskih Btrokovnjakov za Dravsko banovino se vrši v soboto, dne 16. novembra ob 10. uri dopoldne » Celjskem domu v Celju. Prošnla za obiCaine železniške olajSave je vložena. Člani se vabijo na številno udeležbo, ker so na dnevnom ro du važne točke, med drugim tuiii sprcRisinl.n pravil. Sv. Rupert nad Laškim, Dovolite mi, gcspod urednik, da bom potožil svoje in svojib sotrpinov srčne, to je kmetijski bolečine! Toko hudo nas je letos udaril ta šment, namreč hmelj, da bunke šc dolgo ne bodo zacelile. Splošno se lahko reče, da je bila letos ngodna letina za vse; imamo, hvala Bojju, kruha, a za denar je huda stiska. Vina nimamo, kcr trta tukaj več ne uspeva, namiznega sadja ni, sadna pijača nima nikakšne vrednosti; zato smo se nekoliko poprijeli hmelja. Dasiravno smo pridelali dobro blago, ga skrbno posušili, vendar ni imel cene. Nskateri pcsestniki so ga prodali na papirju po 5 Din, a ko so ga spravili v Št. Peter v Sav. dol., je prekupec navzlic pisani pogodbi blago kratkomalo odklonil in obenem odločno zahteval, da se nabasane bale takoj izpraznijo, Kaj naj stori ubogi hmeljar? V pravični nevolji bi najraie treščil nesrečni hmelj v kak jarek ali vodo, a to se mu ni dovolilo. Hočeš nočeš je moral voz spet obrniti in voziti zavrženi hmelj 6 do 8 ur spet nazaj domov, da ga je potem tam zažgal ali pokopal v gnoj ali ga za vedno spravil iz sveta. Presneti hmelj nas jc grdo nažgal, sedaj pa mi njega žgemo in ruvamo zadnje sadike iz tal! Ako človek bere hmeljska poročila v časnikih, se mora naravnost čuditi, da so Čehi in Nemci naš hmelj tako sramotno zavrgli; ali pa je znabiti kaj drugcga vmes?! — Naj bo temu kakorkoli: mi sklenili smo trdno, hmeljarji vsi pa pravijo tako: hmelj naj rakom žvižgat gre, hmeljske jude vrag naj vzame vse! Martin Potočnik: Sadna frgovina. V zadnjih letih se opaža, da vlada vsesplošno zanimanje za sadjarstvo. Marsikateri kotiček, ki je morda bil že stoletja prazen, je dobil svojega gostitelja — sadno drevo. Vidi se, da prešinja tudi nekmetovalce sadjarska ideja, ki se bode v doglednem času razširila po vsej naši lepi Sloveniji. Kakor je Holandska postala zgled na polju živinoreje in poljedelstva, ravno tako naj bi postala Slovenija vzor sadjarstva. Upajmo, da se nam to posreči, ako bode podprl sleherni sadjar z vso svojo močjo geslo: le naprej, da nas ne dojdejo drugi! Pa zakaj neki ravno pri nas šo vedno popraševanje po lepem sadju, čeravno ga imajo tudi druge države dovolj na razpolago? Tukaj vidimo, da je želo in šo žanje slovensko sadje svetovni slovcs. Saj je ravno na sadni razstavi v Parizu odneslo naše sadje zlato kolajno. Tudi drevju ne prija vsako podnebjc; tu ima preveč vlage, drugjc premalo toplote itd. to vse silno vpliva na kakovost sadja. Ravno pri nas so podnebne razmere take, da more drevo graditi plodove, kl so harmonično sestavljeni (razmerje med sladkorjem in kislino primcrno). Iz tega bi sklepali, da našo sadje ne more izgubiti odjemalcev. Dandanes igra zravon kakovosti šc tudi to, kako in v čem se sadje razpošilja. Največ sadja se transportira kot prosto nasipano v vagonu. Pri tem razpošiljanju se greši zadnfe Case Iako veliko. Sadni prekupci, ki so poslali vagone napol gnilega sadja v inozemstvo, so pač pokazali svetu veliko nesolidnost Slovencov. Ali kdo nosi slabo ime — »producenti sadjr.rjic, ki so svoje blago pošteno oddali prekupcu. Nešteto je takih grehov v sadni trgovini, ki vedno bolj manjšajo število kupcev. Po drugih državah se je uvedlo razpošiljanje sadja v enotnih posodah, t. j. arneriški zaboj in normalni sod. Vidi se v teh transportnih posodah velika praktičnost in prisiljena solidnost. Sadje, vloženo v ameriški zaboj, mora biti sortirano po kvaliteti, debelosti in barvi. Nato se za zavije v papir ter vloži v zaboje po nekem gotovem sistemu. Takšen zaboj s sadjem vred tehta 25 kilogramov. Letds sem imel prvič priliko videti vagon napolnjen z arneriSkimi zaboji, ki so vsebovali naše sadje. Lahko si mislimo, da je to velik korak za pospeševanje sadne trgovine. Zato proč z nesolidnostjo iz sadne trgovine, ce hočemo naprej! Največ morejo vplivati na razvoj trgovine producenti. Obdelati bočem samo tri momente, ki vplivajo na lepoto in kakovost našega sadja. Gnojenje sadnega drevja vpliva zelo veliko na debelost kakor tudi okusnost plodov. Dostikrat vidimo sadje na drevesu, ki je ostalo drobno ravno vsled pomanjkanja hrane. Drobnega sadja v trgovini nihče ne zahteva, ampak edinole de« be],e, rdečo barvane plodove. Drugi vzrok slabo .razvitega sadja tlči v tem, ker se sadi drevje v premaji." nih razdaljah tako, da nima zrak, oziroma toplota dovolj dostopa. Krona je navadno vzgojena pregosto, kar iraa za posledico bledikasto listje, ki no more služiti svojemu namenu. V listu se namreč gradijo snovi, ki se rabijo zA razvzoj sadja. Zato skrbimo s čišče> njem drevja, da bo izpostavljens sle~ herna vejica solnčni svetlobi. Listje bo lahko asimiliralo ter s tcm debelilo plodove. Zadnji glavni vzrok, ki vpliva n* kvaliteto našega sadja, so bolezni in škodljivci. Škodljivci napravljajo letno milijonske škode sadjarjem. Spomladi škoduje cvetu cvetoder, a jeseiri jabolčni zavijač. Poglejmo bolezen krastavost ali škrlup. On napravlja sadje manje vredno, oziroma za namizno sadje nesposobno. V sadni trgovini se oni plodovi, ki imajo nad 1 cm2 škrlupa, uvrstijo v drugo kakovost. Škrlup zatiramo tako kot peronosporo na trsju, namreč s škropljenjem z bakrenoapneno brozgo. To so vzroki, ki vpliv.ijo indirektno na potek sadne trgo.vine. S tem sem vas hotel danes opozoriti na dcjstva, ki naj bi jih iipoštevali in premotrili oni, ki so mojih misM. Vse pa danes kličem, da se dejansko udeFeže te poti, ki vas privede do srcče 1n blagostanja.